Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana t gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cena I [ira Danes: m UGRABLJENI PRINC \ Naša nova pravljica (Gl. str. 4.) Sreča na razpotju sedi. Slovenski rek »dhu«:imski tednik« Izhaja ob četrtkih. Drednlfitto 1« uprava ▼ Ljubljani, MikloSiCeva 14/111. Poštni predal St. 345. Telefon 8t. 33-82. — RaČufl poStne hranilnice t Ljubljani flt. 15.393. — Rokopisov m vračamo, nefrankiranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri ▼ mamkah. NAROČNINA V* leta 10 lir, llt leta 20 Ur, vse leto 40 lir. — V tujini 64 Ur na leto. — NaroCmno je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (v šina 3 ram in Širina 55 mm) 7 Ir; v oglasnem delu 4.511 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogia-s 1 : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pr» večkratnem naročilu popust. Leto XV. V Ljubljani, 19. avgusta 1943. štev. 33 (718) LETALSKI BOJI NA SICILIJI Bombardiranje sovražnega pristanišča v Bizerti Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo stev. 1173: Italijanske in nemške čete se vztrajno bore v srednjem in severnem delu sicilskega bojišča in zadržujejo sovražnikovo napredovanje. Sovražna letala so ponovno močno bombardirala Messino. Italijanska torpedna lelala so uspešno bombardirala sovražne konvoie ob sicilski obali in zadela eno lahko križarko in dva srednievelika parnika. aSl.J>ombniki so ponoči napadli pristanišči v Palermu in Sirakuzi. • •, sidrišču Auguste in ob severni sicilski obali so nemška letala močno »oškodovala 4 sovražne prevozne ladie 17.000 ton nasilnosti. 1 rušilec in več izkrcevalnih ladii. Neki naš rušilec je ob sardiniiski Obali sestrelil eno angleško letalo. General Ambrosio „ Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo Stev. 1174: V središču sicilskega bojišča sovraž-1‘lov'lo napada. ■ .,a»a torpedna letala so napadla ob sicilski obali sovražne voine in trgovske enote in zadela neko 10.000 tonsko m neko 5000 tonsko križarko. Skupine ameriških štirimotornih letal so včeraj bombardirale Terni. Poškodovale so mnogo javnih poslopij in bolnišnic. Prebivalstvo ie utrpelo velike izgube. . Naši lovci so napadli več sovražnih }?t«l in jih devet izmed njih sestrelili. Sovražnik je napadel Reggio Cala-oriio. Naše protiletalsko topništvo ie Sestrelilo 3 sovražna letala. General Ambrosio V rhovno poveljstvo. Vojno poročilo stev. 1175: ielal^^nik je z oklepnimi enotami. masiva Etne. Oddelki sovražnega letalstva so preteklo noč bombardirali Milano in Torino; zlasti v središčih obeh mest ie “koda ogromna. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo štiri sovražna letala. , Skupine sovražnih bombnikov so oanes napadle Rim in letališča v predmestju. Škodo še ugotavljajo. Italijanski in nemški lovci so včeraj nad otokom Ventotene in v oližnii Napolija 9 letal. General Ambrosio Vrhpvno poveljstvo. Vojno poročilo »ter. 117«: Italijanske in nemške čete v živahnih obrambnih bojih ovirajo sovražni-kovov prodi ran je. torptSna lptala so zadela na r*"ov°,.Prodiranje. Ob messiuski so nasi lovski oddeliti četrte jate in 21. skupine prestregli več sovražnih skupin. V boju so naši hrabri letalci sestrelili pet »Spitlirov« in tri »Curtisse«. V zahodnem Sredo.zemlju so naša torpedna letala potopila dva sovražna parnika po 12.000 ton nosilnosti in neki trgovski parnik. Ob sicilski obali so nemška letala hudo poškodovala dva sovražna prevozna parnika skupne nosilnosti 9000 ton. Italijanska letala so bombardirala pristaniške naprave v Bizerti. Tri naša letala se niso vrnila v svoie oporišče. Včeraj zjutraj so naši torpedni čolni P9d poveljstvom kapitana Francesca Bimbelija iz Livorna drzno napadli sovražnikovo ladjevje pri Capu Sparti-ventu v Kalabriji. Potopili so eno križa Kko. Soyražna letala so ponovno bombardirala Milano, Viterbo in Novaro. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo nad Viterbo 4 sovražna letala, nad Milanom pa 3. Škoda v Milanu je precej velika. Neki sovražni bombnik je treščil na tla pri Cagliariju. Zadeli so ga streli obrambnih topov. General Ambrosio Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo stev. 1779: Italijansko-nemške zaščitnice so včeraj trdo branile sovražniku prednje postojanke pred mestom Messino. V sirakuški luki so naši strmo-glavni bombniki zažgali dve trgovski ladji; en parnik velike tonaže ie težko zadelo neko naše torpedno letalo blizu tuniške obale. Sovražna letala so izvršila polete nad Torin in nad okoliško ozemlje Viterba in Foggije. ško‘da in žrtve se ugotavljajo. V okolici Foggije so nemški lovci in dve protiletalski bateriji sestrelili 13 štirimptornikov. Nadaljnja tri letala ie v Torinu uničilo naše obrambno topništvo ter naši nočni lovci. Osamljene akcije, ki jih ie povzelo sovražno letalstvo v pokrajinah Lecce Salerno in Reggio Calabria, so po^ vzročile lajike škode in nekoliko žrtev. Pet britanskih torpednih letal ie strmoglavilo v morje med brezuspešnimi napadi na konvoje. Štiri so zadele ladje spremstva, enega pa ie zbil naš izvidnik. General Ambrosio Siluranie ilalia-no pronto al-1’attacco sul ne-mico. — Italijansko torpedno letalo, pripravljeno za napad na sovražnika. mm...e | m : m Potledite teroritSiinega napada na Rim. Milano in Torino Nečloveško pustošenje anglosaških letalcev Nj. Vel. Kraljica in Cesarica med ranjenci Rim, 14. avg. Včeraj popoldne se je Ni. Vel. Kraljica in Cesarica podala v polikliniko Umberta I.. nato pa v bolnišnico sv. Duha in v bolnišnico italijanskega Rdečega križa »Regina Elena«. kjer ie prinesla ranjencem letalskega napada svoio visoko tolažilno besedo. Nov divjaški napadi na Milano Milano. 16. avgusta. Angleško letal-s o ie §e enkrat poneslo razdejanje na Milano ter se z divjaškim in neusmiljenim besom zaganialo zlasti v pomembne umetnine, spomenike, palače in civilne stanovanjske hiše. Ni prizaneslo niti človekoljubnim in dobrodelnim ustanovam ter zavodom, kakor na primer zavodu za ponovno vzgojo tistih, ki iih ie prizadela vojna na trgu Giovanni delle Bande nere. Napad. ki je posebno poškodoval nigozahodni del mesta, ie imel ne vojaške temveč docela ustrahovalne cilje kakor vedno, ker ie premišljeno hotel zadeti vse prebivalstvo v njegovem imetiu in v njegovih najglobljih in najdražjih čustvih. Nasprotnikovi letalci so posejali svoi morilski tovor, tako da so leteli od skrajnih meia predelov: Porta Tici-nese. Porta Genova, Porta Magenta in Sempione proti središču mesta, tako da sta desno krilo kraljeve palače ter velika palača južnega stebrišča na stolniskem tr^u postali plen ognia, hudo pa so bile zadeto tudi mnogoštevilne ceste v središču mesta. . V ospredju slike o tem zločinskem in strahotnem uničevalnem delu kaže. da so bile boli ali mani zadete: znamenita bazilika sv. Ambroža, cerkev sv. Sebastiana. grad Sforzov. kier ie sedež starodavnih umetniških zbirk, občinski muzeji, poslopje državnega arhiva, poboliševalnica. katoliško vseučilišče Srca Jezusovega, oratorijska cerkev lurške Marije, poslopje občinskega prehranjevalnega urada, zavod sester Presvetega Srca, cerkev sv. Satira. ki io ie zidal Bramarite. palača Lanzone Visconti iz 14. stoletja plemiške palače na Corso Magenta. gledališči _ Dal Verine in Eden. To ie bežen in splošen pregled v prvih urah brž po napadu, a že dovoli priča o tem. kolikšna ie nepopravljiva škoda, ki ie bila še enkrat s prekrutimj ranami prizadeta milanskemu mestu. Rim. 13. avg. Davi so sovražna letala spet napadla Rim. Kakor prvič, se je sovražno letalstvo tudi sedaj zagnalo proti okrajem na periferiji. Y več valovili so bili zadeti