Te« XI vii Ust ljudstvu ¥ pouk in zabavo. Ssaaja vgak četrtek in velja s poStaino vred tn v Maribora a pošiljanjem na dom ea celo leto I K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K, Naročnina sa Nemčijo 5 K, za droge iBvenavBHJiS 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S S* Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kat*;, i-Jaroiega društva* dobivajo list bres posebne naročnine, m Posamezni listi stanejo 10 vin, Uredništvo: Koroška cesta čtev, 5, — Eokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: KoroSk» cesta štev. 5, vsprejema naročnino, Snserate in reklamacije. aejwr&te se plačaja od enostcpne peatvraie «ikra? SI SOB*, fs dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratno oglane prim»rea pcpnab InseratI se sprejemal do sredo «jutr&i, >~> N» zaprte reklamacije so po3tni»e prost« Današnja številka obsega 12 strapi. ■v Štajersko deželno gospodarstvo m Slovenci. i'reil dobrini m e s o c^m'" ^"fzSJa l^p^S^-^SSti* ne izdatke, ki le posredno služijo Slovencem, n. pr. norišnica, bolnica. Vsak priprosti volilec S. K. Z. uvi-deva, da ti deželni zavodi sicer res služijo tudi Slovencem. da pa pade od ogromnih izdatkov malokate-ri groš v slovenski žep. Na. čudna pota se je podal zastopnik slovenskih trgov v deželnem zboru; on skuša dokazati, da dobe Slovenci več nego trdi dr, Benkovič, ip celo račun dr. Negrija, našega zagrizenega nasprotnika, mu ne ugaja. V ta namen je izdal posebno knjižico, tla se njegova nevednost zablišči pred celim svetom; kajti on neče, da sveti njegova luč samo pod mernikom. Veliko škode so nam že napravili slovenski liberalci pred celim svetom, zlasti pred našimi nemškimi sodeželani: krono temu pa je postavil dr. Kukbvec s svojo knjižico, ki jo usiljuje našim ljudem, da svojo nizko strankarsko strast in svoje plitvo znanje pokaže tudi nam. Mi smo s tem zadovoljni! Prihodnjič nekoliko številk o davčni moči Slo' vencev in Sp. Štajerske, katerih' se nam ni treba sramovati; v celem boju radi t" , številk ostane ,iečat sramote na naših „naprednjaloa". ITojska» Razvoj dogodkov, ki se tičejo Turčije in balkanskih držav, je bil zadnjih 8 dni ta-le: Mladoturki, ki so vsled vstaje prišli do vlade, niso hoteli odstopitiOd. rina. Nato so odposlanci balkanskih držav v Londonu pretrgali mirovna pogajanja in" poveljniki balkanskih armad so Turkom naznanili, da bodo v ponedeljek zvečer začeli zopet z vojsko. Mlajdoturška vlada je velevlastim na njih posredovanje odgovorila, da hoče sedaj odstopiti majhen del Odrina. Bolgari se za to sporočilo niso hoteli več zmeniti. Bolgarska armada je že 150 km proč od Odrina globoko v turšktem ozemlju, čisto blizu Carigrada, zato bi bilo naravnost blazno, da bi Bolgari pustili Turkom mesto in zemljo, katero so si s krvjo osvojili. Velevlasti tudi priznavajo, da ima Bolgarska prav, le Slovanom sovražna Nemčija je izjavila, da je turška ponudba sprejemljiva. Nemčija je radi tega svetovala Bolgarom, naj ne začnejo vojske, o kakem nemškem posredovanju v Turčiji pa ni nič slišati. Rusi baje ne bodo naravnost pomagali Bolgarom, pač pa ne bodo trpeli, da bi Turčija stopila na bolgarska tla, akobi imeii Bolgari vendar-le nesrečo. Rusija še tudi vedpo zahteva, da se Turčiji z ladjami velesil zažuga, paj se udajo, toda druge velesile se nočejo vmeševati. Med AVstrijo in Rusijo se je razmerje izboljšalo in naš cesar je poslal ruskemu carju lastnoročno pismo, prvi znak boljšega razmerja. Med Bolgarijo in Rumupijo je prišlo do precejšnjega sporazuma, ker so Rumuni nekoliko odstopili od svojih zahtev, Bolgari pa nekaj pri-djali. Velevlasti se trudijo, druga drugo pregovoriti, da ostanejo vse mirne m nepristranske. To se je dosedaj še zgodilo, vendar je razmerje med velesilami ravno v sedanjem trenotku tako razrahljano, da se je vedno bati nevarnih svetovnih zapletljajev* Splošno se sodi, ako pade Odrin, da potem pride kmalu do miru vsaj na Balkanu. O vojski sami še danes, ko to pišemo, ni nobenih poročil, Turška armada je razglasila, da pe bo pripustila nobenih poročevalcev blizu, Mladoturki odgovorijo. Ko je nastala mladoturška vstajai pod pretvezo, da Turčija ne sme odstopiti Bolgarom Odrina in Grkom Egejskih otokov, v kar je staroturški veliki vezir Kiamil-paŠa že privolil, so se balkanske države požu. rile, odpovedale mirovna pogajanja v Londonu ter napovedale Turčiji, da bodo zopet začele vojsko. Vkljub temu je mladoturška vlada odgovorila velesilam na njihov nasvet prejšnji vladi, da naj prepusti Turčija Bolgarom Odrin in izroči usodo čez E. gejske otoke razsodbi velesil. MladoturŠki odgovor se glasi: Turčija vztraja na tem, da obdrži oni del Od- rina, kjer leže sveti kraji mohamedancev; pripravljena je pa, da odstopi oni del Odrina, ki leži na desnem bregu reke Marice. Glede' na Egejske otoke želi Turčija, da obdrži iz vojnih razlogov nadvlado nad tistimi otoki, ki leže blizu turškega ozemlja. Bolgarski odposlanec v Londonu, dr. Danev, je izjavil, ko je izvedel za turški odgovor: Izjavljam v imenu vseh zaveznih odposlaniktov, da odgovor Turčije ni tak, da bi mogel biti temelj za nova pogajanja. Izjavili smo, da se mora Odrin in EgejsKi otoki odstopiti, in Če se to ne zgodi, se pogajanja ne obnove. Odstop se mora izvršiti, še preden se začne vojska nadaljevati. Prvi strel, ki pade, bo izpremenil naše pogoje. Dnevno povelje generala Savova. Bolgarski ministrski svet je takoj, ko so odposlanci v Londonu proglasili mirovna pogajanja za zaključena, dal armadnemu povelju pri Cataldči nalog, da s četrtkom, dne 30. januarja, odpove nasprotnemu taboru premirje. To se je zgodilo ob 7. uri zvečer. Ker se po pogodbi, ki je bila začetkom premirja sklenjena, smejo pričeti sovražnosti še-le 4 dni po preteku odpovedi, se vojska lahko začne že v ponedeljek', dne 3. februarja, ob 7. uri zvečer. General Savov je izdal takoj na bolgarsko armado to-le dne|vrio povelje: „Iz mirovnih pogajanj se jasno razvidi, da sovražnik noče od ozemlja, ki ga je naše zmagoslavno o-rožje izvojevalo, niti pedi odstopiti, S peresom hočejo uničiti, kar ste osvojili vi in za kar so padli vaši hrabri bratje. Ali se ne boste maščevali za tako žalitev slavne bolgarske armade, vi zmagoviti junaki izpred Lozengrada, Bunar Hisarja, Lile Burgasa in izpred CataldČe? Pripravite se torej na nove zmage in pokažite s svojo nepremagljivo hrabrostjo, kateri se ne more nihče ustavljati, sovražniku in celemusve-tu, da draga nam bolgarska domovina zasluži več kot spoštovanje Evrope. Savov." Obenem je poveljnik Savov iz svojega glavnega stana v Dimotiki poslal velikemu vezirju Mehmed Šef-ket-paši sledečo brzojavko: Sporočam Vaši prevzvi-šeposti, da so razgovori v Londonu prekinjeni. Glasom Člena 4. zapisnika glede premirja imam čast naznaniti, da se sovražnosti v ponedeljek zvečer ob 7. uri zopet začnejo. Veliki vezir je odgovoril, da jemlje io na znanje. Na bojiščih. Bržkone bodo Bolgari najprej z vso silovitostjo •napadli Odrin, da ga vzamejo. Potem bi bila gotovo turška vlada bolj sklonjena, da sklene mir pod pogoji, ki so Bolgarom ugodni. Bolgarske čete pri Odrinu so pomnožene s srbskimi ter imajo nove topove za obstreljevanje trdnjav. Bolgari bodo razrušili utrdbo za utrdbo ter nazadnje z naskokom vzeli trdnjavo, ako jih že prej bela zastava s turškega minareta (stolpa) ne poprosi za milost/ V Odrinu baje primanjkuje živeža ter je prebivalstvo in vojaštvo že nezadovoljno. Odrin je skoraj že 2 meseca popolnoma odločein od vsakega stika s svetom. Le hrabri poveljnik Šukri-paša noče nič slišati o udaji. Pri Cataldči stoji kakih 150.000 Bolgarov in pri-lično toliko Turkov. Loči jih tesni pas zemlje, katerega imenujejo vojaki dolino smrti. In po pravici. Na gosto stojijo tam topovi, ki čakajo samo na povelje, da začnejo svojo strašno sodbo. Bolgari so si uredili silne trdnjave, ki prav nič ne zaostajajo za turškimi. Njih vojska je danes z vsem bolje oskrbljena, nego je bila v začetku. Red je vzoren in srca bolgarskega vojaštva imajo le eno željo, da bi kmalu videli Carigrad. V turškem taboru navdušenje ni veliko. Po zadnjih dogodkih v Carigradu so častniki fn vojaki razdeljeni v dve stranki, stare in mladoturke. Raz-ven pri Cataldči stoji še kakih 30.000 mož pri mestu Galipoli ob Dardanelah, o katerih upajo Turki, da bodo Bolgarom padli ob pravem času za hrbet. Toda Bolgari so gotovo pripravljeni. Bolgarom poveljuje Še nadalje general Savov, Turki pa imajo novega poveljnika Izet-pašo, o katerem gre glas, da je jako spreten in drzen častnik. Dosedaj je bil Šef generalnega štaba. Grki, kakor znano, se dosedaj Še sploh niso pogajali za mir, in sicer na splošpo željo zaveznikov, da so njih ladje' lahko zabranile prevoz turških Čet iz Male Azije čez morje na bojna tla v Evropi. Turško brodovje je brez uspeha poskušalo, da bi zapodilo grške ladje iz neprijetne bližine pri Dardanelah. Grki imajo Še tudi težko palogo, da si vzamejo "Janino. ^rm/OSOHAFT MARfcUR* / ■fp ^ Sv ^ /rt?^rv . Maribor, dne Stran 2. SrOVHVRKT no«r»nrv*p 6. februarja 1913. Črnogorci pa še nimajo Skadra. Kralj Nikolaj je že odpotoval v Grudo, da vodi obleganje skadrske. ga mesta. Črnogorci nameravajo napasti Skader z vso odločnostjo, in sicer s pomočjo srbske artilerije. Rusija je poslala Črnogorcem na skrivnem žito, Itali. ja pa baje topove. Veliko brzostrelnih topov čaka pred Skadrom na povelje, da začnejo sipati ogenj na turško posadko v Skadru, Srbom se godi sedaj najboljše. Svojo nalogo so dovršili in sedaj imajo le zavezniško dolžnost, da pomagajo drugim. V turškem taboru pri Cataldči. Iz Carigrada se poroča o velikih nemirih in pobojih, ki so se vršili preteče.ni petek in soboto med turškimi četami pri Cataldči, Cela turška armada ob Cataldči je razburjena in razdeljena v dva tabora. Nižji Častniki in del .vojaštva se zavzema za mladotur-ke, generali in artilerija pa so pristaši vojaške „lige" (zveze), ki hoče maščevati umor bivšega poveljnika Nazim-paše. Ta liga zahteva, da se morilci Nazim-pa-še ustrele, Vojaška liga je poslala velikemu vezirju Selket-paši odposlanstvo, katero je zahtevalo za umor Nazim-paše zadoščenje s tem, da se naj takoj začne vojska, Ce pa se prepusti Odrip Bolgarom, bo Čatald. ška armada brez ozira na sovražnika korakala proti Carigradu in pobila mladoturke. Enver-beg je sam odpotoval proti Cataldči, a se je moral vrniti, ker so mu vojaki grozili, Ž njim vred se je pripeljalo v Carigrad 40 voz ranjenih in bolnih častnikov in vojakov, ki so postali žrtve krvavih medsebojnih bojev med Turki pri Cataldči v petek in soboto. Mladoturška vlada je sedaj v hudih škripcih. Ako pe odneha nasproti Bolgarom, se začne vojska, ako pa popusti, kakor ji prigovarjajo velesile, bodo izbruhnili doma in posebno med armado, resni nemiri. Vojaška liga prireja javne shode proti nov, vladi. Ob takih razmerali je res težko misliti na kake' uspehe turške vojske. Enver-beg bo prišel kot vojaški izvedenec k turškemu poslaništvu v Berolin, kjer je bil že prideljen, predno je odšel v vojsko v Tripolitaniji. Pokazal je baje v Berolinu velike diplomaške zmožnostih Avstrijski cesar ruskemu carju. Te dni odpotuje podpolkovnik princ Hohenlohe v Petrograd, da izroči carju lastnoročno pismo našega cesarja Franca Jožela. Vsebina cesarjevega pisma še ni objavljena, vendar se v poučenih krogih zatrjuje, da obsega to pismo veselo zatrdilo, da sta se avstrijska in ruska vlada zbližali, da so sporna vprašanja v glavnem poravnana ter da je vojfna nevarnost mialodane odstranjena. Rusija in Avstrija sta nekoliko popustili na Balkanu, da se je tako lažje izvršilo zbližanje. Govori se, da je