57. &t. t U \ i i. LfcTO II. IshaJ« veafc t«r«fc, *«*rt#k in ••koto. - 0«»a i Za celo leto tO K, M pol lcU 40 kron, « Cetrt Ida 20 K, za 1 mc8#c 7 kron. Naamiina ttovHfc« •!•«• I krOMO. Na pismene naročbe brcz pošlljatve denarja •• n« monmo ozfrati. Naročniki n»j pošiljajo naročnino po poštnl nakaznici. Reklamacije »led« Hsta so poštnlnc proste. Ne- frankiranl dopisl se n« sprejemajo. Na doplse brez podpisa se ne ozira. ^^^^^k ^^B j^^m ^^^k fl^H P^H I^^^^H ^^B ^^^L PSm *^Ek lift ^^B ^^^^^K Ur«#»l*tvc> la wpravnlflf» se MhcJ« v Zmnl Akarnl v CeQk, ' 1%! iMWtl«r|Mi «lloatt.% Ofla»! ae raCunajo po porabQenmi proatoru In slcer: za tavadne cgltie po M v od 1 mm, za poslana, m~ Manila občnih zborov, naznanita o mail, zahvale ltd. K I'M od 1 mm, u rtklamne notice med tekstom • R •d YTSte, Mall oglasi (največ 4 vrste) !• K. Pri večkratnih objnvah popuat. Rokopl«! te ne Tračajo. Telefon It 66 IZDAJA IN TISKA ZVEZÜA TISKARNA V OELJU. bdb 0DG0V0RNI UREIBNIK VEK08LAV SPINDLER. Pred pogajanji z ftalijo. I Ko bi jadransko vprašanie tako ži- vo iic re/nlo v meso našega naroda In države, že davno bi sc nam zagiuisilo Ci- tati časopisna poročU i. ki so nam tehom uoldrngega lota že neštetokrat zatrjevn- Ja, da je jadrausko vpravin.ic tik pred rc- šitvo, da je /e rcseno ltd. In vendar cu- timo. da priliaia li koneu. k rešitvi, ker ruora, ker je to v življouskem interest Italije in evropsko^a mini. Ootovo je, on je vprašanje Reke in JaJrana danes v poslednji fazi svojega razvoja. It.ilijani so h videli, da stoji za našo v'r.uo in delega- cijo ves narod kakor en mo/, in cla bi him pri nas vsaka vlada, ki bi v vprasanju popušeala, prvi hip nemo>cocn. Videli So •pa tndi. da za namj sto.ii s svoio še veo- lio mogoeno Ksedo Wilson in da preko niej, katere je on fiksiral. ne bodo prišli. In izven teh inc.?. i/veu Wnsonove erte ie rudi Rekn. Italijanski naeijoualisti in imperijali- ] sti pa so na dru^i strani tndi videli, da je ! Jugoslaviia brez Reke gospodarsko" r.- sužnena. zato so tik prcd konfereneo v San Rerun napeli vse sile. da bi se vsaj vpraSanje Reke rešilo na. te.i konferenci proti volji Wilsono v inleresn Italije. — Propadli so! Konferenea ni uKodila Nitti- ie\'i zahte\ i. ni Sla na to. da "odz^ora.!* resi jadrausko vprašanje. iunpak je odlo- čila. da se naj zadeva resi potoni dkekt- nih pojjaianj med Jugoslavijo in Ituliio. Ncnspeh itMÜjauslie vl-ule je vzbudil vi- har oKoreenia v italiiansVem nacijonair- stičnem časopisju. »Oiornale d' Italia», list, ki je do/.daj vlado i)O'.ipiraI, predbn- civa Nittiiu ucnspeli v vseh vprašanjui, ki so se resiki v San Rcnuu osobito v ia- dranskem vprasanju. Predbaciva mn cc-- 1o. da je pripravlien spre.iöti vsako koin- oroniisno reSitev. sumo da pride vpraša- nje z dnevnesa reda. Tudi »Corriere dela Sera« konstatira popolni poraz italijan- ske politike v vseli vprasaujih ziuianic politike ter naziva San Remo »diplomat- ski Caporetlo«. Vendar pa je »Corriere* toliko pošten, da vali jflavno krivdo na italijanske naciionaliste. ki sami ne vedo. kai hocejo, in ki so v svoji dtimišljavost» in meffalomaniji v direktui'n po^ajanjih z .hijcoslavijo videli «dejiradacijo« Italije ; onj so jihivui krivci, da jadnmsko vpra- ^aiiie Se ni.rešetio. »Corriere della Sem« priporoča vladi, naj bo pri posajanjih > .hitfoslovani cim naibolj kulantna in u- merjena. , Nacijonalistieno italijausko časopisje je ubualo staro svojo taktiko. Ker je do- živela imperijalistična politik.i poraz, va- li Krivdo na eiio osebo i:i z nanadi na via- j do hoee v zadnieni treimtkn. tik pred po- ! gajanji, ilviyniii razpolozenje ii'as v pn. j log iniperijalistienini težnjfiui. Namen je jasen: Ker niti klcrikalna stranka nisi drn«e niso sigurne za vlado. hočejo iz- zvuti krizo. padt'C vladc in s tein onc- lno.^oeenje po^aiani ineu Jujroslavijo In Italijo. Nitti pa je ;)ariral ta udarccstem. da je odKodil vsaki razpravo o zinia- Mjein položaju v parlarrsentu dotlej, da se sestane konic-renea itali.'anskili in jiiRo- ^lovanskili dele^atov. Tako hoee NitU postaviti zbornico i>red ^otovo dejstvo. Nekateri listi poroeajo. da stopijo v akeijo vojaški kroR'i Italije. »Oiornale d' Italia« trdi. da se šef :srencralne,^a štaba. general Hadojdio protivi kompromisni rešitvi jadratiske^a vprasanja. ki nc b: Italiii /.asi^uraki strate.iiierie prednosti. na Jadranu. Kakor je videti, pojde Nitti bre» (v/.ira na to svojo pot. da re.ši vsaj to, krt; j /e ni upropaseeno mf- nie«:alomausko ini- . perijalisUeno politiko nadjonalistov. Naša vlada ie, kakor smo porocaJs, i po dveh ministrskih sejali, ki so se vršiTc pod predsedstvom re^'enta in v navzoč- nosti naših mirovnih dele^ntov, so^lasno storila sklepe .iclede instnikeii. ki jih eta dele^'atorn za predstojeca poRajanja z Italijo. Doloeila je iiiinitmim na^ih zahtcv in odredjla. doldej sme liaSa dclejracija priti italijanskim zahtevarn naproti. I'pa- nio. da iiili najmanl niso tan.