249899 OjMHHCII g|gp ; . krez Skapulir Terplenja ino naj sveteših 4 • Sere 'Jezusa ino Marie. 0 Jezus! Ti si ne lul)len, Da si ne spoznan ... Naj svetejša Mati! vtisni j globoko v mojo serce Terpleiije križanega Jezusa. t dobrotlivi ino naj sladkejši Jezus! oglej se na me, ki pred Teboj klečim, Te prosi¬ ti .. . Te moliti ž, vsoj mogocnoj gorečnost¬ jo], de h očes v mojem serci vužgati živo ino močno naprevzetje,' tistih la z nerazdeljeno) Inbezno ino Mo i k Vm serčnim smilenjom Tvoje sv. 5 rane pregle¬ dujem, ino v dulii premišlujem, kaj je /e sv. kral David od Tebe, o dobrotlivi Jezus, go¬ voril : „!\loje roke ino noge so sprebodnuli; šteli so vse moje kosti.“ Ps. 21, 17. Popolnoma odpustki so dani, či kdo sv. Sakramente Pokore ino tl Tela zadobi ino z zgrivanim sereom . . . pobožno . . . pred križem al podoboj (kipom) križanega Jezusa toto molitvo po nameni Cerkve moli. (Pius Vil. 10. Aprila 15121 ) Toti popolnoma odpustki se tudi dajo zročiti vernim dušam v ocišenju. (Leo VII. 17. Septembra 1B25.) O pomen kres Skupulir Tcrplenja ino nuj sv. Sere Jezusa ino Marie . On me je lubil, ino se je za mene ta dal (v smert)! sv. Pavel. Pobžne duše so izgovarjale svoje žele za obširni podvuk krez spocetek Skapalirja 3 „Terplenja našega Gospoda Jezusa Kristusa iuo naj sv. Sere Jezusa iuo Marie 44 zato so gospod General -Superior (Visiš Prednik) zbora Misionarjov ino duhovnih Ceri sv. Vin¬ cenca od Paula sklenuli na trošt ino pobož¬ nost vernih v’ pismi izdati, kak pride. Z večera osmine sv. Vincenca od Pau¬ la 26 Julia 1846 je, zbori Ceri sv. Vincen¬ ca slišeoča, Sestra I. prikazen Gospoda ine- la. General -Superiori je odkrila te gnade, kterih je bila deležna, kak sledi- „ŠLa sim pred blagoslovom (žegnom) gor v „cerkvico. Mislim de sim Gospoda našega vidla. „V pravoj roki je deržal škerlatno-rudeči Ska- „pu!ir, viseč na dvojni prevezi eduake boje „(farbe). Na eni strani je bil On na križi „na podobo; orodje Terplenja jo bdo spod „križom: toti bič ... ti bat ... ta suknja, „zkteroj je Njegovo kervavo Telo oblečeno „biio . . . Okol križa je bilo: Naj svetejšo „Terpleuje našega Gospoda Jezusa Kristusa „odrešij nas! Na unern konci preveze je „bilo cduako sukno, z podoboj Njegovega „naj sv. Serca ino Serca Njegove yaj sv. „Matere prekrito; na sredo vtisnjen križ se 4 ,,je videl iz obuj Sere pridoč, okol njej: Naj »svetejši Serci Jezusa iuo Marie obvarte nas! „OkoI 48 mesencov je, seje rekla Sestra „1. ki, mislim, sim pri sv. Mesi Terplenje »našega Gospoda Jezusa Kristusa premišla- »vajoe Njega na križi vidla. Bledost Njego- »vega obličja mi je telko k serci šla, de sim »čutila, kak me merzli put obhaja iuo sim »drevena bla. »Glava našega Gospoda je bila priklon- »jena; mislila sim, de to dolgo ternje tako »težavo dela. „Na enkrat . . . kaj ne zamore Jezus »Kristus ! . . . zdigne naš Gospod glavo, iuo »ternje Njegove krone se je vderlo silno v »Njegove oči, v glavo... Nikol nebom pozabi- „la, kak me je to genulo. Kaj strašnega je »bila ta bolečina, ktero je On mogel občutiti, »kak je z svojoj presvetoj glavoj močno na »les križa vdaril. »Bila sim krez to celo prestrašena, celo »trepetala sim . . Ino presveta Divica je bi- „la tu! O Jezus! O