ANTON RAMOVŠ IN JOŽE BATIČ Amoniti na žirovskem ozemlju Splošni geološki pregled žirovskega ozemlja Na širšem žirovskem ozemlju so razgaljene kamnine srednjega zemeljskega veka. Severni in vzhodni konec ozemlja sestavljajo temno opekasto rdeči (posebno izra ziti, če so mokri) srednjepermijski grodenski skladi: sljudni glinovci, kremenovi peščenjaki in ponekod tudi kremenovi konglomerati, vsi tu in tam tudi zelenkasto- sivi. Na zunanji strani, proti Brebovnici, te pisane kamnine spremljajo v ozkem, od severozahoda proti jugovzhodu potekajočem pasu, temnosivi ali črnkasti spodnje- permijski glinovci, kremenovi peščenjaki in konglomerati. Čisto drugačna pa je geološka sestava južnega in zahodnega konca žirovskega ozemlja. Ob Račevi se vleče v smeri od severozahoda proti jugovzhodu ozek pas temnosivega in črnkastega zgornjepermijskega apnenca, ki se od žirovske kotline podaljšuje proti severozahodu. Zahodno od ozkega zgornjepermijskega apnenče vega pasu pa prevladujejo različne laporne in apnenčeve plasti iz zgornjega dela spodnjega triasa, ki so že v spodnjem delu srednjega zemeljskega veka. Ta kamnit- Amonit iz rodu Tirolites. Hišica je visoka 8 cm (Foto Miran Udovč), (si. 1) 15 LOŠKI RAZGLEDI 4 S na skladovnica pa je posebno zanimiva zato. ker skriva, in po razgaljenem površju tudi odkriva pravo bogastvo okamnelega življenja. Posebno veliko je polžev po končno rebraste vrste Natiria costata in gladkih polžjih hišic ter različnih rebrastih in drugih školjk. Deli apnenčevih plasti so polni zapolnjenih rovov ujaste oblike, ki so jih pustili veliki »črvi«, imenovani Rfoizocorallium striatum. Apnenčevo blato so dobesedno preorali, ko so iskali hrano. Vse to so vsakdanji pojavi v apnenčevih in lapornih zgornjih skitskih plasteh, vendar je le redkokje toliko zapolnitev njihovih rovov, kot na tem koncu žirovskega ozemlja. Amoniti na žirovskem ozemlju Posebnost tega ozemlja pa imajo amoniti, ki jih ni najbrž nikjer v Sloveniji toliko, kot na zahodnem koncu žirovskega ozemlja. Običajno najdemo le en sam ali kveč jemu nekaj primerkov. V kamnolomu zahodno od Žirov je F. Kossmat našel le en primerek rodu Tirolites, v Šebreljah, že na Idrijskem, pa vrsto Tirolites cassianus. Jože Batič pa je na zahodnem žirovskem ozemlju odkril že kar enajst najdišč, v neka terih je bil pri bežnem pregledu in kratkem iskanju samo po en primerek, drugje pa tudi po deset; v najbogatejšem najdišču pa vsaj 50. V enem od najdišč, ki sva ga avtorja skupaj obiskala, je okoli deset centimetrov debela, zelo trda apnenčeva plast, vsa polna amonitnih hišic. Nekaj je celih, drugih je le polovica, ali še manjši frag ment, nekatere so bile stisnjene in pri stiskanju prelomljene. Na fotografiranem primerku se gnetejo kar štirje deloma ohranjeni odtisi amonitnih hišic (si. 5). Taka Amonit iz rodu Tirolites z zelo očnimi tmastimi izrastki. Hišica je visoka 74 mm (Foto Miran Vdove), (si. 2) 16 /Ll/gv/77 \A ŽIRO\SKEM OZEMLJU slika je v omenjeni plasti kar pogosta. Hišice niso lepo orientirane po apnenčevi plasti, marveč vse križem razmetane in na fotografiranem primerku pripadajo kar štirim vrstam. Seveda niso živele tako skupaj, morale so biti naplavljene. Nji hove lupine so bile kasneje raztopljene in ostali so samo odtisi. Jože Batič je pre pričan, da je po zunanjem videzu sodeč vsaj sedem različnih amonitnih oblik. To liko spodnjetriasnih amonitnih vrst pa bi redkokje pri nas našli v stratigrafsko zelo ozkem nivoju. V najdiščih z več