^irani nasi i zivljenski interesi. IVu'ajjjnj.i se prično te dni. najbrž na uevtraluih iieli, v S\'ici. Stojimo pred važniini doKodki. Na- rod stoji za svojimi.zastopniki, dokler so očnvana nasa prava in na§i interesi! lubileii \i Slouata narodu. Slovaski narod je po svojem osvo- bcjeniii odloeno pokazal svojo zaved- nost, pa tndi veliko pojmovanje poinena svojih slavnih inož za kiilturiti in political razvoj naroda. Slovaški narod slavi spo- inin svojih velikih mož, jnbiieie niih roj- slva ali smrti. Due 30. niarca tl. so proslavljali SIo- vaki obenem dva jnbileia: stoletnico roj- stva slovaškevsa pesnika Andreja Slad- koviča, ter petdesetletnico smrti odu- šovljene.i>n branitclj i slovaške narodno- sti MiluK-Ia M. Hodže. N.'ij izurejcovorimo nekoliko besed o teh dvh jiibilarjih. Dol/- ni smo storiti to, ker so ravno Slovaki - ! na čelu jini .Ian Kollar. bili oni. na katc- rili se je vzsojila naša ilirska ic'eja inker sta ravno Sladkovič in Hodža bilu druga, j priiatelja nnšili navdnscnih. velikih llir- j cev. Andrej Sladkovte se je rodil 30. suS- j c;i is2D kot sin proieslantskesa nčitelja. i Ko je bil star devet let, poslal Ka je oče v madžarski protestantski zavod in po- teni na i,rimnazijo. 0ii\i-iiO. Na bioloskl fakulteti se ie bavil Sladkovie z zgodovi- no svojeffa naroda in Stndiral operno h- teraturo. V njegoy krog jc stopilo miiogo slovaSkili rodoljubov, ki so s svojim de- lovaniein holeli nadomestiti svojemn na- rodu to, kar run je niadžarska uprava z«- branjevala. Vodja vsemu tcmu ie bil tudi v na'sein ilirskom gibanju znani Ljndcvit Slur. Sladkovie se je podal potem izBrn- tislave v Nemeijo, kjer je nadlaieval svo- je studije z Rusi ter poeel študirati itiür nisko književnost. Ko se ie vrnil iz Nem- Cije, W.^l se ie na pesnikovanje. NajveC- ia njegc/va dela sta pesini »Marina« in »P^ivana«. Umrl je leta 1872. Mihael M. Hodža it1 bil župnik prl Sv. Mikulasu (Miklavžu). Na to mesto b! bil iniel priti Jan Kollar. ker pa sam ni hotel ostaviti BudimpeStc, ie priporočal Hodžo. Slednji je postal kmalu priliubljen med svojimi župliani, skoraj odrešenik. Leta 1^- sa najdemo v depntaciji na Dunaju, k.ier zahtcva pravico in enalfo- pravnost za svoj narod. Bil je predsednik književnefta drustva >'Tatri!ia«, katero so pozneje Madžari nkinili. Nje^o\n dela so -ijKodoviiiskij in lit. rarna. Leta 184S bil je > Sturorn in Hurbanom \v\ prvem vsevlo- \anskctn koiiRrcsu v Prani. Leta 1«70 Je iimil v visoki .Uarosti j Slavnost spcviiiua Sladkoviea vr.šila j sc je v Banjski Bistrici due 30. niarea fl. - ob prisotnosti odposlancov eehoslova- sk'3 vlade v I^-Aiji. Prisotni so bili dr. !a- roslav Vleek in Jaroslav Kvapil. Politične vests- Vesničev program. Dr. Vesnie je predložil parlanientaruiin klubom svof dclovii? program. katcreL:i bi naj spreitlc stranke, ki stopijo ^ «ijegov kabinet. Pro- gram obsega slecleee iocke: 1. ratifikaci- io mirovnih pogodb; .-•. volilni red za konstituanto; 3. otVjbreuje proračnna; 4. sestavo ustavnega načrta; 5. iavno vai- nost (komunizem) in f>. boj proti drasinU. Spopad radi slovenske oesini. Iz Bakra se poroca, da je pri Sv. Mateju prišlo v nedelio, dne 2. tin. do spopada med slovenskiini lnladeniči. ki so raz^re- ti od vina peli jug^slovanskcfiesmi, jn italijanskim komisarjem. kl ncsmi ni mo- gel slišati ter fantom prcpovctlal peti. -¦• Ker niso nehaii, potegnil ie koinisar sn- mokres ter ustreHl c^ega izmed fantov, drugi so se spnstili s palicami nanj, pri eem je komi.sar rani! s sam^krcsoni se trl d\-\\Lc mladei-iieo. Hrugi dnn so arctirali 16 oseb. a jih kmalu zopet i>M)ustili. | Velika poljska oienziva proti bolJSe- ! viški Riisiii se jo, kakor poroeajo i/ Mo- I skve. !>rieela 30. mm. Vesti o padcu Kije- i va v ])oliske roke so bile preuranjenc. Tudi ne odgovarjajo resniei vesti, da sc ie prieela ofenziv-a iv\ željo entente. Vsa anglcška javnost odloeno obsoja korak Poljske. ! Madžari ntohiliziraio. Ceski l^ti pr>- | rocaio iz Košic, da zbiruio Madžari čete j v Novem mestu, kjer je okrog 12 polkov. I nadalje ob progi Tornal ¦ Torna, kjer so takozvane siovaške 'eiiije in v Miškolai. kjer stoje 3 polki. Afl.adž?ri inobilizirajo j vse letnike od 187 4 do 1907, Po Sl-vaski [ mrgoli agitatoriev, ki skušajo provzročltl ' izgrede. IZ KOROTANA. Letoviščarji iz vseli krajev Jugoslav]je na — Koi'oöko! i Trdi boj, ki ga bije jugoslovanski na- j rod in zlasti njega slovenski del za se- I verno mejo, je gotovo razglasil ime slo- I venskc Koroške po celi Jngosiaviji. Zato