sedaj Avstrija že voljna privoliti Črnogorcem Skader in da tudi glede mej Albanije ne bo delala Srbpm več toliko skrbi. Na drugi strani pa je Rusija izjavila, da ne bo z orožjem podpirala srbskih želj. Glede Bolgarije se Rusija ni nič zavezala, vendar se misli, da Še Rusija ne bo svoje armade poslala Bolgarom v pomoč. Miinjlusiia. Da je naš cesar odposlal princa Hohenlolie s posebnim pismom k ruskemu carju, je vzbudilo pozornost cele Evrope. Brezdvomno je to dokaz, da je naše razmerje do Rusije boljše, nego je bilo preteklo leto. Pravijo, da se je naš minister za zunanje zadeve, grof Berchtold, ves čas svojega službovanja trudil, da bi se ravno naše razmerje do Rusije, ki je bilo ob njegovem nastopu precej hladno, polagoma izpremenL lo v prijateljstvo. V tem ga je zelo krepko podpirala Nemčija, katero od nekdaj boli, da je Rusija zvezana z nemško neprijateljico, Francijo, ne pa ž njo. Cel čas sedanjih napetih razmer dela Nemčija na to, da bi osamila (izolirala) Francijo. Zato je tudi njeno razmerje do Anglije vedno jasnejše in prijaznejše, na drugi strani pa je Nemčija vse storila, da zbliža Avstrijo in Rusijo. Odtujiti Franciji vse sedanje prijatelje, za tem se smotreno trudi nemška zunanja politika. Kdor je zasledoval diplomatski in časnikarski boj državnikov velikih evropskih držav v zadnjem Času, je lahko videl, da sta se ves čas dvo. bojevali med seboj Francija in Nemčija za osamljenje. Koncem novembra in meseca decembra je izgledalo, da bo ostala Nemčija osamljena, kajti nobena tajnost i ni bila, da je tedaj razmerje med Nemčijo in Avstrijo veliko trpelo, ker je Nemčija odločno odsvetovala Avstriji vojsko proti Srbiji. Ohlajenje do Nemčije je našim zunanjim politikom bila spodbuda, da so se še bolj pobrigali za prijateljstvo z Rusijo, tem bolj, k.o je tudi Rumunija začela hoditi svoja pota ter se ni več naslanjala edino na Avstrijo in Nemčijo, ampak se je sprijaznila tudi z Rusijo in Turčijo. Dejstvo pač je, da smo mi trenotno z Rusijo res v prijateljskem razmerju. Kako dolgo bo to trajalo, sam Bog ve, kajti sedaj se prijateljstva hitro sklepajo, a ravno tako naglo razdirajo. Razmerje med velesilami. Za razumevanje sedanjih' političnih dogodkov je potrebno, da vsakdo ve, kakšno je trenotno razmerje med velesilami, Avstrija, Nemčija in Italija so zvezane med seboj (trozveza, tripelaliansa) ter so zavezane, da se podpirajo, ako so od sovražnika napadene. Istotako so zvezane in zavezane med seboj Rusija, Anglija in Francija (prijateljstvo treh, tripelantanta). V sedanjem boju na Balkanu je bila tripelaliansa bolj prijazna Turkom. Zato je zahtevala, da se ustanovi Albanija ter s tem oškoduje Srbija in Grkija. Le z Bolgari si je tripelaliansa dobra, ker se sumi, da ima Bolgarija tajno zvezo z Avstrijo že za bodočnost» Tripelantanta je stala odločno ob strani Slovanom ter zahtevala z vso silo, da Turčija odstopi Bolgarom Od-rin. Za Albanijo ni navdušena, vendar boja s tripel-alianso radi tega ne mara, zato pa skrbi, da bi Albanija izpadla kolikor mogoče majhna. Obe trozvezi sta delali ves čas dogodkov tudi na to, da druga drugo razbije. Anglija in Rusija sta se trud.li, da se o-hladi razmerje med Avstrijo in Nemčijo. To se jima je tudi precej posrečilo, kajti nemški cesar se je izjavil, dami prevfeč roži jamo s sabl.,0 proti Srbiji in da nam ne bo pomagal. Od tistega časa je Avstrija Srbiji nekoliko'bol! prijazna. Francija je delala v Italiji proti nam ter skušala odcepiti Italijo od !trozveze, toda Italija se vendar ni dala odriniti, to pa radi Albanije, kjer delata z Avstrijo skupaj. Toda tudi tripelaliansa ni bila brez dela, Avstrijo je najbolj oviralo, da si ni upala lani osvojiti Srbije in razdeliti, ker je Rusija stala oborožena ob gališki meji. Zato je delala naša država na to, da si pridobi hiMega ruskega strica. Podpirala nas je v tem Nemčija, ki bi rada Rusijo odcepila od Francije. Nemčija pa je deia. la tudi v Angliji, da si jo pridobi, kajti pomorska bitka Nemčije z Anglijo bi vendar lahko postala tudi za Nemce nevarna, potem pa tudi, ker Nemčija ne prenaša, da bi si bili Angleži samo dobri s Francozi. Tako Še sicer obstoji tripelaliansa in tripelantanta, toda mine' so položene, in ni izključeno, da se sedanje zveze razdružijo ter drugače sestavijo. Na eni strani bi stale Italija in Francija, na drugi Avstrija, Nemčija in Rusija, a Anglija bi bila% vsem prijazna ter delala najboljše politične kupčije. * Naše Posavje. Tužno doni vojna tromba na Balkanu. Stotine fantov in mož je moralo zapustiti svoje domove in svojce, da se odzove klicu očetnjave in s svojim življenjem, orožjem in pogumom varuje svojo domovino pred njenimi sovražniki. Ako primerjamo razmere naše zelene kmečke Spodnje Štajerske, zlasti tu doli ob meji v našem Po-savju, z državami, ki z bajoneti in topovi zasledujejo svoje zadače, sprevidimo, da je skrajni čas, da se odzovemo kričeči potrebi ip se tudi mi Posavci zbiramo pod zvoki vojne trombe pod bojno zastavo, da z lastno močjo zastavimo krasno posavsko ozemlje pred ugrabljivimi tujci-izdajalci, ki hočejo udreti v naše kmečke trdnjave, da tu sejejo vihar, sovraštvo, in nam pretijo ugrabiti naše domovje. Ce tudi smo potisnjeni v obmejni kot, se nam sicer ni bati, da nas iz-nenadijo sovražni izpadi preko meje. Zlasti ob Savi smo do cela varni, ker. nas. Ščiti sosednja kranjska kmečka trdnjava, ki se,združena v celi deželi, kras-• no razvija, cvete in rafik,. Tudi preko Sotle s Hrvatske ne prihaja nevarnost, dokler nas naši bratje Hrvati čuvajo s svojimi junaškimi prsi pred nenasitnostjo madžaronov. Te okolnosti upoštevajoč, bi človek nehote vskliknil: Blagor tebi, ki te obdajajo prijatelji, tebi cvete blagostanje, mir in sreča. In morda je ravno ta sladka zavest glavni vzrok, da leži naše Posavje nezastraženo, da so Širom odprta vralta vsakovrstnim prekucuhom, ki naše mirno ljudstvo begajo, ščuvajo in izkoriščajo. Menda pa je tudi vzrok ta, ker ni nikogar, ki bi dvignil našo kmečko zastavo, zbral trdno kmečko vojno armado, ki naj bi izčistila Posavje teh naših škodljivcev in zatiralcev, katerih, zadnje čase kar mrgoli med ljudstvom, da ga zapeljujejo na nasprotna pota, hujskajo soseda nad soseda, brata nad brata, obljubljajo zlalte gradove, njih glavni namen pa je, da zanetijo sovraštvo in razpor v naše kmečke vrste, da razlutijo vihar, y katerem menijo neopaženo oropati naše svetinje, naš blagor, naše Posavje. Gotovo bolj kot v celem slovenskem delu Štajerske, je od skupnih in dogovorjenih nasprotnikov o-groženo naše Posavje. Tukaj bolj kot v kateri koli kmečki okolici uspešno stezajo socialni demokratje svoje prste. In bolj kot drugje se redijo na račun, naše potrpežljivosti razni liberalni agenti — ljubljenci in zavezniki nemškutarjev, kateri so se zadnje Čase začeli vtihotapljati v paše tabore in se Šopiriti s pa-vovim perjem. In naše kmečko katoliško misleče ljudstvo — spi! Ono se ne zaveda nevarnosti, ki preti spečim, ne vidi zanjke, v katero ga hočejo vjeti našemljeni „kmečki prijatelji", da ga zvežejo, zasužnijo in spremene lepo kmečko Posavje v nemškutarsko-libe. ralno-socijski tabor. Posavci, še je čas, d.a se zdramimo, da stremo verige, namenjene za nas, da zatremo gada v njegovi zalegi, dokler ne dvigne svojega strupa. Na poge kmetje in njega prijatelji, vstanimo in se otresimo jarma, ki nam ga hočejo naprtiti združeni sovragi. Dovolj je že našega potrpljenja in prizanašanja napram tistim,, ki nas zatirajo, ki s potuhnjenim hinavstvom izdajajo in teptajo naše kmečke ideje. Saj je v našem Posavju dovolj navdušenih in zavednih mož ter mladeničev, treba je le poguma, in naše trdnjave ne bodo več izginjale v žrelo sovragov. Ce tudi se nam bližajo kot priliznjeni „najboljši prijatelji" v nemškutarski, socijski jn liberalni (kar danes pomenja eno in isto) obleki, pokažite jim duri, povejte jim, da med nami ni prostora zadnje, da naše kmečko, že dovolj stiskano ljudstvo, ne bo postalo prostovoljni suženj raznih privandrancev. Žalostno, a resnično je, da je rav.no v današnjih časih, ko so razne nadloge in bremena reden gost našega kmečkega ljudstva, ki ga stiskajo in gulijo, kmet sam neposredno kriv, da se nam razen vsega, kar smo že izgubili, hoče odvzeti in zasužnjiti Še to edino, kar imamo še davka prosto, naše politično miš- ljenje. In morda se ravno v našem Posavju najbojj občuti kuga, ki jo Širijo razni Umazani listi mecl kmečkimi sloji. Človek si niti ne more predstavljati, da se nahaja kje toliko kmečkega ljudstva, ki bi bilo tako zaslepljeno, da ima za najsvetejši evangelij vse soci-alno-demokraške čenčarije in bi bilo za socijsKe, kmečkemu stanu, torej sebi nasprotujoče nazore, tako navdušeno kot ravno v nekaterih delih našega Po-savja, Tega pa se nasprotniki tudi zavedajo in postajajo Čim dalje predrznejši, Na vseh javnih prostorih, uradih, Kolodvorih i. t. d. se sliši od uradnikov in drugih robantanje nad „klerikalci", seveda, kakor sem že omenil, le na račun naše potrpežljivosti, ki pa postaja že izčrpana. Docela predrzni so celo taki, kateri bi se naj zahvalili, da žive od našega ljudstva, ki jim nosi svoje gro-še v njih trgovine, gostilne, obrti, ki žive ob gotovi plači našega ljudstva. Svojo hvaležnost za to pa pokažejo s tem, da nas črnijo in zasmehujejo. Te ljudi si pač moramo natančneje zapomniti in se jih ogibati. Kakor hitro bo mera našega potrpljenja polna, bodo utihnile tudi strune nasprotnikov, katerim je pač še dobro v spominu, da jim ne pomaga nobeno hinavstvo in združena nepoštena sredstva, ako se naša kmečka volja obrne proti njim. Naj bo torej naloga vsakega pristaša zelene zastave Slovenske kmečke zveze, da zbira okrog sebe junaško Četo, ki naj neustrašeno z orožjem naše kmečke zavednosti stopa v boj proti izkoriščevalcem in za-sramovalcem kmečkega stanu. Le ako bomo pripravljeni in čuječi stali na straži, ako bomo vsakemu pri-vandrancu temeljito preiskali politične žepe, ako bomo vedeli ceniti moč naše zmagovite kmečke armade in ne uklanjati vratu pred vsakim tujcem, tedaj se nam ni bati, da izgine naše Posavje, pač pa se mora isto povzdigniti v nedostopno kmečko trdnjavo, v katero bodo zastonj butali sovražni peneči se valovi. Vsakdo naj "se spomni na besede: „Ugrabijo nas lahko speče, a ne bodo nas bedečih". Politični ogled. — Naš cesar Franc Jožef je sedaj v rodovini Habsburžanov najstarejši. Dosedaj je bil pred dnevi umrli nadvojvoda Rajner. Le malo moških Habsburžanov doseže tako lepo starost kot naš cesar. — V Celovcu so Nemci zopet enkrat Slovencem pokazali svojo visoko oliko. Celovški Slovenci so i-meli veselico in Nemci so prihiteli pred gostilno ter na dohajajoče slovenske goste kričali, pljuvali in jih suvali. Moramo reči, da nas taki blazni izbruhi Nemcev v srcu vedno veselijo; kajti Četudi so neprijetni za one, na katere se izlivajo, vendar so dokaz, kako .malo pameti in kako veliko surovosti imajo naši ljubi ;sosedje v boju proti nam. S kamenjem, pljuvanjem in fšnopsarsko steklenico prihajajo nad nas, Toda tako f se narodi ne ugonabljajo. V treznem delu le je napredek in obstanek. — Madžare začnejo polagoma tudi na Dunaju spoznavati! Najprej so vse storili, da odtujijo Hrvate državi. Pustili so leta in leta Khuena na Hrvaškem, da se je obogatel in uganjal svoje khuenovščine. Njegovih dejanj Še ni bilo dovolj, zato so poslali Čuvaja, da je dopolnil, na kar je Kliuen pozabil, Vsa Hrvaška je nesrečna in vzdihuje, ker se ji godijo tako velike in mnogoštevilne krivice. Sedaj pa isti Madžari puntajo z nasiljem in krivico madžarsko ljudstvo samo. Znano je, s kako surovostjo je vlada LukaČ—Tisa —Khuen