nabra nimi amontti so različne oblike, deloma cele, deloma samo njihovi deli. Posebno zanimivo pa je najdišče s kakimi desetimi primerki diskastih amonitov, tudi brez lupin, ki vsi pripadajo isti vrsti iz rodu Meekoceras. Stratigrafski položaj in starost amo nitnih plasti Amonitni ostanki dokazujejo tudi pre cej natančno starost laporjev in apnencev zahodnega konca žirovskega ozemlja. Med njimi je vrsta Tirolites cassianus, ki je značilna za člen Val Badia v spodnje triasnih plasteh Južnih Tirolov. Je prvi v amonitni favni zelo znanih werfenskih skladov v Južnih Alpah. Tamkajšnji člen Val Badia je že blizu konca spodnjega triasa. V tamkajšnjih plasteh so pogo sti še polži Natiria costata in njegova spremljevalca »Turbo« rectecostatus in rod Naticopsis. Vse polno je tudi različnih školjk, ki so tudi v naših apnenčevih in lapornih plasteh. V osrednjih Zahodnih Dolomitih se v členu Val Badia menjava jo bioturbatne plasti s plastmi brez bio- turbacije. Tudi na zahodnem žirovskem ozemlju so posamezne apnenčeve plasti prepredene z zapolnjenimi ujastimi rovi velikih »črvov«, ki so v apnenčevem in lapornem blatu iskali hrano in ga vse- Skupina odtisov štirih različnih amonitnih hišic. Višina fotografiranega primerka je 12 cm. Ohranjeni so samo odtisi hišic, tanke lupine pa so bile raztopljene (Foto Miran Vdove), (si. 3) Amonit iz rodu Tirolites. Hišica je visoka 55 mm (Foto Miran Udovč), (si. 4) 17 LOŠKI R.1ZGLED1 45 križem prerili. Tudi pri nas niso redke ujaste zapolnitve njihovih rovov, še večkrat pa izpadajo iz plasti različno dolgi svaljkasti konci. Take oblike so le v nekaterih apnenčevih plasteh, v drugih je gost in drobnozrnat apnenec brez sledov bioturbacije, vendar pa poln polžjih in školjčnih ostankov, večinoma brez hišic in lupin. Tudi pri glavonožcih tanke apnenčeve lupine niso več ohranjene. Enake usedline in iste okamnine v njih na žirovskem ozemlju in v Zahodnih Dolomitih pričajo o enakih plitvomorskih razmerah v zgornjem delu spodnjetriasne epohe. To je bilo pred okroglo 225 mili joni let. Predstavljeni amoniti Na petih primerkih z žirovskega ozem lja predstavljava odtise spodnjetriasnih amonitnih hišic. Primerki na slikah ena, dve in tri predstavljajo rod Tirolites, na četrti sliki je odtis involutnega amonita Meekoceras caprilense, na peti fotografiji pa so odtisi štirih različnih amonitnih vrst. Zanimivo je, da med prvimi tremi oblikami ni vrste Tirolites cassianus, T. idrianus in T. carniolicas, ki jih razisko valci omenjajo na raznih krajih po Slo veniji. Upodobljene oblike in še drugi Odtis amonttne hmce vrste Meekoceras . . „. . ..... caprilense. Hišica je visoka 7 cm (Foto Mi- amoniti z žirovskega ozemlja čakajo po ra« Udovč), (si. 5) drobne obdelave. ZUSAMMENFASSUNG Ammoniten im Gebiet von Žiri Im Gebiet vvestlich von der Ortschaft Žiri, siidwestlich von Škofja Loka, kom- men in den vveitverbreiteten untertriassischen Kalken und Megeln zahlreiche Schnecken (besonders Natiria costata) und Muscheln (Pseudomonotis pl. sp.) und in wenigstens elf Fundstellen auch Ammoniten vor. Die abgebildeten Abdriicke gehoren der Gattung Tirolites an (Fig. 1-3). Fig. 4 stellt die Art Meekoceras caprilense dar. Fig. 5 zeigt Abdriicke von vier verschiedenen Ammonitengehausen. Es ist bedeutend, dass unter den drei abgebildeten Ammonitenformen kein Tirolites cassianus, T. carniolicus und T. idrianus vor- liegt; sie sind in den Untertriasschichten (Werfener Schichten) Sloweniens haufig genannt. 18