i si usoja seneralnl kovnjsavijat za tujsW | proiuet in turistiko v Liubljani opozarja- i ti eenjeno obcinstvo na izredno lepoto te ! pokrajine. Preprieanl smo. da padejo na- se besede na rodovitna tla in se mnogt oilzovejo nažcmii po/ivii. Alpska dežela. ki jo dele od nekda- nje Kranjske lepe Karavanke. je polna naravnih krasot. Zlasti lepa so koro§ka jezera, od katerih ie v slovcnskem delu najveeie in najlepse Vrbsko jezero. Ob njem je vse polno hotelov, penzijonov In vil, piirejenih za letoviščarie in je sploh vsa pokrajina tam eno samo krasno leto- viSče velikega. razko^negn štila, ki j)re- vzaine ob primerncm ne«ovanju lahko svetovno konkurenco. Olede prirodnih krasot ie to jezero, | ležeče med zložnimi holmi. s katerih sc nudi krasen razgled na Karavanke na cno in na mesto Celovec in na rnvnin« tja proti slavnemu Qosposvetskeniu po- lju ua drugo stran gotovo ena nailepSlh ali celo najlepša toeka Jngoslavije. Pri- 0 narodnih nošah. I Vcselo ziiainenie ie. da se vedno bolj ; zbuja zanimanj za narodne noše. Pri tern hvalevrednem pokretu pa ni prezreti, da si obcinstvo mnogokrat po svoje prikroji stare obieajne nose, kar ni odobravati. - • Posebno rad si izbira za to ženski svet I na Nemskem priliubljeiie takozvane Dirndlkostiime, ki so našeinu narodu po- polnoma tuji. Še huj.^e je, kakor je bilo lani opažati na Bledu, da nostjo čez kak i dimajski kostum jzdelan po slogu znanc i Wienerwerkstätte, ogrnjeno kranjsko j svileuo ruto, mislee, da so si oinislile Ze «arodno noso. Zato podamo v nasled- n'em nekaj navodil o pravilnih narodniti ! nosah. \ (jovori(i hoeenu) liaiprvo o ženskih i hIjnjskih narodnih nosali. Te bi bilo raz- I ael:tina tri vrste: I .1. Gorenjska narodna no§a z zlato «¦ivho ali pečo in pisnnim krilom. Ta no5a oostoji iz teh-le delov: Bela. visoka avbn j5 Cl-^nim pasom (trakom). vczenim v zla- "'• oli pa peča. — Bela. sirokorokavna > s«'ajca (oSpatelc). — Nizki telovnik f2l- j vot) iz svile ali bararna s cvetiicami in j zlntimi nitkynii, ali samo s cvctlicamj all | l\n ern. Prosit ic s tcmuimi trakovi. Sv.v riti moramo. da bi tn tt^Iovnik, ki ie v na- •' fodni no.^j zapef z zanonkami, bil na- | lTavljen tako, da. bi se zapcnUil z vrvicn- ! m'« ker to je t.ujrt. firoiska. oziroma sol- | ll°fifrnšlcp nosa. kntera pri nns v\ biln v j np\ ricli. Cez raino pride siroV.-i. frri'r/nsln ruta iz svile z ročanii v zivih barvah; ua- vadno prevladuje vijoleasta barva. KriTo pri tej gorenjski uarodni no^i ie iz svile i ali podobnega blaga. in sicer gladkega, j brez rož, v meniajočih se barvah (sanžat- ! svila). Barve so navadno bakrenastc, ' bronasta. modra ali zeleiio-rujavkasta. j To krilo ni nikdar v kričečih barvah, to- • rei ie izkljneeuo, da bi se nosila popolno- nui svitlo-zelena krila. ¦¦- Predpasnik ]e neobhodno potreben in mora biti U erne svile, pretkan z rožami erne barve tci obdau s eipkami. — Okrog ledij pride po- seben kovinast pas. takoimenovnni i^- nesc seboj nckaj knjig, prozo in poezije. Kdor bi se še hotel priglasiti. slori to lali- ko še ta večer v easu od IS. do 20. nry. — Ravnatcli. Bratom Celioiu v Celju! (llasbcim Matica ecljska. ki vodi priprave za Kon- cert zbora »Smetane«. uljudno vabi vse brate Čelie, ki bivajo v Celju. da pridejo prihodnji pondeliek t. j. 10. tm. ob 18. uri v malo dvorano Marodnega doma na s&- stanek. Sklcpalo se bo o sprejemu pev- ccv »Smetane« iz Plznja. — Glasbent* Matica. ^ Pevski zbor »Sinetana« pride tudi v Celje in priredi v ponde'ick 17. tm. zvtr- čer v celjskcm Kledališču konccrt. Na vsporedu so najizbranciši mo§k\ zbor\ češke pevske literature. Po koucertu pn- iateljsik večcr v veliki dvorani Narodne- ga doma. Vstopnice bodo v oredprodaji. pri Ooriear-Leskovšku. Podrobnosti se objavijo z lepaki. — Qlasbena Matica. Beoxrajski podžupan pride tudi v Celje. Kakor poroeajo ljubl.ianski listi, pride boograjsik podžupan g. Živalievtč tudi v Celje, kjer se bo pogajal glede cTo- bave granita za beograjsko občino. Koncert Rohr se vrši v sredo 12. tm. ob 20. uri v mali dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic pri gc. E. Deisln- ger, Gregorčičeva ul. 3. O čudnlh razmerah v okrajni boliri- ški blagajni v Celju se je v seii mestncRs sosveta v Celju dne^ 6. tm. pritožil gosp. Rebek. Napravil bo tudi posebno spomc- nico, ki bo šla na dcželno vlado. O. Re- bek je povdarjal, da sede v Pisarni ljuci- je. ki so glavni kovači za razne StrajUe in driige političnc pustolovSčine. dočim sc dclo zancmarja, zakaj plaeilni nalogi j>c vcasi po 3 mesecc ne dopošljejo .