nastopala proti opoziciji v zbornici. Sedaj hoče kmetom in delavcem po novem volilnem redu na zvit način Vzeti volilno pravico. Na papirju jo bodo sicer imeli, a v istini ne. Kako te lopovščine vplivajo na madžarsko ljudstvo, nam pove dogodek, da se je ustanovila in da napreduje republikanska stranka. — V nemškem državnem zboru se je državnemu kanclarju izrekla nezaupnica, ker zatira Poljake z znanim razlastilnim zakonom. Glasovali so za nezaupnico katoliški centrum in socialni demokratje, liberalci pa ne. Za svobodo odpirajo usta kakor pri nas, a so za krivico in tlačenje. — Italijanski katoliki, to se pravi isti, ki tudi v javnem življenju povdarjajo potrebo katoličanstva, se v zadnjem času zopet živahnejše gibljejo in zanimajo za vsa politična vprašanja. Grof della Torre, predsednik združenih katoliških društev, je' pred kratkim proglasil na velikem zborovanju program italijanskih katolikov, za katerega se bodo trudili v javnem življenju, da ga uresničijo. Ta program sestoji v teh-le točkab: Svoboda in neodvisnost sv. Očeta, svoboda Šole, ki je sedaj v framasonskih rokah, in krepko socialno delovanje med krščanskim ljudstvom, Ta program je gotovo proglašen z vednostjo sv. Očeta in zato je pomembno, da se v njem naglaša večja potreba za socialno delovanje med ljudstvom, — Na Francoskem se je za časa verskega boja proti katoliški cerkvi veliko govorilo o napredku in prosveti, kadar bo strta „farška" moč» In v imenu napredka in prosvete so ropali in zapirali cerkve, izganjali duhovnike in redovnike, prepovedali katoliške šole in dobrodelne zavode, iz bolnišnic nagnali usmi-ljenke, in vse je Čakalo, da sedaj nastopi zlata doba, kajti prokleti farji niso imeli več nobene moči. Toda kmalu so se začele ljudem odpirati oči o tej zlati dobi. Tudi naprednjaki dobivajo kurjo polt, če opazujejo sadove farške gonje. Nova doba se pozna seveda najbolj in najprej po otrokih,. Po francoskih mestih mrgoli na ulicah zanemarjenih otrok, ki beračijo in nadlegujejo ljudi« Ni več sester-redovnic in očetov-re-dovnikov, da bi so pobrigali za zapuščene. Državne šole so slabo obiskane. StariŠi in otroci se ne brigajo mnogo za postavo, ki določa obvezno obiskovanje šole. Za duševno zaostale in nravno pokvarjene otroke se splob nihče ne briga več. Število nravno pokvarjenih raste vsled tega strahovito, a duševno zaostalih otrok, ki ne obiskujejo nobepe šole, je sedaj v Franciji 14.000. To je delo francoskih naprednjakov in u-bijalcev klerikalnega zmaja. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 9. nedelj»: 1 postna; Ciril, škof. 10. p.ndeljek: Sol»-,tika devica. 11. torek: Adolf, škof; Deziderij. 12. sreda: f Kvatre. 13 četrt k: K»tarin» od R. 14. petek: f Kvarre; Valentin. 16. sobora: f Kvatre. Fa^stin. * Pastirski list našega prevzvišenega Knezo-škofa razpravlja o stanovitni porabi in trajnem vži-vanju v evharisticnem letu 1912 dozorelih' sadov in o IGOOletnem jubileju rešitve sv. cerkve iz paganskega preganjanja po svetovnoznanem milanskem odloku 1. 313. * Duhovniške vesti. C. g. Jožef Kunej, župnik n,a Zgornji Ponikvi, je stopil v pokoj. — C. g. Hubert Rant, c. in kr. vojaški kurat, je prestavljen iz Oseka v Maribor, * Cesarjev telesni zdravnik dr. Kerzl, ki je tudi že star 72 let in je zaveden Celi, je zbolel iia gnojnem vnetju srednjega ušesa ter se je moral dati operirati. Bolnik je operacijo dobro prestal, vendar je njegovo stanje resno. Cesar si da veSkrat na dan poročati, kako se mu godi. * f Kardinal-knezoškof dr. Nagi. Na Dunaju je v torek, dne 4. februarja, ob "A na L uro zjutraj u-mrl kardinal in dunajski knezoškof dr. Nagi. Ob smrtni postelji so bili navzoči: podškof dr. Pfluger, spovednik rajnega, provincial AVeimann', zdravnik, mati, sestra in nečakinja rajnega kardinala, O zadnjih urah umrlega kardinala se poroča: V ponedeljek popoldne je sprejel kardinal sveto popotnico. Nato je prosil svojo staro mater, naj ga blagoslovi. Starka je to storila, on na jo je zahvalil in vsem dejal, kako dobro mater "je imel in kako Boga do zadnjega trenot-ka hvali, da mu je dal tako mater. Vsi navzoči so jokali, Ko je zdravnik naznanil, da je nastopila smrt, je pomožni škof dr. PfliSger začel opravljati molitve za umrle, sestre pa, ki so zdravniku stregle, so rajniku poleg sv. razpela in rožnega, venca potisnile v sklenjeni roki tudi svež cvet od krasne rože, ki jo je par dni prej nadvojvodinja Marija Terezija sama prinesla bolniku. O smrti so takoj obvestili cesarja in prestolonaslednika. Pogreb se vrši v petek, dne 7. februarja popoldne. * Za spremembo so začeli liberalci v svojih listih zopet enkrat poslance-kmete napadati ter jim očitati nezmožnost. Kmeta smatrajo liberalci zmožnega pač samo za volilnega Moliča, sicer pa mu odrekajo vsako zmožnost. Po njih sodbi mora ostati kmet pri svojem plugu. Kar je več, za to se sme brigati le liberalni frakar, O učiteljskih plačali bodo naši deželni poslanci že znali zavzeti pravo stališče, mi trdimo samo, da je v sedanjih trdili časih neusmiljeno in proti.narodno, zahtevati od ljudstva novih davkov, novih plačil. 2 milijona kron, to ni malenkost za deželo, ki pobira že 56% deželnih doklad. Liberalci vsled tega nimajo pravice, se hudovati, ako se hočejo vpeljati novi davki, kajti na eni strani zahtevati večjih' plač, na druen pa biti proti novim davkom, to je licemer-ska nepoštenost. Liberalec, ki zahteva višje plače, zahteva tudi nove davke za kmeta, obrtnika in trgovca. * Strah pred napredkom. Kako radi slavijo liberalci napredek! Toda so tudi samo prazne besede. Kadar pa vidijo kje nanredek, so proti njemu. Tako se je izvedelo, da so imeli jezuitje v Gradcu za svoje ucenjašKe poskuse brezžične brzojavne priprave (radi otelegra.fične aparate). Doj, kako prasko so zagnali vsi za znanost navdušeni naprednjaki! To je nevarnost za državo, so kričali, in v par dneh so morale biti priprave zapečatene ter se ne smejo nadalje rabiti, dokler se ne razsodi, ali so res kaj nevarne. Nobene razsodbe pa ni treba za trditev, da so liberalci veliki prismojenci. * Priprosto kmečko ljudstvo ima več smisla za narodno stvar kot slovenski liberalci. Liberalci, ki so ; pod komando celjskega dr. Kukovea, rujejo zadnji i Čas po svojih listih in na shodili' proti našim slovenskim deželnim poslancem radi deželnozborske obštruk-icije. Iz Dramelj pri Celju nam je pred kratkim pisal zaveden kmet: Ako še dozdaj ne bi bilo obštruk.cije, morali bi jo naši poslanci sedaj začeti, da rešijo narodno čast slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem. Liberalcem pa, ki so se glede obštrukcije udinjali kot valpeti nenasitnih Nemcev, naj veljajo besede, ki so tukaj popolnoma na mestu: „Narodni izdajalci!" * Družba sv. Mohorja in učiteljstvo. Somišljenik, nam piše: Ker so liberalni listi sprožili to vprašanje glede Družbe sv. Mohorja in učiteljstva, ko je glasilo „Učiteljski Tovariš" zapisal besne besede: „Noben značajen učitelj, nobena značajna učiteljica ne more, ne sme biti še nadalje ud Mohorjeve družbe" (v 48. Štev. od 29. XI. 1. 1912), sem Še odprl koledar in sem v imeniku iskal znane mi učitelje. Pa kaj najdem? Kjer je.še količkaj dober šolski vodja, tam je družbenik on, Šola in veČina učiteljstva. Kjer pa je nadučitelj kak liberalen kričač ali pa nestalen, o- mahljiv mož, ki ima kakega liberalnega prenapetne-ža za učitelja, tam pa učiteljstva ne najdeš med družbeniki. Tako je pri nas.. Z naditeiteljem imamo 3 učitelje, pa nobeden ni ud Družbe sv. Mohorja in jih tudi ne vidiš celo leto v cerkvi, razun kadar morajo priti, to je ob šolskih prilikah. Za Božič in Ve-tiko noč se poniža v cerkev tudi g. nadučitelj. Ti že dosedaj niso v Mohorjevi družbi. Teh še ni odbila dr. Pregeljeva povest: „Zaslepljeni in oteti", na katero so se liberalni učitelji zelo hudovali, ampak ti niso udje vsled že dolgoletnih hujskarij v učiteljskih družbah, zlasti pa Še v nekaterih krajih na učiteljskih zborovanjih. Citateljem „Slovenskega Gospodarja" nasve-tujem, naj vzamejo v roke zadnji „Koledar družbe sv. Mohorja" in naj vsaj v svoji domači fari pregledajo imenik. Ce ne bodo domaČega učiteljstva našli med družabniki, potem pa že vedo, kako je, * Zopet vzgledno nemško-nacionalno gospodarstvo. V Gradcu je prišla pa svetlo zopet neka zelo ¡žalostna zadeva. Ravnatelj nemških mestnih gledališč, i Julij Grevenberg, je tako „vzgledno" po vzorcu drugih fnemških nacionalcev gospodaril, da je napravil nepo-ikritega dolga okrog 180.000 K. Za ta gledališča je do f letos prispevala dežela, za ceste pa ne, in potem pra-Ivi dr, Kukovec, da obštrukcija ni opravičena, * Kmetje in rokodelci. Že večkrat smo opozar. jali, kako sta kmet in rokodelec na deželi vezana drug na drugega. Cim boljše se godi kmetu, tem več dela in lepši zaslužek ima rokodelec. Kmetje imajo pa tudi dolžnost, da vsa rokodelska dela izročajo domačim rokodelcem in jim tako zagotovijo obstoj. V bližini trgov in mest se poslužujejo posestniki mnogokrat rokodelcev iz mesta, domači pa ostanejo brez dela in zaslužka. To dejstvo je tudi vzrok, da se najboljši rokodelci preselijo v mesta in trge, na deželi pa, osta-nejo le slabejši rokodelci. Ti so mogoče cenejši delavci, a njih delo je mnogokrat tudi manj vredno. Želeti bi torej bilo, da bi vladala med kmeti in rokodelci na deželi lepa zastopnost in vzajemnost, ki se naj kaže posebno s tem, da občujeta oba stanova prija^ teljski med seboj. Pohvalno moramo omeniti, da ima Kmečka zveza ravno med rokodelci na deželi mnogo odličnih pristašev, ki posebno ob volitvah kot agitatorji stojijo naši stranki zvesto ob strani, * Družba sv. Mohorja v Celovcu stopa pred nas z novim vabilom za nabiranje udov Mohorjanov za L 1913, Družica bo izdala letos „Koledar" z zelo poučljivo vsebino in popolnim imenikom vseh udov. Vsi udje brez razlike bodo gotovo z veseljem brali izvirne slovenske „pravljice", nič manj zanimiva in poučna bo v „Veeernicah" povest „Mlada 13reda", katere snov je vzeta iz ljudskega življenja. C. g. kanonik in prof. dr. Jos. Gruden nam v 3. zvezku „Zgodovine slovenskega naroda" živahno slika kulturno dobo srednjega veka. Letos obhajamo lOOOletnico zmajge krščanstva nad poganstvom. To junaško dobo prvih krščanskih vitezov nam slika Č. g. prof. dr. J, E. Zore v knjigi: „V tem znamenju boš zmagal". Kot G. knjigo izda družba molitvenik „Krščanska mati" za slovenske žene,. Knjiga je jako poljudno pisana in polna lepih vzgojeslovnih; naukov 111 vzgledov. Kot član se je treba zglasiti vsaj do 5. marca, Z Bogom na delo za narod! Letošnji vojaški nabori se vrše: Maribor mesto 16. in 17. aprila, Maribor okolica: Ranče-Pesnica 18, 19., 21 in 22. aprila, Sv. Lenart v Slov. goricah 23. in 24., Račje 25. in 26. in Slov. Bistrica 28., 29. in 30. aprila, Radgona 1. in 3. in Cmurek 4., 5. in 6. marca. Celje mesto 1. aprila, Celje okolica 2., 3., 4. in 5., Šmarje 7. in 8., Laško 9., 10. in 11., Vransko 12. in 14., Mozirje 15. in 16. in Ljubno 17. aprila; Konjice 28., 29. in 30. aprila; Ljutomer 1. in 3. in Gornja Radgona 4. in 5. marca; Ptuj mesto 6. marca, Ptuj okolica 6., 7., 8., 10., 11. in 12., Ormož 13. in 14. in Rogatec 15. in 17. marca; Sevnica 18-, Kozje 26. in 27. in Brežice 28., 29. in 31. marca; Šoštanj 18. in 19., Slovenjgradec 21., 22. in 23. in Ma-renberg 24., 25. in 26. aprila. * Domobranske orožne vaje 1. 