Maria! . . . Kaj za ter- »plenje! . . . Od te dobe je Terplenje naše- „ga prelubega Zveličarja skoz pred mojimi »očmi. Ti si, je On k meni rekel, ki me maš 5 „t r o š t a t i v bolečinah mojega ter- „plenja ino maš pobrati iztergane de- „le mojega mesa, ktero so na dvori »prednikov raz česali — vso mojo na „gori Kalvaiii preleto kri. — ^Vse ,,besede Jezusa Kristusa mi storijo fudi »telko ran . . . skoro mi je ne mogoče, de „uebi skoz na nje mislila ino nebi eelo čuti— „la, kaj je v’ tistih strašnega — pa tudi slad¬ kega. Terplenje Njegovega naj sv. člove- „čanstva mene več gene kak svetlost iN je— »gove veličasti, ino jas bi selo, ktero-v ne- »besah zame pripravleno-verjem, de sim vid- »la, menje želela, ako nebi tam naj sv. ran „Jezusa Kristusa, ktere se kak sonca sve- „tijo, viditi znala. Ob, naš Gospod je dobro ,,vedel, de, či bi jas znala se Njegovoj vi¬ sokosti zoperstaviti, bi mogla Njegovemu »terplenji se vdati. Jas nebi spoznala, kak „bi mogoče bilo, de bi misel na Jezusove „boIečine naši duši take nedorečlive reči ču- „titi dala, ako mi Jezus sam ne bi bil pove¬ dal: Ti boš mojo lubezen le skoz mojo »Terplenje spoznala, ino moč tote ,,lu bežni bo v tebi č u 11 e j bolečine »pomenšala, dokler ne bo preminil »v lubezni. Nevem, či prav povem pa 6 ,.jas vem, de je mojo serce tak slabo, (ak „tesno, ki večkrat zavolo silnega občutenja „uič več ne čuti! . . . Kak močno želi nas „Gospod, de mislimo na Njegovo Terplen- „je . . ♦ Kelko želi to Njegova sv Mati! ... „Eno nedelo z večera sim sv. križov pot „premišlavala; per 13 postoji se mi je vidi- „lo, de je presveta Diviea naj sv. Telo na¬ gega molitve vrednega Mojstra meni na roke „po!ožiIa ino k meni rekla: Svet bo zgub- „!en, da ludje na Terplenje Jezusa „K ris tuša ne z mislijo; štorij vse, de „krez tisto p r etn is 1 a vaj o;' štorij vse, „de se bodo oteli — se obvarvali .. . „Nevem, kak se to godi; pak tekra- „t i, k d a mislim našega z v e 1 i č a r j a v i— „diti, kaj te v’ mojem serci občutim, uemorem dopovedati; je mi, kak bi „c e 1 o na vse pozabila, k a j k d e je; ,.je mi, kak bi v čisti samočini bila, „kdesim z Njim sama; mislim, de to „reč, z kteroj op r avla m, v resnici v i- „dim, n. i. per toti priložnosti mislim, „de sim čutila mraz Tel a našega bož¬ jega Z veli čar j a; mislim, d e sim N j e- „gove rane odperte vidila . . . Tudi „čutini, de znamo skoz Terplenje Je- 7 „z usa Kristusa grešnike spokoriti ,,i n o veropravičuib oživeti . . . Kdo ,,b i z a m o g e I se z o p e r s t a v i t i teinu »Bogu, k ter je iz lu bežni za človeka »vmerl? . . . Kaj mene dotike, je mi „n a š G o s p o d t e k r a t i, k d asi m seskoz „Nj ego vo milost bo! živo znala na »Njegovo Terplenje spomniti, vse- „iej n a j vece sladkosti obilno p o- .,de!il Imajo me za boleno, ne sim, pa ter- „pim velSui ino sim prav zadovohia ... Za- „kaj si hotel moj vse molitve naj vrednejši »Zveličar, de bi jas brez henjanja mislila na »Tvojo naj svetejšo Terplenje ? . . . zakaj »si hotel, de bi Te telkokrat na križi gle¬ dala ? — Oh! si Ti ne rekel, de nikoga ne »najdeš, kter bi Ti pomagal križ nositi ? . .. „0 naš iniiostivni Zveličar je želel, de bi ti »skapulir nosili, kterega mi je On pokazal »ino