Če pn kdo pride 5 minut pred 9. uro piačat, sc ga nahruli surovo: <^ob 9. uri so uradne ure« itd. Bo res treba malo reda napra- viti v zavodu, kjer kale pisarcck lahko mirno odnese inkasiranih 5000 K. Več javnih stranišč ie v Celju zelo treba. Z ozirom na velikanske nab.ivne stroške v sedajnem easu (eno samo bi stalo nad 50.000 K) je mestni sosvet žat moral sklepanjc o napravi novih javnih straiii^e odgoditi. Sklenil pa ie. storiti po- trebne korakc, da se vsaj na kolodvoru že obstojeee javno straniščc. ki pa je iz neznauih razlogov žu meuda leto dni za- prto, zopet otvori. Svojji n em ski nadutosti se vedno nl dal slovcsa ncmSki zagrizencc zdravnik dr. OolHtscli. Dasl imi je dobro znano, da je uradni jezik v naši državi slovenski, pošilja obč. uradoni nemSko pisanc »In- fektionsanzcige» iz gotovega namena, <3a draži naše ljudi. Očividno tega moža. kl je še po preobratu kot bivSi primarij cel<- ske bolnice napram bolnikom v ostudnl obliki kazal svojo nemškonacijonalno/jj- grizenost, tudi lansko neprostovoljno le- iovi^če na Kranjskem ni skuriralo. Mov- da se pa najde kaka druga medicinal . Netnški »Wajseiihausverein« je v svoli avstrijski gorečnosti podpisal 600.000 K vojnega posojila. Celo njegovo prenioženje pa tvoii inventar, ki niti I 100.000 K ni vreden. Seveda gospodje ocK- bornikj drustva vojnega posojila niso \- plaeali, ampak so vzeli »puff.: pri mestni hrauiJiiici. Sedaj pa komisar mestne hrn- uilnice dr. Knkovec zaliteva olacilo obte- stl ozir. kapitala od drustva . ker inora inestna liranilnica plačati kapital avstro- o.grski banki, kjer je najela posojilo. Oo- snodje odborniki Waiseuhausvereiiia py bi se sedaj radi otresli neprijetne zadevc iu ponujajo mestni obeini svoi iuveniar m svoje ...... dolgove. So res inienitni go- spodje ti Rakuschi iu drugi. Kako y.e pra- vi pesem o »Micki Kovacevix?! »SaniopomOw« v Celju deli moko: elanom v mestti od S. do vštetega 15. maja, zunanjini clanoin od 17. do vštete- ga 22. maia. - Vzpored za mesto: A Uo I): E—H; J—K; L—O; P-S: Š-Z. Izjava. Podpisani izjavliam, da stin /. dnem 29. apr. 1920 izstopil iz orgaiii/«- cije soeijalnodemokratske stranke, ker sein se prepričal, da je dauašn.ie delova- nje stranke v popolnem nasprotju z na- celi, katera bi rnorala stranka zastopatl po svoiem programu. — Celje, 5. maja 1920. Stefan Horvat, zasebni uradnik. Ukiujciijc prepovedi točenia alkoliol- nih pijač. Deželna vlaJa je dovolila zo- pet točenje vina in piv.i. Prenovedano pa ie nadalie točenje žganja. Mladiin izpoa 18 let se sploh ne snie dati pijaee, tudi Ce pridejo v gosiiluo v si)rt>mstvu starsev. Kdor bi se pregrežil proti (ei odredbi, sv mu zapre gostilna. Promocija. Proinoviran ie bil kand. r.ied. g. Karl.Lavtac, sin posesinika In čevljarskega inojstra g. Ivana Lavtarja v Liscah pri Celju, due 4. ina.ia tl. na dunaj- skem vseučilišču za doktorja vsega zdra- vilstva. Dobro k'k'.'iio avstrijskim in Unit uašim Ncniceni je napisal znani nemski Politik Hennai;:i Wende! v clanku «Die südsliivische Einliclt und die deulsclie Presse«, objnvljenoin 4. tm v graškeii; AArbeiterwil'e«. Pravi. kako tozko je bilo j pri Itali.ia.iiUi in pri Neincih. stvoriti fz njüi enotna naroda \kljub državneinu u- jedinjenju. Nadaljuje. koüko zamotanejsa \ je stvar nri Jugoslovanili. ki so bili pod tursko, benesko, av:-"trijsko in madžarsko vlado, pod riitisko, liravoslavno in tnoha- medansko vero, in kjer je vslocl Wh raz- lik kulturna in gospodarska razlika vei,- ka, kjer je vplivala neniska in ruska kul- tura, kjer so se gojili velikosrbski in ve- likolirvatski cilji. Toda --- povdarja Wen- del -- vkljub temii so zveeine vse stran- kc v državi za edinstvenost. v psvi vrstl meščanske in delavske. Zgodovinsko po- slanstvo države pa je, potom agrame rc- forme napraviti iz brezposestnih kmetov samostojnc ljudi. potom soci.ialuih reform pa uzadovoljiti širokc delavske mase In tako ta dva stanova spremeniti v preprl- eaue jugoslovanske državljanc. Nemško časopisje pa, mesto da ta stremljenja podpira, kaže, da izpred leta 1914 ni ni- česar pozabilo in se izza leta 1918 uiče- sar naucilo; vsakemu lopovu sc vsede na j lim, enkrat črnogorskemu razkraljn Niki- * tu ki ga je narod kot izdajalca in tirana j pognai čez meje. drugič zopet razulm pravaškim intrigentom Ivici PrniiKU, Sachsu in drugim, ki se gonl.io po ürad- cii in se — naiogabnejši habsburgovei ou včerai — izdajajo za velikolirvaške re- publikance. Kar pišejo »Tagespost« in drugi avstrijski listi in kar piše nemško časopisje v rajhu, izlfaia do štiri pctin Iz enega ali drugega tcli blatnib virov. V polomljcnem ogledalu teh listov je drža- va SHS velika Srbiia. kier Hrvate in Slo- vence držijo le srbski bajoncti. in nobena vest ni preneumna, da ne bi postala de- ležna dragega tiskarskega čruila«. V tern tonn berc Wendel levite Se naprej nemškim časnikarskim tintoma- zoin, slika v pravi luči njih lopovske ve- sti glede raznier v koroSki cotii A, ki 9.o v duhu gledajo razpad Jugosl ivije in ka- ko bo v slovenskib delih Jugoslavije zo- pet zagospodaril Nemcc. Na te vsenem- škc izbruhe kliče Wendel ironiCno: »Heilo! Stolz weht die Flagge schwar/.