1913. Rekrute in nadomestne rezervnike prično uriti dne 1. marca. Spomladanske orožne vaje bodo pri domobranskih polkih Št. 3, 5 in 26 v dveh, pri polkih 4 in 27 v enem turnusu. Orožne vaje bodo trajale 4, 3 in 2 tedna, Vpokličejo se k orožnim vajam pri domobranskem polku št. 4 v Celovcu na 4 tedne 2, junija, na 3 tedne 7. junija in na 2 tedna 14. junija; pri 27. domobranskem polku (Ljubljana) na 4 tedne dne 14. aprila, na 3 tedne dne 29. aprila in na 2 tedna 6. majnika. Jesenske orožne vaje se vrše najbrže med 15. avgustom in 15. septembrom. * Zimsko čepico iz volne bo upeljala avstrijska vojna uprava za častnike in moštvo. * Cesarskih manevrov baje letos ne bo, ker so bili rezervisti vsled napetih političnih razmer večinoma že pod orožjem to leto ter se mnogo vadili. Potem pa se je treha ozirati tudi na denarne razmere, ki so letos vsepovsod tesne. * Kratek predpust. V nedeljo, dne 2. februarja, se je v dunajskih cerkvah izvršilo 1200 porok, vrhu tega 207 srebrnih in 9 zlatih. Je pač Kratek, predpust! * Sneg. Med tem, ko imamo pri nas letos zimo brez snega, pa v severnih deželah dan za dnevom sneži. Po vsej Češki je' zapadel zadnje dni januarja debel sneg, tako, da tudi promet po železnicah mnogo trpi vsled sneženih' žametov. V Krkbnoših trpi prebivalstvo lakoto. Vsled balkanskih nemirov je zastala domaČa industrija, ki ie prodajala svoje izdelke na Balkan. Med delavskimi sloji vlada velika, revščina, — Tudi v Nemčiji je zapadel debel sneg. 'Močni sneženi viharji divjajo po Šleziji, Saksonskem in Ruskem. * Tržno poročilo. Na dunajskem žitnem tržišču so cene v soboto, dne 1. februarja, zopet padle. Pšenica je bila za 5 vin., rž za 5—10, oves za 15 vin. ¡■ri 100 kg cenejši. Ječmen in koruza sta ostala trdna v ceni. — Tudi cena Živini je zopet padla, in sicer za 1—2 K pri 100 kg žive teže. — Ker je bila lansko leto ajilina let;na radi zgodnje slane zelo slaba, seje cena ajdovi moki zelo povzdignila in stane sedaj III. vrsta 40 vin., II. 44, L pa do 52 vin. 1 Kg. Mnogi mlinarji in trgovci so začeli mešati ajdovo moko z riževo, da bi napravili večji dobičeK. V Ljubljani je bilo radi tega mešanja obsojenih več trgovcev, ker niso imeli označeno, da ni pristna ajdova moka, — V Trst je koncem 1. 1912 došlo več vagonov pokvarjene koruze iz Amerike. Vlada je na pritisk velikih trgovcev dovolila, da se sme prodajati ta Koruza za živinsko krmo. Nekateri trgovci pa so nato prodajali tudi moko iz te koruze. Vlada sedaj poizveduje za temi trgovci ter jih' bo kaznovala. * „Naša Moč." V novem letu se ponaša ta list z izborno vsebino. Priporočamo ga vsem delavcem in prijateljem slovenskega delavstva ter želimo, da bi našel na Slovenskem Štajerju ne samo odjemalcev, ampak tudi dopisnikov. Izhaja v Ljubljani tedensko in stane letno 4 K. * Naše čitateljo opozarjamo -na Članek „,Za kmečke posle, dninarje, delavce in vinicarje" v današnjih „Gospodarskih Novicah". * Vič. župne urade še enkrat nujno opozarjano, da takoj pregledajo svojo zalogo rudečih spovednih listkov In v slučaju potrebe tiste gotovo vsaj do ponedeljka zjutraj naročijo, da se sKupno z drugimi tiskajo, dokler je še rudeča barvna v stroju, — Tiskarna sv. Cirila. * Nova knjiga. V kratkem izide knjiga „Dragocen biseri", ki jo je spisala Pepica Senica. Knjiga je nameniena caši slovenski mladi ni. Ker vsebuje zanimive točke glede političnega boja in oaših rr.lnd nskih organiztcij. je za n ladmo, ozir ma ml. deoižke in deklHke zveze zelo prip'avoa. Zato prip rodimo, d» si jo naroči vsak zaveden slovenski mladenič in vsaka zavedna Slovet ka. Knjiga se bo predajala v Cirilovi tiskarni v Mariboru m pri pisateljici Pepici Seri'» v Šmarju pri Sevnici. Komad stane 50 viu. S pofetnino 60 vin., 10 komado- K 5 20. Mariborski okraj. m Maribor. V soboto pred Svečnlco popoldne je nek neznan hudobnež ukradel z Marijinega oltarja v baziliki Matere Milosti v kapelici pri stranskem vhodu zraven glavnega oltarja lep dragocen 'pozlačen križ, visok 81 cm. Razpelo je bilo vredno nad 200 K. Tat je ukradel indi 2 zavesi pri zraven stoječi spoved-nici. m Kamnica. Veselica se nam je ob precejšnji udeležbi precej dobro obnesla. Čeprav se je zbral cvet kamniškega posilinemštva pri Asingerju ter so se tam celo noč na plesišču vrteli in zijali neumne maškare, so vendar pošteni ljudje prišli k naši pošteni zabavi. m St. ilj v Slov. gor. Veselica na pustno nedeljo v Slovenskem Domu se je dobro obnesla. Dvorana je bila zopet polna občinstva. Poučni govor je imel g. jurist Kodre, član društva „Zarja". Igrali pa so tako lepo kot še pri nas nikoli. Igra ima za Št. Ilj in njegove prebivalce tako lep nauk: Ljubi domačo grudo, spoštuj svoj jezik, bodi odločen Slovenec in ne pajdaši se s tujci! Hvala vsem igralcem, vsem pevcem in g. organistu ter tamburašem iz Studencev, posebjio pa gg. juristoma iz Gradca. m Sv. Marjeta na Pesnici. V petek, dne 31. prosinca, smo spremljali ob izredno obilni udeležbi k poslednjemu počitku dekle BarbKo Wolf, kmečko hčerko iz RoperČ, ki je po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v torek zivečer dne 28. in. m. mirno v Gospodu zaspala, stara Še-le 23 let. V najlepšem cvetu mladosti jo je dohitela smrt. Ko so se ob odprtem grobu č. g. župnik v imenu vseh navzočih poslovili od vzgledne hčerke Marijine, ko se jo društvena zastava poslednjič nagnila v grob nad njeno belo krsto v zadnji pozdrav, zailitela je srčno ganjena množica ljudstva. m Sv. Anton v Slov. gor. Umrl je dne 27. t. m. 64 let star posestnik in veteran Martin Cirič, rojen v občini Ivajnševci, fara Sv, Peter pri Gornji Radgoni. N. v m. p.! m Sv. Jurij v Slov. gor. Občni zbor bralnega društva „Edinost" je razvil kaj lepo sliko društvenega delovanja. Zelo razveseljiva so bila razna poročila. Društvo je imelo v letu 1912 dohodkov K 496 vin. 20, stroškov K 395 vin. 37, torej skupnega prometa 891 K 57 vin. Udje, katerih je bilo 82, so si pridno izposojevali društvene knjige in časopise, katerih je imelo društvo 12 vrst v 53 iztisih. Društvena knjižnica je bogata; šteje blizu 1500 knjig razne vsebine, blizu 500 jih je leposlovnih, oziroma zabavnih. Izposodilo, oziroma prebralo, se' je nad 2000 komadov od 50 udov. ki so si redno knjige izposojevali j» n je vsak prebral 15—20 knjig na leto. Ob nedeljah zjutraj in po večernicah je bila Knjižnica k&r oblegana. Društvo je tudi na zunaj nastopalo. Priredilo je več gledaliških predstav, ki so b.ile izborno obiskane, Društvo se je po pevskem zboru udeleževalo tudi raznih sosednih društvenih prireditev in so se sploh vršili medsebojni društveni obiski. Duša društvenega življenja pa sta bili seveda mladinski zvezi s svojimi shodi in sestanki, ki jih je bilo skupno 12. MladeniČev se je udeleževalo 30—50, dekliških shodov pa 80—100. O delovanju zveze sta poročala voditelj, oziroma voditeljica. Naj bi se to lepo društveno življenje v tem letu Še lepše razvijalo, naj bi se zlasti mladina vestno in marljivo pripravljala, da bo njena in domovine bodočnost srečna in plodonosna! m Velka pri Cmureku, Neki voznik iz Cmure-ka je pripeljal semkaj mestnega gospoda. Ker menda še ni bil tukaj, vpraša pri Soli male šolarke, ali bi mogel mimo šole peljati. Ker mu malčki ne vedo na nemško vprašanje odgovoriti, se liuduje nad njimi: „\Vindische Todeln . . ." To je omika cmureškega ve-leizobraženca! m Marija Snežna. Poročila se je vrla mladenka Marija Pivec, hčerka veleuglednega kmeta, gosp. Josipa Pivec v Samoti, z gosp. Francom Rajšp, posestnikom v občini Velka. V obeh hišah je „Slovenski Gospodar" domačin'. Obilo sreče! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Prejšnjo nedeljo so se med pozno službo božjo stepli domači in tuji fantje, pri čemur je neki tuj fant z nožem zabodel domaČega fanta Martina Zorman, in mu na desni prsni strani prizadjal okrog 6 cm globoko rano. Ako bi bil zaboden na istem mestu leve strani, bi bil obležal, kakor se je izrekel zdravnik, na mestu mrtev. To ni prvi slučaj krvavega pretepa med takimi fanti, ki i-majo ob nedeljah in celo največjih praznikih svojo službo božjo zunaj ob cerkvi ali pa v krčmi pri žganju, in vendar to fantov ne spametuje.. Posvečuj praznik in vse bo izostalo! m Sv. Benedikt v Slov., gor. Tudi mi pri Sv. Benediktu se vrlo gibljemo, namreč v narodnem smislu. Domače Bralno društvo je preteklo jesen v kratkem presledku priredilo 2 veselici, ki sta se prav dobro obnesli.. Prva je bila v proslavo Slomšeka, dru-i ge čisti dobiček je bil namenjen, našim ranjenim bra,-|tom na Balkanu. Nabrali smo v ta namen lepo svoto S42'9C K in jo takoj poslali na določeno mesto. Mladeniči in dekleta imajo vsak mesec kako poučno zborovanje v društveni sobi, kjer se jim pove marsikaj koristnega, potrebnega, poučnega, kjer pa tudi sami, zlasti dekleta, nastopajo, se vadijo v govorništvu in se med seboj navdušujejo za delo za dom in vero. Mladeniči so sicer nekoliko popustili in jih ne pride več toliko kakor od začetka, zato se pa dekleta zberejo vsakokrat polnoštevilno. Vrla, narodna dekleta, kakor Senekar, Črnko, 'Močnik, Klobasa, Žižek in druge so tudi že nastopile kot govornice s primerno izbranimi predmeti. Upamo, da se bodo odločile tudi druge in nam kaj lepega o priliki povedale. — „Slov. Gospodar" je v novem letu tudi pri nas dobil dokaj novih naročnikov. Sedaj, vrli Benedicani, pa se še na Mohorjeve knjige v prav obilnem številu naročite, da rešite čast fare, ki je bila prej nekjlaj v tem ozi-ru prva v naši dekaniji. Pa motil bi se, kdor bi mislil, da sem s tem že vse poročal. Glaivno še pride. Mi se tukaj pri Sv. Benediktu učimo, govorimo, beremo veliko potrebnega in koristnega, poleg tega pa si tudi tu pa tam kako okroglo zagodemo, včasih tako,. da Človeka — pri tem ne izvzamem samega sebe — Kar podplati srbijo. To je vesela, luštna stran našega življenja tukaj na nemški meji. Naši domači tamburaši pod izvrstnim vodstvom g. Pauli-ja, kakor ga vse imenuje, so nam že napravili marsikatero veselo uro, so že marsikateremu v fari zagodli veselo „godovno" in gredo celo sedaj že izven fare pri veselicah sodelovat. Uk, vesela slovenska pesem, prava, pristna slovenska godM, zdravo čtivo, to je naše razvedrilo, naša izobrazba, Želel bi le Še, da bi mladina, posebno fantje, ob nedeljah pred sv. mašo, namesto da postopajo okoli cerkve, stopili v bralno sobo in brali časnike, ki so tam vedno v velikem številu na razpolago. Izostal bi tako morebiti marsikak prepir in pretep, če bi to storili. Več bereš, več znaš, več znaš, več veljaš. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Ena izmed obče spoštovanih hiš v naši fari je tudi Ajlečeva, po domače BrezovČeva, na Sčavnici. Zato se vsakido čudi, ko sliši, da se v tej hiši skriva „,Stajerc". 'Je Ti to t mogoče?, Kako pride „Stajerc", ta umazan list, v do-| zdaj dobro, krščansko hišo? Skoda g. Ajleca, ki je i veljal doslej povsod za dobrega, poštenega kmeta, da l na tak način stavi v nevarnost ugled in dober glas ? svoje hiše. Se je li dal morebiti tudi od Spende-ja l preslepiti? Sicer se „Slovenski Gospodar" tam tudi najde, in sicer, kakor se govori, ta navad.no na mizi j ali na oknu, „Stajerc" pa, ker ga je samega sebe sram, se skriva pod namiznim prtom ali za kako tablo. Gospod Ajleci! „Stajerc" ni za Vašo hišo, pustite i ga Spendeju in njegovim posilinemškim podrepniKom. m Sv. Ana v Slov. gor. Veselica z igro: ji Kukavica modra ptica" ali „Boj za doto" se je dobro obnesla. Vse vloge so bila v zelo dobrih rokah in tudi dobro izpeljane. Dasiravno nam je hotela bolezen, delati zapreke pri petju in igri, smo vendar srečno vse premagali. V zadnjem trenotku je zbolela Igralka A. R., toda na pomoč nam je prihitela vrla mladenka od Sv. Benedikta, Senekarjeva, ki je tudi prav dobro izvršila vlogo Rezike. Pa glejte, ni prihitela sama, pripeljala je tudi svoje tovarišice in tovariše, marljive tamburaše in pevce, ki so močno povzdignili pašo veselico, za kar jim izrekamo bratsko zahvalo. Bog povrni tudi vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so na ta ali drugi način pomagali pri veselici. Tajnica M. Pofi je jedernato razvijala: Slomšek je v besedi in dejanju vzor našega gesla: Vse za vero, dom, cesarja. G. Kaplan je v svojem govoru odgovoril na vprašanje: Ali je potrebna Še katera Šola pri Šv. Api? s krepkim ne. Prvič ni potreba katoliška. Popolnoma zadostuje namreč sedanja 5razredna in je Še tudi prostora za 6. razred, ako se hočejo otroci učiti in stariši sodelovati z učiteljstvom. DrugiČjgajgJLPjnanj potrebna protestantovska ali lutrovska~alTšuiTerajn-ska Šola, katero bi radi stavili. Sicer je ta tudi šola; fr)da kaj se v njej učijo! Ali vere, prave kaltoliške vere, ali znabiti ljubezni do materinega jezika? Le vprašajte Lenarčane in jih poslušajte, kaj vao se naj povzdigne blago-f tanje na deželi (Sslezijanea Al. Ko ačič) 2. Vzorni hlevi in svinjaki (Fr. Krišti-f). 