de bi oblekli Njega ino Njegovo lube- ,,zen k terplenji . . . Sv. Križ je tak mo- »cen nevernike spokarjati, krivoverne vgiba- „ti . . • Kak priličen bi bil odpustik, podel- »jen za vsaki petek, naj bi se v vsakem ser- „ci spomin na Terplenje našega Gospoda Je~ »zusa Kristusa obudil! . . ♦ Moj Bog, kaj za 8 ^.bolečine v tem kervavem Terplenji: . . »Poglej me na križi, mi je rekel naš Go- „spod i n o p r e m i s 1 i j, e i s i m za I u b i t i!... „Tota lubezen Jezusa Kristusa me celo prevze- „me. Veasi mi je, kak bi občutila vročino tih go¬ dečih žarov, ki izhajajo iz Njegovih sv. „ran. Drugekrali sim, kak bi bila djana v oj- „gneno peč lubezni Njegovega vse molitve ,,vrednega Serca, ino neinorein besed znajti, „de bi dopovedala, kaj tokrat občutim. „V nedelo presvete Trojice mi je naš „božji Zveličar da! viditi potok posebno čiste »vode. Množina ludi je bila na okraji zebra¬ ma, ino vsi tisti, kteri so se v njem zmočili, „so se iskrili v prevelkoj svetlobi; vidilo se „je, kak bi z njihovih rok biseri ino zlato snop- ,je izhajalo: tiste pa, kteri so se njega (po- „toka) zogibali, je nek temni slab okril, ino „zlo žalostno je bilo njih gledati. Jas Njega „vse baram — uašega naj lubišega Zveličar- ,.ja; barala sim tedaj Njega za razloženje „krez to. Povedal mi je ti božji Vučenik tih duš, „ktere Njega lubiti hočejo, de toti lepi potok „Njegovo milostivnost pomeni, ktera je skoz „pripray!e,na grešnika grivingo gorvzeti ino „njegoviin delam to vrednost dati, ktero samo 9 „ona jim dati zamore. O moj Jezus, kak tak ,,utalo spoznamo Tvojo milostivuost! . . . kak „tak malo zmislimo na to Terpleuje, ki njo „uam je pripravilo! . . . Prikazen našega Gospoda, kak je On „skapulir Terplenja v roki deržel, se je več- „krat ponovila. Zgodila se je na den pozdig- „nenja sv. križa '1846 z toj posebnoj prigod- „boj, de je Sestra I. mislila čuti našega Gos- „poda njej te troštlive besede povedati : Vsi tisti, kteri bodo toti skapu- „!ir nosili, bodo po v s ih p e tkali veli¬ jo pomnoženje vere, vupanja ino „lubežni zadobili.“ Na spomen, de bo „težko dobiti visoko perpušeuje za toto pobož- „nost, je oua odgovorila : „Naš božji Zveličar „želi, de bi skapulir Njegovega naj sv. Ter- „plenja bil vpeljan; jas z globočine mojega „serca ne norem na tem dvojiti; On bo ja ve- „del enokrtt — kaj je Njemu samemu znano „ — vse težkoce, ktere se navadno proti ka- „ki novi pobožnosti skažujejo, razpraviti, ino „bo dragi dtn Njegove Smerti za celo poseb- „ni z zakladi Cerkve obogaten den postavil. Srečna sim r ti misli, de bo to kak bogastvo „za zbor misenarjov,“ 10 Duhovni poglavar so toto razlaganje ne zakaj znamnitega spoznali; pa, kak so v me- senci Junia 11547 v Rimi bili, so mislili, de vunder morejo to zgodbo namestniku Jezusa Kristusa — sv. Oči povedati. Začudili se pa so, de sv. Oca nič proti ne rečejo; velkoveč Visiš Pastir Pius IX. so skazali svojo veselje, ki vidijo ti novi pripomoček za spokorenje grešnikov, ino kak Njim je prosto vse razlo ženo bilo, dobijo skoz papežki odpis vsi du¬ hovniki zbora misionarjov, uajmreč od sv. La- cara oblast, skapulir Terplenja Jezusa Kristu sa posvecuvati ino razdavati. V totem odpisi podelijo sv. Oča: 1. Po vsih petkah odpustik od 7 let ino 7 kvadragen za vse tiste, kteri loti skapulir nosijo, ci sv. Sakrament Resnega Tela zado - bijo ino 5 krat Oca nas Cešena si Maria ino Čast bodi Bogi Očeti i. t d. na čast Terplenji našega Gospoda molijo. 