- weiss-rot! Kako daleč jc iz Bcrlma v Bagdad? Kaj stane svet?« -- Marsikaj bi žc bilo bolje v medseboinihnas.li raznm- rah, ko bi vsaj večinfi nemških časnikar- iev zavzemala enako trezno in pametno stališče kakor Wendel in bi se končno odpovi'dala podli politiki delenia in nad- vladanja. politiki hujskarij med plemeni, kispadajo skupaj. oni politiki. ki je —ka- kor pravilno pravi Wendel — pahnila nemški narod v prepad globoke bede, kjer leži ta riarod dancs s polomljenitm udi. Wendelovl nawki veljajo. kakor t.h nernške casnikarje v Avstri.n in NemcijI. še bolj za naše nemške časnikarske ko- lcge v .lugoslaviji. Nova banka v Ljubljuui. Pred kiat- kini je vlada odobrihi ozir. dala konce^ijo za ustaiiovitev Gospociarske banke v Ljubljani. Novi zavod je osnovau od kro- go\-, ki stoje blizu Zadružne zveze v Ljubljani. Ravnatelj nove banke bo dr. Slokar, bivsi šef centraine uprave v Bco- gni'Jii, ki je bil nedavno upoko.ieu. Narodui kolek ima družba sv. Cirila in Metoda vedno v zalogi. Ravnokar je dala ponatisniti večjo množino koleka "Narod sebi •. Ker se je papir in tisk tako podražil, stane sedaj 1 narodni kolek 10 vinariev. Kolek so začcli po nekaterifi krfijili zoi)et prav pridno uporabljati. dm- god pit vlada ise zaspanost. zato pa prft- simo p. t. rodoliube, da vsepovsod narod- ni kolek zahtevajo, da se »Pružbi^ odpio siari viri doliodko^. Tudi raeunske listke ima C. M. družba 5e veduo v zalogi. Ce- na raOiinskim listkom je 4 v; morali j-.nio jo zvisati i zisiega vzroka. kakor pri na- rodiiem kolku. V nobeni narodni gostilni, restavraciji in kavarni ne sme.io biti brer. družbenih račuuskih listkov. P. t. gostje. zahtevajte iili! Provzroeitelji varaždinske vstaje pred sodlščem. 99 sokrivcev varaždln- ske vstaje, ki so bili internirani v Nišu, so pred kratkiuu kakor smo poročali, prts peljali v Zagreb. SodiSee ie sedaj izpusti- lo 95 tell obdoizencev ter pridižalo samo 4 kolovod.ie v sodnijskih zaporih. Protf tern se bo vrSila v kratkem razprava pred višjiin sodiščein v Zagrebu. Eksprcs Dutiajj — Trsi in Zagre?)-- BeoRrad. rlkspresni vlak. ki se kuri * prekomorskini pvemrjgoin. bo cdslej v obeli smereli vozil irikrat na teden in si- cer iz Dunaja i. k. 7.20 vsak poiukliefc. sredo in pettk in prihaial tia Dunai j. k. ob 22. uri vsak torek, cetrtek in soboto. Rusko trgovsko brodovje na Jadra- iin. Iz Bcograda javliajo, da je trgovin- sko ministrstvo podpisalo pravila o usta- novitvi ruske banke, brezimene družbe, s kapitalom več deset niiljonov dinarjev. Kden glavnih ustanovitcliev jc bivši m!- nistrski predscdnik Djenikinove vladc, ki je vplacal 5 miljonov frankov. Družba hoče pripeljati v .ladran 14 svojih parnt- kov ruske trgovske mornarice. ki se na- hajajo sedaj v Carigradu, da bodo oprav- liali službo med Barom. Dubrovnikom in Skadrom. Spravila bo tudi ves svoj mn- terijal in poljedelske stroje. ki so bili na- trienjeni za obnovo v južni Rusiji, v na§o državo ter jih odda'ala naSim kmctovat- cem. TRG0VINÄ, 08RT IK NA- RODNO GCSPODÄRSTV0 Skoda, povzrocona j>o pe- ronospori in oidiju lansko leto in kako se je je ob- vurovati letos, (Konec.) Pa pravici na ljubo bodi povedano, da te škodc lansko leto niso bili krivi vi- nogradniki sami, temveč deloma tudi po- manjkanje zatiralniji sredstev in slabe vreinenske razmere. Lansko leto, kakor tudi že med vojsko, je manjkalo popoluo- nia najboljšega sredstva proti oidiju, flno zmletega žvepla. Bilo je na razpolago le takozvano sublimirano (prehlapjeno) žveplo (žvepleni cvet), ki je pa mnogo inaiij ueinkovito, nego zmleto žveplor kl je bolj fino, kristalizirano in se vsled tega ua solncu lažje razkroji v žvcplcno so- kislino, katera edina učinkuie uničevalno na trosje oidija, čigar klitje prepreči. o». čijega klice uniči. Ker bo tudi letos za žvepljanje in ^ žvepleni cvet na razpolago. **> vinograd- niki s tern opozarjajo. nia liladriili noči ni bnti okužitvc i PO peronosporj. Nasprotno pa oidij lahko ! nastopa (četudi se nc razvüa niočno) pri precej niž.iih stopinjah toplote (od 5° do ' !(f C) in njcRa razvitek ni popolnoma nič ! odvisen od vlažnosti v vinouradn. Zaradi ! tesra hi bilo uniestno. da se preje žvpla. nego Skropi in nc iiarobe, knkor se to n.t- , vadno dela. I Sploh se opaža pri nas. da skropijo viriogradniki proti peronospori prvikrat navadno prcrano, ko je miadje komai Iz- lezlo iz popkov. drugikrat pn prepozno. ko je mladje že iiad pol metra /isoko, k&T je vzrok, da nied obojini škropljc- njem nasfcopi navadno pcronospora. Ko J>ri nas navadno prvci skropi»o. hi biTo ciobro prvič žveplati. a prvo Sirooljenje preložiti za kakih 8--14 dni pozneje, n.