3. O sadjereii (Nadaljevanje). 4. Živinorejske zadruge (Tomaž Rožnik). V petek dne '4 februarja: Pomen posojilnic za kmečko ljudstvo (VUdimir Pušenjak). 2. O gfcdjereji (Nadalje anje). 3 O mlekarst 11 (Fr. Krištof) 4. O zdravilstvu na deželi. V sobot", dna 16. februarja: 1 Alkoholizem in narodno gospodarstvo (Dr. Kovačič). 2. Kmečko vprašanje (Vladim-r Pušenjak). Predavanja se začnejo vsak dan ob 9 uri zjutraj, opoidan je ena ura odmora, konec predavanj je vB»k dan ob 5 uri zvečer. Petek popoldan je v prvi vrsti namenjen ženstvu. Možje in mladeniči, žeafi in dekleta, udeležite se v prsv obilnem številu tega gospodarskega teč*ja 1 Mali Ned»lja N» gostiji g. Ivana Hrašovca pri Mali Nedelji se je nabralo 9 K za Slov. Stražo. 1 Dragotinci. Prost? voljna požarna bramba v Dragotincih ima svoj redni občni zbor v nedeijo, dne 16. svečana ob pol 2. uri popold. v prostorih g. Al Korošec. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. čebelarska podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 9. februarja v gostilni Lasbaher ob treh popoldne. Sl0¥£njgr&ški okrajs s Marnberg. V svoji službi je od deželnega odbora nadalje potrjen mnogoletni distriktni zdravnik g. Jos, Appel, globokoveren mož, ki v sredi prusa-ških odpadkov in vkljub mnog|ostranskim navalom vestno izpolnjuje dolžnosti do katoliške vere tudi v dejanju. Brezniški in drugi nemškfutarji, ki so bev-skali celo kot občinski odborniki proti njegovemu imenovanju, 90 za eno klofuto bogatejši. — „Evang. Ge-meindebote" poroča o vzornem (menda celo svetem) življenju novih marnberških in sosednjih, vernikov Lutrovih v nasprotju s katoličani. Isti list naj bi raje resnično poročal, kake blagonosne sadove je obrodila nova vera v mnogokaterih, zlasti brezniških družinah, namreč take, da se je za jokati ali pa za preklinjati ! s Sv. IIj pri Veleniu Tukajšnje bralno društvo ima ▼ nedeljo, dne 9. svečana po večernioah svoj redni občni ibor, da se pogovori me o različnih potrebah omenjenega društva. Konjiški okraj. k Konjiška okolica. Liberalci so proti obštruk- ciji, pravijo; v Konjicah pa obštruirajo v okrajnem zastopu. Trije od kmečkih slovenskih občin izvoljeni odborniki, dva odločnega naprednega mišljenja „stare vere", eden zapeljan, so z „nemškimi akademiki" potegnili, odložili odborništvo ter tako ustavili delo o-krajnega zastopa, kar bi sicer, dobro si zapomnimo, ne bilo mogoče. Kakšen dobiček bo to za slovenskega kmeta, smo radovedni! Pričakujemo pa, ker ste s« prostovoljno odpovedali odborpištvu, da prihodnjič ▼ kmečki skupini ne boste več kandidirali; paj vas volijo „nemški akademiki" za veliki zasluge. k Stranice. Ob cesarski dunajsko-tržaSki eesti in ob križišču cest v Celje, Konjice in" Vitanje ležimo me Stranice, a ker smo skromne in ponižne, zato s* nikamor nič ne izve. Lani smo imeli 10 parov oklica*, nih, 37 otrok se je rodilo, umrlo je 20, med njimi „stara Saferca" v 91. letu, — Ce se bo letos uresničilo, kar dobri župljani nameravamo, namreč skrbno popraviti cerkev in župnišče, vemo, da nas bodo dobri časopisi pohvalili, na slabe se pa ne oziramo, Čeravno se jih tudi pri nas ne manjka. Pri nas velja: „Sta-jerc" se izpreobrne, ko se v jamo zvrne. k Konjice. Dekl tika zveia ima v nedeljo, 9. febrnarja redno mesečno zborovanje in ob enem obini zbor. Vse članice in druga de kleta, pridite 1 Celjski okraj» c Celje. Dr. Kukovec se brani — Šarž. V „SI, Narodu" piše, da ni odbornik južnoŠtajerske hranilnice., kdor pa vzame v roke tiskano poročilo tega zavoda, najde, da je dr. Kukovec odbornik hranilnice, in sicer zastopa okraj Sevnica. G. dr. Kukovec je bil kar mu je gotovo znamo,, predsednik tiskarne ta- krat, ko so „klerikalci" preprečili, da se niso deleži mogli odpisati, on je prodal trgovino in izvršil razne druge transakicije. Ce ga pa dafnes ne marajo več v teh' zastopili, ni preveč priporočljivo za — voditelja stranke. Dr, Kukovec se ali prostovoljno urnika iz raznih organizacij stranke, ali ga pa odrivajo drugi; ne eno ne drugo ne priča o ugledu voditelja, oz. položaja strankinih' podjetij. c Teharje. Tu se je poročila vzgledna Marijina družbenioa in članica izobraževalnega društva, Marija GrČar, s krščanskim ip narodnim mladeničem Janezom Mulej. Obilo sreče! Upamo, da bosta tudi za naprej delovala v prospeh naših društev, — V nedeljo, dne 2. t. m. je naše Izobraževalno društvo priredilo II. občni zbor. Tudi zadnje leto ni zaostajalo, temveč le pokazalo, da prvotna navdušenost še obstoja. Udeležba je bila lepa. V preteklem letu je imelo društvo 94 rednih članov, 3 ustanovnike, Knjig se je izposodilo čez 800, priredilo je 6 prireditev in skrbelo, da se razširja med nami krščansko časopisje. Tudi zadnja prireditev, s katero se je končal občni zbor, je lepo uspela. Igro: „Na krivih potili," so dekleta zelo lepo in vrlo pogodila. Na tem potu naprej ! Sklenilo se je, ustanoviti dekliško zvezoi c Teharje. Teharska šola je obhajala pred božičnimi prazniki lOOletnico svojega obstanka. O slovesnosti poroča neki učenec sam tako-le: Na predvečer slavnostnega dne, to je bilo v petek, dne 20. dec. 1912, smo imeli v soli krasno razsvetljavo in tudi v bližnjih, hišah se je pokazalo na oknih nebroj žarečih lučic. Zvonovi so nam ubrano zapeli in nas spominjali na redko slavnost. Da smo zamogli dostojno o-kinčati naše šolsko poslopje, pmo učenci in učenke pridno prinašali zelenja. Tuili 6 vitkih smrečic smo postavili pred šolo in jih opremili z zastavami. Raz šolo so visele 3 dolge zajstajve. Ko je napočil slavnostni dan dne 21. decembra, smo se vsi učenci ob lA na 9. uro zbrali v šoli, od koder smo šli v procesiji s šolsiko zastavo v cerkev, kjer so milostljivi gospod opat Franc Ogradi iz Celja služili levitirano sv. mašo. Pri sv. maši smo peli šolski otroci na koru. Po opravilu smo zapustili cerkev ter se podali v šolo. Mnogo ljudstva, med tem tudi že odrasle mladine, starišev in gospode, se je zbralo vi Soli k znameniti slavnosti. Tukaj so nekateri učenci deklamirali in tudi peli smo razne pesmi, n. pr.: „Krasen pogled je na ta božji svet", „Sarafin", „So ptičice zbrane" in drugo. Gospod nadučitelj so nam povedali pomen te slavnosti in zgodovino šole. Marsikateri nekdanji u-čeneo je slišal svoje ime, ki je bilo zaradi marljivega napredka zapisano v zlato knjigo. Popoldne ob 2. uri smo imeli v čitalnici petje in deklamacije iz „Raznih stanov", igro „Sirota" in telovadno skupino, ki je bila razsvetljena z bengalično lučjo» Gospod Delakor-da so nas maskirali. Nazadnje smo še zapeli „Cesarsko pesem". Vstopnine za učence ni bilo, za odrasle pa je znašala 1 K. Ko se je vse to končalo, smo šli otroci v šolo; dobili smo kruha, potice, pečenke, štru-ce in jabolk, pa tudi pili smo „Naraksov" in ,,'Majorjev" malinovec. O mraku smo se veselo podali s polnimi želodčki in s polnimi rokami vsak na svoj dom. Isto igro in deklamacije smo priredili zopet v nedeljo, dne 22. decembra. Takrat je bila predstava samo za starše in druge odrasle ljudi. Otroci smo igrali in deklamirali, po predstavi pa smo bili zopet pogoščeni. Spomin na to krasno in redko slavnost nam bo ostal neizbrisen. c Sv. Jurij ob luž. žel. Dne 29, in 30, januarja so se izvršile pri nas v okoliški občini občinske volitve. Naša občina je ena izmed največjih na Sp. Štajerskem; kajti letos si je morala izvoliti 30 odbornikov in 15 namestnikov. Zato pa ni čuda, da je bilo liberalni stranki veliko na tem ležeče, da bi spravila to lepo občino pod) svojo oblast. Zato je pa tudi letos liberalna stranka pod vodstvom Blaža Urleb napela vse svoje sile. Žal, da se je dalo celo par pristašev Kmečke zveze premotiti, da so pomagali Blažu reševati razbito liberalno ladjo, za kar jim je gotovo že žal. Naš mogočni učitelj Culek se je mnogo trudil v potu svojega obraza s pisanjem in agitiranjem po občini, Tudi Drolenikovemu Peniju ni dala politična žilica miru. Kako zanimivo je bilo gledati, ko je peljal ta naš Pepi Hitija, volilca I, razreda iz Stopč v kočiji na volišče. In če Še omenimo, da je prišel našim liberalcem pomagat celo gospod Karti™ iz Poljskar-ve pri Pragarskem in Kari Zupane iz Sevnice, potem je pač dovolj povedano, da je liberalna strapka napela vse sile, da bi se polastila odbora. Celo par pristašev Kmečke zveze so sprejeli med svoje kandidate, da bi lažje premotili volilce. Zato so si pa bili liberalci tudi popolnoma svesti zmage. Tretji in prvi razred so imeli že pred volitvami pod klobukom, samo drugega so milostno prepustili „klerikalcem". Toda liberalna stranka je obračala, volilci so pa popolnoma obrnili. Liberalna stranka je z Urlebom in njegovimi pristaši vred v vseh treh razredili propadla, kakor je dolga in široka, in zmagali so z veliko veČino vsi kandidati Slovenske kmečke zveze. In naši liberalci so zopet za eno blamažo bogatejši. Ko bi se vsai zdaj spametovali in spoznali, da mi Septjurčani ne maramo za njihovo preležano liberalno blago; naj ga gredo rajši, kakor jud, drugam prodajat; mogoče bo kje drugje več „kšefta"! Ta volitev nam je zopet •pokazala, "da St. Jurij je in ostane v taboru katoliške Slovenske kmečke zveze« Slava zavednim volilcem! Mi SentjurČani pa ostanemo, kakor smo bli, enega srca, ene krvi. c Ponikva ob juž. žel. V Ameriki v nemški bolnišnici v Novem Jorku je umrl tukajšnji rojak Fr. Podgoršek, nekdaj policijski svetnik v Ljubljajni. I-mel je raxa v grlu, Naj v miru počiva! c Sv. Peter na Medvedovem selu. Dne 20. jar nuarja sta se poročila Frano Kužnar in Helena 0-grizek iz Kačjega dola, ki je bila skozi 5 let požrtvovalna cerkvena pevka. Na veseli gostiji se je nabralo za Slovensko Stražo 6 K 34 vin. Posnemajte ta vzgled na vseh gostijah! c Frankolovo. Poročil se je tukaj vrl mladenič Jurij Gorenšek, prednik Mladeniške Marijine družbe in načelnik Mladeniške zveze, z vrlo mladenko Elizabeto Esih, odbornico Dekliške zve'ze in članico Dekliške Marijine družbe. Pevski zbor Mladeniške zveze je na predvečer poroko zapel ženinu podoknico. Na dan poroke, dne 27. prosinca, pa je Šla Mladeniška in Dekliška Marijina družba ženinu in nevesti nasproti in se poslovila od obeh. Nato je Mladeniška in Dekliška Marijina družba slovesno spremila novopo-roČenca v cerkev. Novima zakoncema mnogo sreče! c Gomilsko. Znano Metelanovo gostilno s posestvom vred je kupil g. Jožef Frinda, posestnik v Trnovi, za 32,000 kron. c Klane nad Dobrno. Dežela letos pridno seka v topliškem gozdu. Ta je bil res že potreben čiščenja, kajti drevesa so že večinoma prhkja, dežela naj pa vendar vestno gleda, da ne bo oškodovana. Naj se sestavi natančno seznamek o lesu in zakaj se je porabil. Tudi v Toplicah pri vrelcu pridno delajo. Kolobar, v katerem so bile posebne kopeli, je popolnoma pozidan in, bo do majnika tam vse novo. Bog daj, da bi se vse to delo splačalo. Imam pred seboj „Slovenskega Gospodarja" od leta 1882, kjer berem, da je bilo tisto leto nekaj nad 1100 gostov. To Še ni tako veliko za tiste Čase. Lani je bilo na Dobrni tudi 1100 gostov! c Le tuš. Tukaj nekje v naši okolici se nahaja neka zelo goreča duša, ki pošilja po dopisnicah neko molitvico raznim osebam brez podpisa. Piše, da ka-dar jo dobi, naj jo naprej širi, pa bo doživel veliko veselje in bo rešen vseh skrbi. Kdor pa ne, ne bo i-hel sreče. Ce hočeš norca briti z nami, izberi si kako drugo sredstvo, ne pa molitve. Ce nas pa hočeš navajati k pobožnosti, tedaj vedi, da imamo za to skrbne dušne pastirje^ ki nas v imenu cerkve učijo, kaj in kako nam je moliti. c Trbovlje. V 1. 