2. Odpustik od 3 let ino 3 kvadrigen za vsa¬ ki den, kda zgrivano naj meije pol vure krez Terplenje J. Kr. premišiavajo. 3. Odpustik od 200 dnevov, ci igrivano ska¬ pulir kušnejo ino izrečejo: Prosimo Te» Kvadragen* je čas 40 dnevov. bodi na pomoč tvojim služevnikom, ktere ni skoz svojo drago kri odrešil! Novi odpis od 21. Sušca 1840 podeli: Popolnoma odpustili vsaki petek vsim tis im, kteri resnično v dubi pokore Sakrament Po¬ kore ino Resnega Tela zadobijo, nek čas krez Terplenje našega Gospoda premišlavajo ino molijo za mir v keršanskih deržavah, za po¬ končanje krivovere ino razširanje sv. kat. Cerkve- (Kteri po petkah nemorejo sv. Spovedi ino Obhajila opraviti, znajo to storiti po nedelah, ino odpustke bodo zadobili). Po odpisu 19. Julia 1850 se zadobi: Po¬ polnoma odpustik, kda pervokrat po zadoble- nern skapulirju sv. Sakrainente Pokore ino Resnega Tela zadobijo, ino v kteri cerkvi po nameni sv. Oče nekaj molijo; tudi popolnoma odpusfik v smertnrvuri, či so dostojno priprav- Ieui ino naj inenje sv. ime Jezus v mislali na- klicavajo, ako ga nemorejo izrečli. Od sv. Oče majo g. Superior pravico, vsa¬ kemu luhovniku to oblast dati, de smejo ska- pulir Terplenja J, Kr. na odpustke blagosloviti ino med vernike razdavati. Ta lepa pobožnost, z kteroj ludje toto novo skazanje milostivne dobrotlivosti božje 42 sprimejo, množina perlon, ktere prosijo za toto dobroto, oblečene biti z tim ^namenjam obranbe božje, neštevilna množina skapulirjor, ki s-J že v Parizi ino po deželi razdavani ino kak se od vsili krajov za nje prosijo, se vidi očitni znamen, kako čast ino hvalo skoz tiska- pulir naš Gospod Jezus Kristus zadobi. Ne- moremo misliti, ki ne bi luba darovitnost bož¬ ja svoje milosti obilno ino brez vse inere de¬ lila tistim, kteri z živoj veroj ino otročjoj po¬ božnostjo ti novi skapulir nosijo. Vsikdarni spomin na Terplenje našega vse molitve vrednega Gospoda Jezusa, spo¬ min, kije zedinjen z bolecinoj serca, hvalež¬ nostjo, zvestostjo ino lubezno; popolnoma po- danje v Njegovo službo; zedinenje z Nje¬ govim Terplenjom po izgledi neomadežene Marie Matere žalosti ino lubezni, — majo biti posebni sad totega dragega pripomočka k naše¬ mu posvečenju. To nam zastopno kaže farba ino obojna podoba skapulirova. — Skapulir je iz rudece volnate tkanine, de nas opome.ne na kri božjo, ktera je zaopranje naših grehov pre¬ leta bila, ino na nezmerno lubezen, ktera je stor- la, de je kri božja se prelela, naj bi pravici božji zavolo našega greha zadosti bilo. Na 13 eni strani skapulirja nam podoba „Jeznsa na križi — z orožjom njegovega Terplenja okol“ pove, deje toti božji Zveličar skoz zaslužen- ja Njegovega Terplenja ino Njegove Sinert 1 nam živlenje drugoc dal, ino de, kak se je On na križ pribiti dal, so Njegove vsegamogočne roke naših grehov ketine zlamale, vrata pe¬ klenske zaklenile, ino odperle vrata nebeške domovine. Na drugi strani nam „to sv. Serce v planini lubezni“ razkriva skrivnosti Njego¬ ve božje lubezni. Da