-. eas. ko je mladje po veeini žc iiad peden cloteo ali /. drutfimi bescdawi reeeno. kratko nredno začnc trta cvetcti bi se nioralo nrvikrat Skropiti: 10—H dni po- j zueie driiffikrat in Čez nadalinih 14 dni I cd cvc-- torn nonovi. \;uur4;i vavnatdj Puklavec. OOPISJ Slovcnska Bfctrica. »Citahiica« jc pod vodstvorn našejja ncumorno delav- nega predsednika dr. Fucnika priredila minulo soboto in uedcljo ij?ro *Legijonar- ji«. Občinstvo je dvorajio pri obeli pret% : stavah napolnilo do zadnjcKa kotička in itavdnSeno anlavdiralo i'n/.rtvovalitc igralce. k< so vsi mcistr.-.ko re.^ili svoje j vloLe. iKra je v vsukem oziru sijajno u- \ spela. Ccstitatno vsern. ki delinojo z lju- i beznijo in nescbičnoMjo na nn.^i knltnrn: { njivici pod zaoskilim Polior.iem. 'z Trbovelj. []']¦ m pod sovjetsko diktaturo.) Soli'J--«rnostni 4S-urni strajk. ki je mirno in disciplinirano Dotekel se j postal tretji dan poütiecn. Našcnvano fTe- ] lavstvo je zasedlo urade. komunisticnl odbor je odredil varstvcno delavskn i stražo, razpošiljal nnrcdbc. r>d orožni- 'štva, ki je bilo brcz moči. ie zahteval orožie. Cetrti &\n, ravno nied popraja- nii z'percntom, ki jo vkliub vsem težko- čam odločno nastopil napram oboroženi delavski tropv, ki \c hotela občino zascsti, Ie prihitelo v boini črti raz.vito vojaStyn. oWod Avstrijo 1, 1914 öe- nuucirali in nas spravliaii v ječe, sedai pa Pomapajo delati nemire ir. nered. ftAZNE VEST», Oomov^na raznega »adja in soctvja. iabolka prihajajo iz Sirije in EKii>4a cex Orjko in Laško, odkoder so se razSirile 'o vsem svetu. Cešplte in slive so doma v Armeniji, črešnje so priSk iz Ponta naj. ore> v Rim, hruške so doma v AJeksan- diiji, Numidiji in na (irSkcm, breskve v {Jcrziji. maivlicc v Armeniii. Hcle imirve došle so iz Kitajskega, črne pa iz Pcrzije. Orehi so istotako došli iz Perzije najprcj v Rim. Mandeljni rastejo divji v Aziji in Afriki. Oranže in limone so doma v Mc- diii in Perziji. Kntina ima svoj dom mi j Kreti, smokvc sc iz Azije, pa tudi Afrike. Lošnike so prinesli na (irsko in ! nškn iz iVmta. Hnče so Joma v niski Aziji. Rde- | te .ifrozdieje (cl-'zl/ ••.¦ ':¦¦¦ ' ircijc. Akacija i je doma v Južni Anieriki, redkev na Ki-. lajskem, eesen v Aziji, drobnjok pa v Si- biriji. Cebula je priSla iz I'erzije, Ian iz j jnžne r:vrope. konoplja iz A'zhodne Indi- i ie. Bombaž so zanesli v ii'.ropo FenjOani in Kartaginci. Krompir .ie iz Jiižne Ame.ri- kc; prinesel üii je na Angk-ško Walter I^leish. Hmclj ic zaslovcl \- Kvropi prcd 1500 leti (preseljevanje iiaroclov*. ?par- Mcli jc doma v Ftaliji, bob pa v Vzliodnii Jndiji. Salato so zacoli prvie saditi An- ^leži v lsi. stolctju. Pscnica je doma na vznožju Himalaie, rž je iz jnžuc Sibirije, proso iz Vrliiic Iiuliie, aida pa iz Azije. Neniei so poznali Ajdo že v IC. stoletiu. Viiiska trta jc iz Azije, lotn 2M. so io za- sledili v Nemeüi, lota 282. so jo pa že sa- di|i v Porenju. Ka\-;i je iz Levante in Tnrške. Na Dimain so otvorili prvo ka- varno leta \C&\ Tobak ie donuj v Zapad- hi ludiji. | __________________________________ _ _ ____________ i Prosveta. Cerkvcna pesraarica za mladino. (ilasovi. Priredil Stanko Preuirl. Založi- la in prodaja JiiRoslovanska knjigarna. Cena z doklado vrcd 7 K 20 v. Partitura je izšla že med vojno in stane (z dokla- do) 14 K 40 v. Pcsmarica nai služi kot pr- va podlaga izpeljavi Ijndskega petja, ka- tcro sc namerava vpeljati v nasc eerkve. — ¦ Ne vemo pa, zakaj se potem še vedno nah;ijajo v njej razne latinske pesmi. Za- htevamo narodno ccrkev in v njej tud! j izkljnčno naše posmt! i .......... ..... ( Vesničeva pogajanja. Beoyrsd, 5, maja. Vesnič je price) v torek poisajanja s parlamentarno za- jednico glede sestave novega kabineta ter o tem poročal regentu. Danes o- poUino je posetil zaslopnika demokrat- ske zajednice Ljubo Davidoviča, kateri ga je zelo povoljno sprejel. Upa st, da bo jutri tudi na tej strani končal pogajanja. Nato je Vesnič posetil tudi podpredsednika začasnega narodnega predstavništva dr. Ribarja. Seja narodnega pr»dstavnlštva. Beograd, 5. maja. Podpredsednik dr. lvibar je otvoril danes ob 17. uri 86. ;edno sejo ter izjavil, da vsled ne- zsdostne&a Stevila poslancev predstav- nižtvo ni skiepCno. Odgodil je sejo na 7. tm. ob 16. uri z tstirri dturvfiim re- dom. Vladna krlza v Italijl odstranjena. Beriin, 5. maja. »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: Milanski listi po- ročajo iz Rima, da jo kriza Nitiijevega kabii'.eta odstranjena, ker se je isti sporazumel s katoliško Ijr.dsko stranko, ki