1912. je bilo tukaj rojenih 522, umrlo jih je pa 204, poročenih pa je bilo 78 parov. c Trbovlje. Kmečko bralno društvo v Trbovljah je imelo dne 19. pr. m. svoj 7. letni občni zbor. Društvo je imelo v letu 1912 81 plačujočih udov. Bla^ gajna ima 20G K GG vin. dohodkov in 188 K 37 vin. stroškov. Knjižnica Šteje 561 knjig različne vsebine. Izposodilo se' je 806 knjig. V čitalnici so se dobivali sledeči časopisi: G „Slov. Gospodarjev", 5 „Naših Domov", 3 „Domoljubi", 2 „Bogoljuba", 2 „Glasnika najsvetejših Src", 1 „Naša Moč", 1 „Zlata Doba", 1 „Mladost", pa 2 izvoda celega „Slovienca" in pa 2 „Str&-iu" ter 3 „Salezijanska poročila". Izvoljen je bil stari odbor. O prepotrebni izobrazbi mladine je resno in Šaljivo govoril preč. g. župnik Casl, ki dobro pozna tukajšnje razmere med delavci in kmeti in je zato tukajšnje ljudstvo tudi zanj navdušeno. c Peirovče. Nauo»edaoi občni zbor društva „Gospodar" dne 26. j'anuarja je bil pieljžen zaradi nekega pogreba, ki se je vršil ob tistem času. Sedaj se vrši XII redni občni zbor v nedeljo 9. svečana popoldne ob 4. uri v dvorani sta e šole. Med navadnimi točkami je zanimiva gospodarsko predavanje in nazadnje šaljiva prodaja gospodarskih dobitkov. Med p samezMmi toČKarr.i petje, c Sv. Miklavž nad Ltškim Katoliško izobraževalno in gospodar, društvo priredi v nedeljo, 9. februarja po večernicah svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom. Društvo obhaja letos desetletnico svojega obstanka, zato ste uljudno vabljeni k obilni udeležbi. Brežiški okraj. b Brežice. Tukajšpje Kattoliško slovensko izobraževalno društvo je imelo v nedeljo, dne 26. januarja t. 1. svoj V. občni zbor. Poročila odborova so zelo povoljna. Prireditev je bilo v preteklem letu 7. Izposodilo se je članom 1328 knjig. Denarni promet je zjiašal Čez 1000 K. Lepo smo napredovali v pretočenem letu. Želeti bi le bilo več zanimanja za to pre-koristno društvi», zlasti za njegove prireditve. C. g. pater Salezij Vodošek nam je ob tej priliki v poljudnem predavanju opisal nekaj slik iz Novega Jorka v Ameriki. Novi odbor pa nam bodi porok za nadaljni napredek Izobraževalnega društva. b Brežiška okolica. V občini Zakot so se vršile v decembru p. 1. občinske volitve. Dne 29. januarja t. 1. je bil izvoljen županom gostilničar g, Franc Zor-ko. Novi odbor in občinsko predstojništvo ima težko nalogo, da spravi občinsko gospodarstvo zopet v red. b Planina. V občini Presečno je izvoljen za župana kmet, ki bo sprejel za občinskega tajnilža Der-njača, znanega štajerčijanca iz Dobja. No, v Čast to ne bo, četudi ga izvolijo za častnega občana občin Loka in Presečno. Naskočil je baje tudi v Dobju z vso silo pri občinski volitvi dne 29. prosinca, pa mu je spodletelo, Stajerčijanec tam še ne bo županil, tudi ne tajniške družbe opravljal. Zakaj tega dičnega dobrotnika občine Dobje niso Že tam izvolili za Častnega občana, je znano. Eni so še pa vedno s slepoto udarjeni. Kaj bi bilo, če Še našega Župana vrže kak sposobnejši tajnik. Svet bi strmel. b Kozje. „Stajerc" tudi v nekaj iztisili puha in Širi svoj smrad po kozjanski župniji. Kdo vse srka hrano iz evangelija tega smratdljivega ptujskega šnop-sarja, bomo že naznanili, da boste vedeli cenjeni či-tatelji „Slovenskega Gospodarja", kakšni strici da so to. b Mali kamen. V torek, dne 28. prosinca t, 1. je previden s sv. zakramenti legel k. zafdnjemu počitku neutrujeno delaven mož in vzgledep kmet Janže So- tošek. Rajni je bil v vzgled celemu okraju. Mnogokrat je sebi pritrgal, samo da je preskrbel svojcem lepo premoŽenje. Doživel je 7 križev. Bil je čudovito marljiv, delaven in, vstrajen, katoliškega prepričanja in mož-beseda je bila pri njem doma. Sploh je veljalo pri njem geslo: Skrbimo, delajmo, dokler živimo, počivali bomo v grobu". Sveti rajnemu večna luč! b Sevnica. G,. dr, Alojz Slehta je bil s 1. januarjem imenovan distriktnim zdravnikom za občine: Sevnica, Zabukovje in tisti del blanške občine, ki spada k župniji Sevnica, G, dr,, Slechta ordipira v Simončičevem hotelu. b Vidrm. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo 9. t. m. po večernicah v bralni sobi. člani,, udeležite se polnoštevilno. b Imeno. Prostovoljna požarna bramba priredi v nedeljo, dne 9. svečsna popoldne ob 3. uri v prostorih g. Matetža Pajk v lmenem svoj letni občni zbor. Najnovejša poročila o vojski. Bolgarski car Ferdinand je popolnoma zdrav odpotoval na bojišče k svojim vojakom. Iz Srbije prihaja po železnicah veliko čet infauterije, konjenice in topništva na bolgarsko bojišče. Zagotavlja se, da odhajajo na bolgarska bojišča tudi grške Čete, Tako se pripravljajo balkanski zavezniki za silen udarec na turško vojsko. Vkljub vsem turškim tajitvam se med turškim vojaštvom pri Cataldči ponavljajo krvavi spopadi. Nezadovoljni častniki so sporočili qarigrajski vladi, da novega poveljnika ne priznajo. Pred Odrinom so se godili ganljivi prizori, pred-no se je začelo obstreljevanje. Dan na dan so dohajale k bolgarsiki armadi sestre in matere iz Bolgarije, da so obiskale očete in brate ter pomagale pri postavljanju topov. Stari Bolgari, ki ne morejo več služiti, so prihajali pozdravljat svoje sinove in jih navduševali: „Naprej bratje!" Spodite nevernika v Azijo, prišel bo dan, kO se' bo osvobodil sveti grob Izve-ličarjev." Odrin je bil zadnja 2 meseca tako dobro zastražen, da bi niti miš ne mogla uiti, Odrinu manjka kruha, oglja in lesa. Pripoveduje se, da se nahaja v mestu mnogo nemških Častnikov. Turkom pomagajo, kristjamom ne, to so Nemci! V ponedeljek ob 8. uri zvečer so začele združene bolgarske in srbske Čete obstreljevati Odrin. V Mustafi-paši so slišali ob 9. uri zvečer silno gromenje topov. Obstreljevanje je trajalo do 1 ure zjutraj. Toda ob 5. uri zjutraj v torek se je že zopet pričelo. Strelja se ne samo na utrdbe, temveč tudi na mesto, v katerem je nastal v različni}), krajih' ogenj. Turške baterije so pridno odgovarjale. Bolgari upajo, 'da bodo zavzeli Odrin v teku e'nega tedna, Turki imajo po njih poročilih še za vsak top 220 krogel. Sovražne Čete so si oddaljene samo 1000 m. Streljanje je bilo tako ljuto, da brezžični brzojavi v mestu niso več delovali in se ni moglo nič poročati v Carigrad. Nekatera zasebna poročila pravijo, da je tudi že bolgarska infanterija naskočila Odrin in pod sovražnim ogr njem strašno trpela, toda uradno Še' o tem naskoku ni poročila, zasebna pa se morajo sprejemati z veliko previdnostjo. Obenem so baje napadli Bolgari tudi Turke pri Galipoli, to je oni del turške armade, k.i je bil določen, da napade Bolgare pri Cataldči za hrbtom. Toda ta vest po uradnih poročilih še ni potrjena. Akio se potrdi, je jasno, da so bolgarski poveljniki storili to iz previdnosti, obenem pa z namenom, da pošljejo Turki galipolskim četam pomoč in s tem oslabijo one pri Cataldči. ----- 18 ste^ana. 153 Oiki bn.stvo Krlžovljan, pol ure od koli d 'ora Ormož od-ialjeno ima le mlada, S leta stara drevesa po naj ni*ji ceni na prodg. Drevesa so 1 ni 70 cm do 2 m visoka, imajo debelo, ravno deblo ter krasno razvito krono. Najbol e štajer-ike vr»te jabolk, hrošek črtš-nj, sliv ter piitliko-cev (Sralierc). 148 Močnega učenca iščem za mizarsko obrt Flojan Vertafmk, mizar v P.sjem pri Velenju, Sp Št»j 144 jšcem krojača, ve»č.g» za kmečko in Bejmsko delo. Stanoiaoj, 2 sobi 1 kuhinja v I nadstr. Pojasnila d»je Bezenšek Dominik, Franko-lovo. 143 Puška lankaster enocevke od 20 K dvocevke „ 30 „ Hao m.rles puške od 70 Flobt rt od 8 „ Revolverji od 5 „ Pištole od 2 naprej K. Psa s pri ma pnoumatik in torpedo od 90 K posamez d deli koles, čudovito po ceni. Popr» vila zelo cena. ZTnk ° T kaI< 0 orožju ali odd. II, o kolesih zastonj in po štnine prosto. F. Dušek, tovarna orožja, k les in Sivalnih 8trojeTi Opočno i 047, češko. 141 Zsnesjiv konjski hlapec, ki bi vozil kruh, zm ž»n ob, h deželuih .jezikov, se takoj sprejme pri J«n Böhm. umetnem mlinarju v Framu. PofUdniki, ki s že bili v enaki službi, imajo prednost. Zeli se osebna predstav». 73 Pr*di se manjše pssestvo, kjer se l»hko r. di 2 kravi. Zra en je tudi gozd Pripra no za kakega p, n zjoni8ta 1 ud kona, Izse se pri Kuri Jenčiču v Loki pri Z d&nem mostu. jgj Scottera emulzija pospešuje tek, torej množino hrane, kar že samo na sebi pospešuje okrepljene Nadalje je ps Scottova emnlnja sama izredoo redilna in tako vpliva mnogokrat v kratkem času na pomnožitev moči in tež-i. Ker je Scottova emulzija sestavljena izključno iz najčistejšh in najboijšh surovin, je v svojem sčinku popolnoma zanesljiva in je njen sloves, da je najt.oljša emulzija rib jega olja že davno potrjen Cena originalni steklenici 2 K 50 vin * Dobi se v vs* h lekarnah Ce pošljete 50 vin. v znamkah na Scott & Bovvne, D. Z O. Z., Dunaj VII., in se sklicujete na ta list, dobite poskušnjo pošiljatev od ene lekarne. 957_5 Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Koža se mora do dobra snažiti in zato je najbolše dobro milo; kajti slaba tržna mil» prej Škodujejo, kot koristijo. Fino Lysoform-milo ima nenavadno Hi-nmantičen duh, je nežno in deluje vsled 1 odstot. Ly3oforma antiseptična Za po izkus deluje prepričevalao. Milo se vidi drago (1 kos 1 K), a ker je veliko in izdatno, je faktično po ceni Naredite en poiskusl Zobovje in ustue votline «o mn gokrat pro stori za infekcije, radi česar je potrebno, usta vsak dan dvakrat z antiseptičnim, izbornim sredstvem uj lu izmiti Nekaj kapljic zadostuje v ki.zarcu vode, da d' bim > razk že-*alno tekočino, katera neprijetni duh takoj odpravi in zobovje dobro konservira. Tudi za 'zpl-knje-vanje je zelo pripravn". Originalna steklenica K 1'60. Naredite poizkus. Zanimivo knjigo o „zdravju in razkuževanju", Vam pošiljam zastonj in poštnine prosto. A C. Hubnurn, r.ferent „Lys iorm delavnic", Dunaj XX. Petraschgasse 4. (—Mo se) 44 V Bresternioi pošta Maribor, pri A Vali nt«n. št. 33 le trsjena oddai. Ogla,iti se je do 28 febr. 1.1 139 Zdravi ga in krepkega dačka poštenih starišev, ki je dovršil ljudsko šob in ima veselje do trgovine, išče za takojšnji vstop trgovina z mežanim blagom in deželnimi pridelki J. Boncelj nasl. P. Jašhč, Železniki, Kranjsko. 136 Zaradi prensredbe mi na prodam novo še nerabljeno notranjo mlinsko opravo : nov zmesen kamen, obodje in grod 4 pods avkom zdravo, ie lezno kolo s stranskimi zobi. 270 kg teže z enkrat in pol se vrteio tribo, Vse te reči predam za nizko ceno skupno ali posamezno Anton Šttnte v Št. Lovrencu v Prožinu, pošta Stor6. 140 Cenjene trte popolnoma zaraščene z močnimi korenin mi: burgundec, beli in črni, zelen, krabevina, rizling, plaveč, fr-nkinja, mosler, zlafnina rudeča in bela. rulandec, silvanec zileoi, portugtlka. muš-katelec kakor tud tmerlkanske koreninske rozge-bilfejse dobi na veliko in drobno po mgni^ji ceni pr P. Srebre, Maribor, Tege t-hi.ffova ulica. 