nas je On neskončno hi¬ bi!, zato seje On za nas ta dal ... On se nam kaže na križi, de bi naše uecutlive serca genil ino nje silil, Njemu enkrat že Iubezen za lube- zen dati ... O11 tudi želi, de bi mi toti spomin Njegove skerblive lubezni na nami nosili naj ta sv. podoba, položena na naše serca, kak skrivnostno težalo bo, ktero nas v našem Vuspavanji za dobro budi ino k vsakterim do brim delam primarja . . . On nam pred oči po¬ stavi te vse sorte orožja Njegove marfre, nam na vuk, naj premišbivamo Njegove razločne bo¬ lečine. Skoz toti vsakdajnji spomin na Njego¬ vo Terplenje hoče On, de prav čutimo visoko resnico: joger iretnore bolše meti kak Mojster, ino či hočemo nekdaj sladkosti oveličestene- 14 ga Jezusa vživati, moremo pred bridkosti po¬ nižanega ino terpeočega Jezusa z Njim de¬ liti. Križ je pot v n besa, luč, ktera ta pot ra- sveti, klile, kter tam vrata odpre, ino zna- inen, ki so z njim poznamnani izvoleni. Pale tet¬ ko bomo se prijeli totega dreva živleiija ino bomo sadje zveličanja nabirali, kelko bo lube- zen božja, ktera je v Serci Jezusovem go¬ rela, tudi našo serce vužgala. Mi nikol nebo- 1110 znali terpeti, ci nebomo znali lubiti . . • Jezus nam da toti visoki vuk ino nam tudi po¬ kaže izgled take mocnosercne lubezni v pre- bodjenem Serci Njegove božje Matere, ktero vidimo na strani Njegovega sv. Serca, ino v podobi tega malega križa, ki stoji med obema Sercoma, vtisjen v eno kak v drugo. Ena ino tista lubezen nju zedini, eno ino tisto sporo- cenje njima je ualežoeo , zato ne data se lo¬ čit . . . Maria sama je Jezusa več lubila, kak vse, kaj je stvarjeno; zato je ona tudi silo Njegovega terplenja ino bolečine Njegove i sinerti hujše občutila ... Pa da je Ona z Je¬ zusom Kristusom vred terpela, seje tudi vde- ležila na zveličanju človeškega roda; ino pod, križom našega Zveličarja je Maria postala Studenc božjih milosti, mati kristjanov, per- 15 |\% ' bežalše grešnikov, vsili sredinca med Bogom ino človekom. Ci potem našega Zveličarja prav lubili hočemo, išmo to lubezen v lubezni go- ? rečem Serci Njegove visoke Matere, ino či z Jezusom ^Kristusom hočemo terpeli, išmo moči v močnoserčnosti Marie, kak je pod križom stala. v Ci toto oblačilo Terplenja ino hibezni na¬ šega Gospoda zadobimo, si perzadevajmo po¬ sebno zuotrah totega križanega Boga oblečti, to je, skerbmo se v mislah zderžati ti has- novitui spomin na Njegovo sramoto, Njegove bolečine ino Njegovo smert; vugibajmo našo ' zopertno volo Njega nasleduvati po Njegovem z Njegovoj kervjoj poznamnanem poti; odpo¬ vejmo se iz iubezui k Njemu hudim nagibom naravi. Vmermo z Njim! Ino naj še zvestejši bomo, se zedinmo z Mario Materjo žalosti, kralico martemikov, z njoj vred nasledujmo Jezusa na goro Kalvario; podajmo se v glo- k bočine Njegovega Serca . . . Njegov izgled nas naj vleče, Njegova dobrovolnost nas naj terdi, Njegova lubezeu nas naj vužge, Njego¬ va mogočna obranba nas naj ravna ino zderži na poti križa ino nas naj perpela v pokojiše večnega zveličanja. Amen. IG s Naj svetejša Mati, vtisnij globoko v na- ; Še serca rane križanega Jezusa! . . . (300 dnevov odpust.) O Maria brez greba spečeta prosij za nas, ki mi k Tebi perbežimo! i Kstij-jM) pri J.