bo, kakor se trdi, glasovala za vlado. Francoska zveza z Grčijo, Pari/, f>. maja. »L'Homme libre« piše, da je v interesu Prancije, da sklene na vzhodu tesne zveze z GrČijo, ki Steje sedaj več kot sedem miljonov prebivalcev. Mirovni pogoji z Madžarsko. — Ma- džarskim zahtevam ni ugodeno Versailles/ 5. maja. Polkovnik Henri je izročil v sredo predsedniku , mad?.arske mirovne delegaciju odgovor na protipredloge. Spremno pismo je podpisal Millerand in izraža v njem nado, da bo Madžarska odslej element miru. Opozarja pa na soodgovornost MadŽarske na izbruhu svetovne vojne in imperijalistične politikeavstro-ogrske monarhiie, Zavezne in pridružene dr- žave ne morejo pristati na predlog glede ljudskega glasovanja v odstop- lienih pokrajinah. Sklenile so, da ne bodo izpreminjale teritorijalnih določb, ker bi imelo to težie posledice, kakor one, kl jih je predložila madžarska de- legacija. Narodnostni položaj je tak, da je nemogoče, da bi se strinjale znjini tudi politične meje popolnoma. Velesile so uverjene, da glasovanje ne bi imelo drugačnega uspeha, kakor se je isti dosegel dosedaj. Komisije za določitev meja imajo priliko, da v primerih, kfer se 7di, da nastaja krivica, poro- čajo o tem svetu zveze narodov. Z o- zirom na ozemlje bivse ogrske drzave, kjer prebivajo Rustni, omogoča pogodba s Čehoslovaško, da probivalstvo jr.vno predloži svoje želje. Končno izjavlja spremno pismo, da bo lojalnost Ma- džarske pri izpolnjevanju svojih dol- žnosti pospeSilatudi njen pristop k zvezi narodov. Madžarska delegacija je do- bila 10-dneven rok, da sprejme to končnoveljavno obliko mirovne po- godbe. Amerika. Washington, 5. maja. Knoxovare- solucija, po kateri naj nastopi mirovno stanje nele z Nem;':ijo, ampak tudi z Avstrijo in ki predla.^a, naj se do ra- tifikacije mirovnih pogodb zadržuje nemško in avstrijsko premoženje, ki se nahaja v Ameriki, bržčas ne bo sprejeta. Veliko zanimanjo vlada za Knoxov govor, zlasti radi tega, ker bo isti bržkone kandidiral za predsednika. Vobče se pričakuje. da bo predsednik Wilson priglasil k tei resoluciji svoj veto. Komlsija za določcvanje mej. Subotica, 6. maja. Danes je do- spela semkaj komisija za določevKiijc demarkacijske ^!rte. V tej komisiji je po en jugoslovanski, en angleški in on madžarski častnik. Samomor komunlsta. Subotica, 6. maja. Včeraj ob 9.do- poldne je skočil aretirani komunist Josip VeliC v samomorilnem namenu iz 3. nadstropja kazniinice in obležal mrtev na tlaku. Velič je bil eden glav- nih vodij komunističnega puča v Su- botici. Naš ameriškl poslanlk. Split, 6. maja. Dr. Ante Biankini se je odpelja! danes v Beograd ter se povrne v kratkem v Chicago. Goljuflja. Split, 6. maja. Neki Itaiijan po imenu Napoleone Pagliare je dvignil pri tukajšnji kreditni banki s ponareje- nim čekom 150.000 lir. Sokolski zlet v Pragl. Prasai 6. maja. K sokolskemu zletu se je prijavilo 11.000 ameriških posetnikov, ki so obljubili prinesti se- boj za o miljonov dolarjev živil. Čehoalovaške zakladnlce. Pja^a, 6. maja. Finančni minister Sontag je naznanil, da bo vlada izdala zakladnice za 1 milijardo kron, da se odpravi staj?;nacija v bančnem poslo- vanju. Oijaöki kuhinji w Celju so daro- vali oti i.aprila do danes üledeci dobrotniki: po g. nadupravitelju Jakobu Blažon.u je da- rovalo uradniStvo davfnega okrajnega oLla- stva v Cclju za mesec maj 143 K in sicor g- fin. tajnilv Avg. Scdlar 20 K, j;g. davčni nadupravKcJj Jak. Blazon 10 K, Rud. Volov- Sek in Robert Stopic po 5 K, g. fin. konc. Ljud. Zcpič 20 K, gg. davčni uprnviteFji Ivan Stanic, Ant. Cvahte in Jernej Videnšek (jo 10 K, davčni asist. Maks Žuiner 10 K, pisar. uradnice Justina in Pavla Zagoriüiik ter Just. Koklič po 5 K, Jožica Žagarjeva 8 K, davčni praUr.jka.nt Viktor Zimič 5 K. davčni silica Josip Skorjanc 5 K, neimenovani 10 K, Posojilnica v Cclju 100Ü K; ga S. Belle, rav- nateljeva soproga in gdč. Ida K'inet v Št. Jurju ob j.ž. potom nabiralnc pole 600 K; g. dr. Sandor Hrašovec, odvetnik v Kozjetn 280 K; niariborska div. godba 202 K; g. Alojz Finžgcr, imeiitclj glavne trafike v Celju 135 K; pevsko društvo »Oljka* 130 K; po 100 K: Sav. posojilnica v Žalcu, posojilnica v Gor. ^radti; podružnica CM družbe v Šmartnu ob Jn k-' P-? P|ed.sedn'Ci ge Jul. Bizjak 75 K; po w H t- ';'a JuL°s'ov- železničariev, pisarna S- ar. KarlovSeka v Celju iz neke leaz. porav- tl'rL%: R° 50 I<: S-Ant- Ognus, Solski ravna- "-IJ v DoJu pii Hrastniku, ga A. Hudelist, zoravnikova soproga v Brežičah, g. dr. VJad. Mogilnicki, zdravnik v Št. Jurju ob j\\Z. 2.; po 40 K: zbirka Sestošolcev reuine gimn. v Celju, g.Mihad Umek, kn.Sk. tajnik v Ma- riboru, g. Josip Weixl, župnik pri Sv. Križu pri Ljutomcru; g. dr.Juro Mrašovec, odvet- nik v Celju 30 K; g. Vine. Čamernik, kamno- sek v Celju 20 K; ga Regina Vasič, soproga dvorn. svetn. na Lavi 10 K; g. Fr. Založnik, trgovec v Zibiki 3 K. Xy«.jjLg|jlt nice InSčurki s=5 tev ve» mrčes mora po^initi, Lt se vporabljajo moja preiz- kuSeno najboljša in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske mlSl 10 K, za podgane In miši 10 K, ščurke 10.