147 Vinogradnikom priporoča zelo le po cepljero trsje na rip portalis, burgundec beli. ril&;k in silvanec &v. f-ecef pri manooru. 140 Krtpkega fanta vz&n-em iz poštene hiSe. ki je peirazredoo šolo dobro dovršil kot učenca v mojo trgovino M lan Hočevar, Cel e.__187 Pridneja pomagača kateri je dobro izur en iz 1 gnjem delati sprejme 11>hoj Matej Bregant, ko>a£ v Orehovi t asi p Slivnica pri b Lepo posestvo z gostilno in veli kim kamnolomom, ouremljenim s kamnolomom na vrdno silo vse dobrem s'anu, dobičkanosno' prj. merno tudi za trgovino in i2d lo vanje cometne robe. se pod ugodnimi p «goji prrda. Poj.saila daje Fr. II»iny Kokošinekosa ulica 32 M«ri bor. gg Na gr.ščinl Severin na Kolpi (Hr ašk ), se takoj sprejme ne oženjen oiferbnik (š-.fer). Prednost imajo 03Í ki ao absolvirab vini-čarsko šolo v Burgwalcta. L sto» ročno pisane p ošj e s prifože iimi spričevali s« naj pošljejo na go-rej imenovano graščino. 120 N» prodaj je manjše, lepo posestvo, zidana hiéa z dvema sobama kl»t hlev, drvarnica, vse v dobrem redu, itd Vrt, travnik, go«i, nji a in vinograd, -se sk*$>aj 6 oralov. Zemlia jako rodo.itna. Pol ure od trg- Smaij« pri Jelšah, četrt ure od kolodvor. Mest'njo. Ce .a je 6' '00 K. Več se izve pri M;ba 6"bec, Mestinie p. Šmarj«. 114 Nova trgov na s š elaž.mi, me»a nega blsga, katera je dobro upel jana se da s 1 marcem 1918 pod ugodiimi pngoji v r.ajem pri Ant. Reicheiju, S>, Barbara v lI»loz»h _125 Cepljeno trsje. raznih vrst, najlepše se dobi le pri Jerneju Mik >lič v Zetalah pri Rogatcu 0 rasti mojega trsa mnogo pohval od več let n» razpi 1* go. uena cd 9—15 K 100 k. m Prodam tndi več polovnjakov najboljšega haloikega vina.' 124 Krojaški pomočnik se takoj «prej me pr Fr. yi«vw ^ • Lepo posestvo se prid» v davčni oblini F eidek pol. ob \ Leiteriberg s upno ali razdeljeno. Posest o meri 35 o alnv t. j. vinograd, nji»e, sad' nosnik, tra-nik, gozd, d»e -iničariji in gosposka h<ša OgUsiti se je v h ši š-ev. 206 Fre dek. 79 Kovači pozor I Išč - se samostojen liHrjen kovač za delo na deželi, na naj epšem pr st ru sredi vasi Globoko tik križajoeih se treh okrrj iih cest, kjer daleč okr g ni nobenega kovača Neoženjen ima Srednost Dober zaslužek zasiguran. astpp takoj al> pozneje Natančneje se isve pri Janezu Un k, pos. Globoko št. 19 pri Brežicah. 75 Dekle, zdravo močno in pošteno, 18 — 20 let staro, v šivanju do bro iziežbano, sa takoj spretme kot sobarica, Š aršn g, Majspo g pri Črni g>ri bi zc Pt ,ja. 74 4 mizarske nomočnUe sprejme čakoj Jožef PihUr miir n« Ka-me-nš^aku p. L utamer. Dila po zimi in po leti I 184 M atilnl stroj s stresalnico, sejalko in vsemi potrebščinami, k. t vitij (gepel) prenosnik itd , izvrsten z dveletno uporabo preizkušen, se po ceni pr da. Kdor ga rabi si ga lahkri ogleda in natančneje izve pri Ivanu Urek, p s., Globoko 12 pri Brežicah. 76 Nova hiša v Mariboru se proda, Mozartbtrasse na lepi, solčni legi, inia 11 stanovanjskih sob, vsaka soba svojo kuhinjo, s štedilnikom in posebej peč v sobi, vtak na-jemnif z*se en ograjen prostor za dr?a. Najemnina nese na rassec do 800 kron, cena 33.000 kron, z lahiimi plačilnimi pogoji. Natan-čneja pojasnila dlje Anton Vrabl, veleposestnik in trgovec, po&a Križe ci pri Ljutomeru. 107 Proda se dobreidoia gostilaa s p pi lns koncesijo in toba na «mfiba, pri eliki ceste biizo Maribora. Sa tančneje se izve pri Anr»a Logarti, •8». Miklavž, pošta Hoče. 108 Enega dijaka, jjr&e š ka) sprejme na stanovanje in tji-lo hrano Fr. Zebot, Au-g»"8e 10, Maribor. 121 Poanetvo na prodaj. 14 tralov, lepa hiš»; 10.000 K. Drugo: 11 oralov; 7.000 K, obe v Kaginici. Oglas titi se je pri Matiju Žižek, Kamn ca št. 16 pri Maribora. 8 Vabilo na redni občni zbor H anilntce in posojilnice na Vidmu reg zadruge z neomejeoo zavezo, ki se vrši d,,e 2. marca 1913 ob 3. m popoldne v posojilu ičmh prostorih. DNEVNI RED: 1. Poroči'o načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1912. 4. Volitev nače stva. 5. Voiitev nadzorstva. 6. Siueajnosti. Ako 01 ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se »rši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redn drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ie glede na število navzočih zadražnikov. 149 Načelstvo. ru. Msri-188 Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru Koroška cesta štev. 5 priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih križev stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za velike poljske križe lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90, 100 in še več centimetrov velike "d 45 kron naprej. - - Dobroldoia in za obstoj zagotovljena trgovina se raii boleani la t-ni>a z blagom in zraven stoječimi poslopji taknj proda za ugodno ceno. Vpraša se pri Alo zu W ber, trg ivina mešanega, blaga, Tržaška cesta 4, Maribor. 132 Prodam zaradi odhoda posestvo, »naoa hiša z opeko kri's, 8 sob« kuhinja s štid mikom, kamra in lepo obokana klet, hlev in s in-jaki, dva oral» zemlje z lep m sadnim dre »j' m in braj-ami, zraven malo sidano mlinsko po ¡0 je s vodno silo, primi rno za ml n, žago ali kaj druzega. Posest o leži ob glavni c*»ti v glavnem Framu: Vprašanje na Ludovik Godec, Fram. 18» f ^^^ ' ' ' - Majer išč« službe. Mož In žena srednje starosti, z dolgoletnimi spričevali. Se razumeta ca polja in pri živini. Nastopita takoj Naslov v upravništ>u tega lista pod štev. 112 Trgovina s Špecerijskim blagom Na drobno I Trgovina i Na debelo I moko in dež. pridelki v VSAKE VRSTE K. K A R N E K ORAVER v Wß.irmJ^ ' ËI il ■IË1EJËJBJ UDSKA HRANILNICA IN OJILNICA V CELJU Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta 21. Po prepričanju mora vsak pripnznati, da imam zanesljiva kaljiva temena n. pr jamt eno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh v-a noljska semena, kakor tudi vrtna in cvetljiona od tvrdke Mantkner 65 Glavna aaloga Solidna Glavna zaloga vrvarskega blaga postrežba, suhih in oljnatih barv obrestuje hranilne vloge po 0 5 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši CHOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1, nadstropje 0 od dne vloge do dne vzdiga počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plaiuie sadruga sama. 9Š i-ietHs 8, SLOVENSKI QÖ8PÖDÄ8, 6. februarja 1&13, [tnannkal ^eanäürnih Obiščite Popust pri vseh belih predmetih. Izjemna ponudba: 1 komad 15 m 82 cm platna za srajce št. 100 sedaj samo K 8.—. » »1 komad 14 m 148 cm široka reklam- no p.steljna rjuha scd;)j samo K 17.50. Vinorejci pozor! Trsje na prodaj : šipon, burguidec bt-li, laiki rizling, sil.anec, gut edel, ranfol, kraljevina, vrbovec in druge domače vrste Cepljeno na Rip. Portalis. Tudi se dobiju korenjaki od Rip. Portslis. Cens po dogovoru. AntCD Tnrin, Globoko, p. Studerice pri Poljčani.h. 1-148 Cepile»© trsje In kljuii. Vinogradnikom uszoanjam, da fcam veliko množino kmerikanHkih trt na prodaj. Seznam trt: posip, rulandec, bnrgucdec, beli muškat, mlvanec. žlahtcina bela in rudečt, ranici, portugizec, velfiin-c, laški ri?ling iiubel», kspčisa, r-uškat. Na raz£«iag>? ttč tisoč koi-enjaiov Rip&rija Porttlis in Monticola ter ključe* Riparia Portaln Cen* po dogovoru. Janez Vrbejik, trsničar Breg pri Ptuin. 1201 Najboljša svetovna barva ga brke ia iase j* „K&r*i", uitdco preizkušena, prosta strcpa reizpirljiva, svetle rujava temno rujj.a io srna. K 4—. Razposil jalniea K. M^? Thérèse, Dansj VIII. Lerhei'gtsse 25. 51 Lfpo posestvo pri Velik-vco, mestu na Spodnjem Koroškem krasn» lega '.Oirinutcd župne cerkve '/i ure od mest«, z dobro rodovitno aeoiljo, veliko sadja, se ziradi h 1 zni lastnika proda Ugodni ulačilni p--goji. Kupcem neposredovilcfm da brezplačno poja nila oskrbnistvo: „Reaktaten Markt", Gradec, Hamei-lngg-sse 6 (279 ). 106 Mlinarji pozor pri težki vodi, se 1" h ko redi je 2 i oralo * gozd in m>!i tndi na drob 'Veig ez Am, bos-. ! Mlin z 2 kameroma z lepo hišo in hlevi 9 gl »v živine, zemlje in sic?r, travniki, vinograd S j proda o. Vpraš* s- pri g pes, Poberž, Mar* 105 Najfinejši okus zrnate kave ..v V v « - v slastno-disece-osvežujoči Malo posestvo na prodaj, veli ost 12 oialov, vinograd, &sd nosmk, nji'e in travniki, z gospodarskim poslopjem. Cšt» Mar.bor. 103 Dva hiši v Mariboru, prva z vrtom pricaša r.a mesec 805 K. Cen* je 3«,000 K; drug* daje na c-.»sec 24i, K. Cena 26.500 K. Pačila jako ugodna. Pisma pod Šifro „Penzijonist" na upia/nišivo. 1180 Revm&fizem, protin, uevral-Sijs in ozebSina povzročajo mnogokrat neen> sne bolečine. D t se j h ot ši m olajša, da so otekline odpravijo in se doseže gibljivost členkov in odstrani neprijetni občatek, vpliva pr.-senetljivo KONTRHEUMAN besedna znamka za (m ntclosslici izirani kostanjev ekstralt). pri ribsnju, masiranju in obkladkih. Ena tuba 1 krono Vo pršti če se rošlje naprej 1 K 50 vin., se p .šlje ena tuba franko, 5 K, se poilje 5 tub franko, 9 K se pošlje io tub franko. 8y-7 hdilovalec in D C «tn»« u lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga I? oytitl , zai Praga III št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W.A.König, Frid. Prüll, Vikt- r Savost. Zahvala. V bridki uri, ki nas je zadela povodom izgube Dašega predobrega, iskreno ljubljenega, ne pozubega soproga in t četa Matija Fingušt, mnogoletnega načelniki krajšega šolskega sv;ta v Podovi, uda občinskega odbora in poaestaika v B;ezulah, mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti za do kate odkritosrčnega sožalja. Itra?am teoi potom vsem svojo prisrčno zahvalo, predvsem domačemu veleč. g. duh svet. in župnika v Siivnici, za vsi) duhovno to:ažbo v bolezni in ganljivi govor ob gr >bn, 6. g kaplanu in veleč, g dr A «onu Jerov-čeku fei so brali sv. mašo za pokojnega in gosp učitelja v Podovi, ter vsem sosedom, znancem in sorodnikom, vsem dragim domačinom, ki so ga to laž li v njegovi boleim, vsem in vsakemu poaebej nsj Bog tisočero povme! V Breznlab, 26. prosinca 1913. 142 iTaaa Fingušt ro; Kozoderc, žena. m Zdravniško in klinično potrjeni uspehi dokazuje, da je pri mučnem, krčevitem kašlju ctrok in odraslih Thymome! SciBSae, dragocen in t čno uiinkujoč izdelek. Btsertna znamka varovana. Lajša napsde krčevitega kašlja, manjša števili napadov, p0. spešnje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odpravi 89—9 težkoče pri dihanju. Ena steklenica 2 K 20 v. P* pošti Be pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v en» steklenica, 7 K 8 stekl-nice, 20 K 10 stekl. franko. Ne i-uätite si usiliti nadomestil Vprašajte zdravniku. Izdelovatelj in D CVorinaf* '«kamar in dvor. zsl. glavni zaližnik D. rrdyiiOf, Praga II ., t. 203 Zftkga v Mariboru: lekarna W. A König, Friedfih Prah, Viktor Savost. Pozor ra ime izdelka. Vabilo na Ormožke posojilnice v Ormožu, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se vrši v soboto, dne 1. marca 1913 ob 2. uri popoldne v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaklju ka za 1. 1912. 4. Poročilo glede izvršene revizije. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. VoMev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. V slučaja nesklepčnosti, se vrši drugi občni zbor v treh tednih z istim dnevnim redom, kateri brezpogojno sklepa. 146 Našeistvo. Modna trgovska hiša J. Kokoschh egg, Maribor w 1 - ■ ^ - w u ' mrnam__ Tegetthoffova ul. 13. Reiserjeva ul. 1 Pristni , FLORIAN" destilacije , se dftbi edino od Rastlinske ,FLORIAN" v Ljubljani Ta pa je za me! Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam! Varujte se 694-4 ist süf&ai»; IVAtoUkko (tokovne Wx«6tV4iL Odgovorni JU, ÄÄMFSH1.1C, ffiak Makasaa av, Olril« s Maribor«. LISTEK. (Ki! Soterija. (Po nemškem izvirnika. — Povest iz časov preganjanja kristjanov). (Dalje.) Toda dasi je žrjavica peznosno žgala v meso, je Soterija roko držala mirno. Ko so kristjanom, stoječim med množico, stopale solze v oči, je oko dekličino vendar ostalo suho kljub temu, da so ji neizrečene bolečine gnale vso kri k srcu in ji smrtne srage stopale na obličje. Na ustnicah se ji je bralo, da moli, a zdaj pa zdaj je obrnila oči proti nebu. Sliši se cvrčanje, ker kri Že kaplja iz vžgane rane v žrjavi-oo \ kakor da bi še mučenja ne bilo dovolj, podpihuje zamorec ogenj, sedaj kristjanko zasmehujoč, sedaj zopet govoreč nerazumljive čarovne zagovore, da bi se moč ognja pomnožila. Vsi okoli stoječi so se čudili stanovitnosti, s katero je nežna deklica prenašala strašne bolečine, in že je bilo slišati mrmranje v znamenje, da se ljudstvo zgraža nad nečloveško neusmiljenostjo. Zdajci zapove mestni prefekt, da se peha z mučenjem. . „Vprašam te zadnjikrat", pravi osorno, „ali slu. ;šaš cesarska povelja?" „Izročila sem se popolnoma svojemu Bogu v žgalno daritev", odgovori Soterija, „kako morem tvojim krivim bogovom darovati?" Nato se poda prelekt z drugimi sodniki za za-■stor, da sklenejo razsodbo. A kmalu se zopet vrnejo, in trobentač naznani z močnim glasom razsodbo: „Ker se Florencija Soterija trdovratno brani, zapovedi nebeškega cesarja izpolniti in nesmrtnim bogovom darovati, se jo obglavi» In v svarilno znamenje se izvrši smrtna obsodba na Apijski cesti pri kristjanskili grobovih1." „Zahvaljujem se Ti, sladki Jezus!" pravi Soterija in veselja nebeške sreče ji smehljajo ustnice. Ambrozij se je mudil pri dijakonu Severu do poldneva, poslušajoč njegove nauke, nato je pa hodil po katakombah', kjer mu je starček razkazoval grobove mnogih mučenikov, da bi mu tako vero utrdil. Želel si je sedaj, brž priti v Rim, da si izprosi vhod v ječo k Soteriji ter ji naznani, da je sedaj popolnoma prepričan o resnici krščanske cerkve in da že z^ nestrpnostjo pričakuje onega dneva, ko ga sprejmejo v vrsto kateliumenov (ki se pripravljajo na sveti krst). Kako srečno je stopal po cesti proti mestu! Zopet in zopet je postal, da je v zahvalo pogledal proti nebu in da se je na čelu pokrižal, Šepetajoč: „Kristjan sem!" Apijska cesta se vije v svojem sijaju med krasnimi in različnimi nagrobnimi spomeniki, ki Kažejo bogastvo v krasnih stebrih, kipih iz mramorja in kovin, ip prijeten vonj se vzdiga iz okoli ležečih cvetličnih nasadov. Na nobeni cesti, ki vodi proti mestu Rim, ni tako živahen promet Kakor ravno tu, Ambroziju niso bili mar mimo idoči; kaj ga je še mogel zanimati svet, ko je našel nebesa! „Nebesa — da, ko bi sedaj, ko sem pripravljen postati kristjan, Soterija bila solnce na tem nebu! Kakor sem prej deklico visoko spoštoval radi njenih čednosti, oh, koliko veličastnejša stoji sedaj njena podoba pred mojo dušo! Toda čim dalje to podobo v duhu gledam, tem bolj se mi dozdeva, da se' mi oddaljuje, kakor bi mi skušala odbežati. Ne — to srce je pre-vzVišeno nad zemeljsko ljubezen; to si je veSni Bog sam izbral za vedno, in jaz ubogi berač ne smem več pogledovati za ono, ki si jo je nebeški kralj izbral za svojo nevesto. Toda sveti mi naj, KaSkor svetla zvez-. da, ki mi kaže pot, po katerem mi je hoditi. O, kako čudovito veličastna je ta vera, ki v svojem vrtu vzgaja take cvetlice! „A kakšen je neki izid obravnave?" To vprašanje mu vznemiri srce. „Prav gotovo Soterija ne zataji svojega Boga tudi v največjih mukah. O Bog, jaz sem vzrok njene smrti! Toda", tolaži se zopet, „ona Iz celega sveta. Nemški parobrod „Deutscliland-' ima silno močne stroje za plovbo in vozi iz Hamburga v Novi Jork-Ameriko, Na dve tretjini kg ugljena rabi malo več ko eno konjsko silo za uro. Recimo, da je ena konjska sila enaka sili od 14 ljudi; tedaj razvije ena kad ugljena toliko sile, kolikor bi storil človek v 6 letih, delajoč na dan 3000 ur. Da omenjeni parobrod doseže brzino 23 morskih milj na uro, potrebuje 35.000 konjskih sil. Ce bi hoteli rabiti ljudi za to delo, bilo bi treba najeti 498.400 veslarjev in Še -nekaj tisoč sopo-močnikov. Toliko ljudi bi ne imelo prostora na paro. brodu „Deiftschland" in ne na „Titanicu", ki se je vsled človeške trmoglavosti potopil lani z več tisoči ljudi in z več milijardami bogastva. Zakon v naravi je tak, da naglica tudi ni dobra. Vojska kulturnih jezikov. Kako se kulturni jeziki menjavajo med seboj in prekašajo drug drugega, je razvidno iz sledeče Statistike. V začetku 15. stoletja je ljudi govorilo angleški 4, nemški 10, ruski 3, francoski 10, italijanski 9'5, španski 8'5 milijonov ljudi. V 15,. stoletju je govorilo angleški 8'5, nemški 10, ruski 3, frapposki 20, italijanski 9'5, španski 8'5 milijonov zemljanov. V 18. stoletju se je posluževalo angleškega jezika 20, nemškega 31, ruskega 31, francoskega 31, italijanskega 15, Španskega 26 milijonov ljudi. Ob koncu 19. stoletja je govorilo angleški 116, nemški 80, ruski 89, francoski 52, italijanski 54, španski 44 milijonov ljudi, Ako se bodo kulturni jeziki tako naprej razvijali, govorili bodo v 20. stoletju angle- mi odpusti, še danes jo hočem prositi, kar najiskre-neie le morem. Ni li Boga zahvaljevala, da je mogla s svojimi bolečinami, ki so ji je prizadjali neusmilje-neži pred sodniki, odkupiti mojo dušo?" Tako zamišljen pride Ambrozij pred mestna vrata. Tukaj ga sreča tolpa ljudi, ki drvi iz mesta, na, čelu ji oddelek vojakov. Kakor od mrtvouda zadet o-mahne Ambrozij, ko zagleda sredi vojakov in rabljev — Soterijo. V tistem trenotku ga pogleda deklica in mu da milo in smehljajoče znamenje, naj ji sledi. Mrtvo bled, s solzami v očeh, zbere mladi tribun vse svoje moči in se pridruži množici, ki spremlja mučenico ali radi radovednosti ali radi sočutja. V bližini nagrobnega spomenika Kornelije, katerega razvaline se Še dandanes vidijo, za/vije množica z glavne ceste in krene pa stransko pot, ki jih kmalu dovede do mesta, kjer se naj izvrši obsodba. Soterija je bila vso pet skozi mesto in po Apijski cesti zatopljena v molitev. Šteje si v največjo milost, da sme umreti za svojega Boga in svojo vero. In, čim bolj se bližajo pokopališču, tem bolj ji igra srce veselja, ker zdi se ji, da ji prihajajo vsi svetniki nasproti, ki ležijo tukaj pokopani, da jo spremijo v svoje vrste. Kako pogosto ja Soterija na teh grobovih molila in se priporočala kot otrok, kot nadebudna deklica in kot dorasla mladenka! In sedaj se ji prikažejo umrli oblečeni v bela oblačila ter jo z veseljem sprejmejo kot novo tovarišico: sv- Cecilija z zborom mladenk, sv. Sikst s častitljivo množico škofov in duhovnikov, vsi slavne priče krvavih razsodb, in tisoči blaženih, ki so bili že od začetka kristjanstva v te.h katakombah pokopani. Tam, kjer se še danes poznajo ostanki stare kapele, posvečeni sveti mučenici Soteriji, izvolijo rab-lji prostor za morišče. In ravno tu na svojem posestvu je Soterija pri slovesu od svojega oskrbnika tcmu-le zaznamovala mesto svojega pogreba. Daleč na okoli se razprostira Kampanija pred očmi, tedaj Še nikakor pusta in zapuščena kakor danes, temveč velik in krasen cvetlični vrt, posejan z vilami daleč tja do Albanskega gorovja. Prijeten zimski popoldan je bil. K zatonu se nagibajoče solnce je razsvetljevalo celo planjavo s čarobno svetlobo. Niti najmanjše sapice ni bilo. Veličastno so se razlegali lahko doneči glasovi pastirskih piščalk in zvonenje ter meketanje ovac, ki so se pasle po rebru gore. Soterija je porabila kratek Čas, ko so pripravljali rablji morišče, da se je poslovila od vernikov, ki so bili navzoči. Lucina je bila prevzeta od bolesti, ko je zadnjikrat objela svojo prijateljico iz mladih let: Kako naglo se uresniči domnevanje, o katerem je pred dvema dnevoma govorila v katakombah! Soterija pa jo je gledala z nasmehom, rekoč: „Ti jokaš, sladka Lucina, ko že angeli odpirajo nebeška vrata, da me pripeljejo do mojega Ženina? Poglej, kako dober je moj božji Gospod! Izvolila sem si grob na svojem posestvu v bližini mučenoev, ki ležijo na tem pokopališču, in sedaj lahko celo tukaj umr-jem. Ne verjameš li, da vsi nevidno stojijo pri meni, da spremijo mojo dušo v nebeške višave?" Ambrozji dolgo ni mogel izgovoriti besede, klečeč pred mučenico in ji kakor drugi verniki od ognja opečeno roko poljubljajoč, „Upal sem", je dejal slednjič, ko se je ojunačil, ,.te dobiti za nevesto, in, postala si moja dušna mati. Toda to te stane, oh, po moji krivdi, življenje. O, Soterija, odpusti mi, kar sem storil v svoji slepi strasti " „Odpustiti ti", odgovori deklica, „inimam ničesar, moj brat, "o a o3 S o a c3 O M 05 a N Za Veliko n Najnovejše raznovrstno blago v za obleke, za moške in ženske « 7 o pri Jos. Druškovič-u Slov. < - Gradec. ===== g 100 SerravaiJovo Velika narodna trgovina železnato kina-vino 1 Karl Manic l Cel|@ Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaiseente. Povzroča vo?jo do jedi, utijnje živce in popravi kri. Itboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. I. Seroa vatlom, kr. dvorni dobavitelj Trieste-Barcela* Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra k K 2'60 in 446 po 1 liter i K 4 80. Tovarniško poslopje s stanovanjem v Kamniku na Ooraajsktm (prej lut kolar-skega mojstra J. Stare t«), z moderno «rej»no daiavaioo za kovaško, kolersko in sedlarsko ebrt, v kateri so t« obrti že dobro vpeljane, je pod agodnimi poboji na prodaj. Poslopje je porabeo tudi za vsako drago obrt. Naslov iz pri-87 jaza««* pri upravniifcvm toga hita. si Narodni dom priporoča bogato zalogo manuiakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za pomladanske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in solidna. Vzorci na razpolago. MI.H ^ s\i\ ^fs/i sAr. Vinogradniki! Ber/andieri x R/par/a Te/eki S^jg- je najboljša trsna podlaga sedanjosti Predno krijete svojo potrebo cfoV ¡s^na amerikartskih triih in cepljenkji^sš1 Zahtjevajterni ^elHO ' ' Muitrovani cenik, g. kitsrega pošljemovvskomuzi ft^ lastonj ir> nosilko, ¿y _ Oskrbnlstvo vmeo [SiCMUHD TEUk VI Filialno ra»tapa*vo SOLLENA ffsaho ura 14 dni no poskušnjo. Se pošilja samo proti povzetu, Po 14 dneh se na želje denar vrne. D^P" Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.) Srebrne ure ....... Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . Amerikanske zlate double-ure Goldin Roskopf uro..... Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5' — 14 karatne zlate ženske ure . . 14 karatne zlate ure za gospode Srebrni pancer-verižice . . . 14 karatne zlate verižice . . . 14 karatni zlati prstani . , . Viseče stenske ure na nihala Kuhinjske ure....... Budilke......... Budilke z dvojnim zvoncem . . A. Kiffman, Maribor št. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. K 6 50 „ 9-50 „13— . 6— „10— „ 4-- 19-— 40'— 2 — 20 — 4-— 10-80 2-40 3— 3 — Darujte za Slov. Stražo! Dobro blago točna postrežba Edina slov. trgovina z železnine Kdor si hoče prihraniti denar ii69 knpnje vse v slov. trgovini Ivan Veselic & drug v O/možu, pcdmžeiea Velika nedelja. Največja zaloga maoofaktatraega blaga, kakor sukna, draka, hlačevine, platna itd. Vse vrste špoeerije, najfinejše moke, kave itd Najrc^a zaloga vse vrste železarne, kakor tudi vsi okori m mizarje in stavbe po najnižjih tovarniških cenah. — Kupuje arnje, kakor pienice, li, fttol itd. pote« jajca, šoke gobe, perutnico vedno po n n» vknjižbo in poroštvo po S"/«0/,, in na osebni kredit po 6°/,. Nadalje izposojuje na zastavo vrednvstaih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznika. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar Pojasnila se dLajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.