(, posebno močna vrsta 20 K, posebno inočna tinktura zastenice 10 K. uniievalec inotjev 10 K, pi ašek protl mrčcsoni 6 in 12 K. tinktnia proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uSi pri ŽJ- vinl 6 in 10 K, prašek za ušl v oblek! In perllii 6 in 10 K, tlnktura proti tnrčesu na sadju in zetetijadä sv.nii'cvalec rastlln) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. PoSilja po povzetju Zavod «a oksport M. fctnher, Kagtrei» 37, PeirKnfsl&a nllca % 465 -6 Mu5i Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pra- vega Elza Fiuidu in odpravljene so bo- lečine! b dvojnatih ali 2 veliki speeijalni steklenici 36 K, Fellerjev Elza mehtolni črtnik, en komad 4 K — v. Želodeo Vam ni v redn? Nekaj pra- vih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6 škatljic 18 K. Pravi baisam 12 steklenic 36 K. Prava švcdska tinktura 1 velika steklenica 15 K. Omot in poSt- nina posebej, a najceneje. Evßen V. Feüe»*, Stubioa dolnja, Clsa- t»g St. 35&. Hrvatska. 1590 B 15-10 3-3 Anton Reich damskl krojaški mojsfer Celje, Cankarjeva cesta 2 mm Rogaska Slatina (M. Zabukošek) SS (Hotel Evropa) Naznaniam velecenjenim damam iz Celja in okolicc, da sem otvoril v Celju po dolgoletni poskušnji v inozemstvu ate* Ije po meri, katerega ppeBožim s 15. maj^rn čez sezono v Roga&ko Si^tino» I Cenjena naročila iz Celja in okolice se bodo to^no in ku- I lantno izvrševala. m gtneriKansKe mafolike za petrolej, eventuelno v zabojih kupi Agentura Lepoša9 _____ ___Maribor, GosposRa ulica 58.____6so HJIKRE"E K°T1 ET ¦^V|W vseh vrst ^^"^^^Z- Brfr za kuhanje perila, ž^anja, mIH majhne za hukanje polente in drugih jedi, dobimo v kratkem od prvoredne največje evropske tvornice, katere glavno zastcpstvo imamo v Jugoslaviji. — Naročbe sprejemamo v predznambo po najnižjih dnevnih cenah. Materijal zajamčeno prvovrsten in trpežen. Naročbe prosimo nasloviti na „Metallum" d. d. za promet 2eljeza, kovina I tehnlckih proizvoda Zagreb, fiSica Ui*. v I Telefon št. 21—09. 424 16—s Brzojavi: »Metallum«. I & Ü I JE&raaL ura? katcra tra)no «e- selje povzfoča? Söriq SuttriBP-jeva upa! Nikelnastd, po vsaki ceni in presene- čeni bodete! Tudi verižicc, prstane, uhane, zapestnice, stenske urc, za- pestnice z mami in vsakovrstne po- trebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigarcte, nažigalnikc, britve, de- narnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaJoga vsakovrstnili zJatih in srebrnih predmetov. Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od H. Suttner, Ljubljano It 983 11600 25— 11 kakor tudi brezplačne informacije vseh I vrst preskrbi za trgovce najkulantneje | flllpm. Handels- und Gewerhrbank Gi*azy laKomintplatz Nr. 23. fCozličje (» kože, «> ovčj^y korjff in vse dpu^e kože kupi po najvisjih cenMi Molls SfossI, Gelje Kralia Petra cesta 23. 598 10-4 ¦ Stavbeno in galan» B P terfjgko kleparstvo m * Ant. {oil» K»Ll. ™ ' I Franjo Dolžan i--------Celje-------- B 26 KraEJa Petra cesta 8 % nneprotl „Beleyo vola» 31 M Vr«vsema vsä v »troho spada}oto m , H dela, I?.vr41fov foCna In »oSidnft, |B Dp. fftirosiiiy Kistil; ob!a&tvenopover}eni stavbeiii inženir Ljubljana, Hlisorjeva ulica 7. Speoljelno stavbeno podjetje za betonske. železobettnake in vodne zgratibe. 366 52-14 Izroba uadnih sil. l^^^^^m Kava ml l^^^^m 'Rožžči mk ¦I Zafran ^H ¦^^VMuškapletAHl iHHv Oreäcfc jbHI \^BM Vaniltja ^^H| WB ^orber ^^^H vBf ^if^ma B^^KX |Müo i. f. d. ^^^^¦1 W se kupi najce-^H^^^^^BI |y neje pr i tv rdki i tKBl^^^mM ICelie, Glavni trg. I I 275 12 I 0 ogiomno poši- | Ijatcv manutuk- I iL ture naravnost P B iz inozemstva jc | ¦ prejela ivrdk- 6 |R.SterniECt!l I W «Celju insicer —-^Bx=f . volne,tiskanine, I cefiija, etainlna, batista za ženske o- ¦ bleke, sukna, kamgarna in hlačevinc 1 za možke obleke, belcga in pisanega ¦ platna za perilo, klota, cvilha, robeev, I svile in še mnogo raznega druzega 1 blaga, katero se prodaja zaradi nakupa B v velikanskih množinah po čudovito | nizkih cenah. Razen tega vedno velika I zaloga lastnega izdßlka snvjc, pved- H pasnikov, bluz, kril, žcnskih, moških D in fantovskih oblek po zelo nizkih R cenah. Čevlji.ženski, moSki in otroSki M v vclikanski izberi, pristno ročno delo I i lastnih čevljarjev. llustrovani cenik I 1 zastonjINadebelosamovl.nadstropjii. B 8flk Veletrgovina razpoailjalna [ R. StermecKi fCelje - Slovestifa. 40___—18__________