zlasli ljudski okraji Tuscolaiia, na katere ie padlo mnogo bomb. ih TIburtiha, ki je bil že ob prvem napadu hudo prizadet. V bližini Leonardijevega trga in irga Villa Fiorelli so padle mnogoštevilne bombe in napravile znatno škodo. Marijina cerkev, kier ie v bližini vodovod Felice. ki ie bil tudi zadet, ie liudo poškodovana. Sovražni letalci so se nizko spustili in streljali s strojnicami na prebivalstvo, ki ie bežalo v zaklonišča. Reševalna služba ie takoj pričela delovati navzlic silovitosti bombardiranja. Prebivalstvo v zadetih okrajih ie ponovno dokazalo zgledno disciplino. Uničevanje zgodovinskih dragocenosti v Milanu Milano, 13. avg. To noč je sovražnik spet napadel Milano. Napad ie zadal mestu, ki je bilo že hudo preizkušeno v noči na soboto. na‘ihujšo Škodo. Alarm ie bil dan okrog 1. ure in nekaj^ minut nato ie velika skupina sovražnih letal — bilo iih ie morda , , , — W ie premagala zaporo protiletalske obrambe, pričela metati zazigalne in rušilne bombe, med njimi tudj tempirane. Sovražnik ie odvrgel tudi letake, napisane v hinavsko človečanskem tonu. O človečnosti sovražnika se ie Milano nedvomno prepričal. Glavni ciii njegovega uničevalnega besa ie bilo utripajoče srce starega Milana od stolnega trga do območja korzov in cest v starem mestu, kjer ie vse polno trgovin, starih palač in najmodernejših zgradb. Hudo zadeta ie bila galerija Vittorio Emanuele. Njena kupola in njena okna so uničena. Na stolnem trgu je bilo porušenih nekaj palač, med njimi palača ob katedrali. Od velikih trgovin Rinasciente in Odeon, kjer so gledališče in kinematografi istega imena, ni ostalo ničesar. Tudi absldii krasnega svetišča Marije. zraven stoječa nadškofova palača in Kraljeva palača so bili liudo poškodovani. Z zažigalno bombo velikega kalibra ie sovražnik zadel palačo Marino, zgodovinski sedež občine, okrog katere sp ves dan gasilci marljivo delali in skušali rešiti vsaj del neprecenljivih umetniških dobrin iz palače. Žrtev plamenov je bila palača Kr. kvesture. Hudo poškodovana pa zraven stoječa cerkev Sv. Vernika. Ogenj se ie razširil na trg Vittorio Emanuele, kier ie uničil staro sodno palačo. Sovražni bes ie zadel še druge palače zgodovinske vrednosti, kakor palačo grofov Durini. voivod Visconti in grofov Borromei. Palačo Silvestriie in Serdellonijev. kier so bivali Napoleon I„ Viktor Emanuel II., Napoleon III. in Giuseppe Garibaldi. Zadete so bile tudi senatna palača republike, konservatorij Giuseppe Verdi, palače iz 6. stoletja na trgu Suusepolr.ro. in 100 drugih na Manzonijevi cesti, na cesti Princa Umberta in v parku San Da-miano. kier ni nobene palače več. ki ne bi bila poškodovana. Sliko divjega .piratstva daje tudi trg Cavour in okolica javnih vrtov, kier je bil uničen naravoslovni muzej. Med znanimi poslopij sta se porušila tudj generalni konzulat Nemčije in velodrom Vigorelli. Zadetih ie bilo tudi več cerkva. Seveda pa divji uničevalni bes sovražnika ni divjal samo v središču mesta, temveč tudi na periferiji. Hudo zadete so bile politehnika, materinska bolnica, nova bolnica Nigu-arda Motea. Ljudske hiše kažejo znake opustošenja. Kardinal Schuster, milanski nadškof, je opravil ob 7, uri mašo v nad-Skofovski kapeli, medtem ko ie streha palače gorela. Peš se ie podal v najbolj prizadete kraje in si iih ogledal. Obiskal je tudi ranjence v bolnišnicah. Vandalizem nad Torinom Torino. 14. avg. Sovražni teroristični napad, ki ie bil za en dan odložen zaradi viharja nad Alpami, ki ie zadržal sovražne skupine v noči na četrtek, in ie bil potem izveden z nezaslišano silovitostjo na Torino v noči na 13. t. m., lahko štejemo med najhujše, kar iih je veliko pohabljeno mesto doslei doživelo. Alarm, ki se ie pričel kmalu po polnoči, ie traial dve uri. Miipgi sovražni štirimotprnijti so se približali Torinu in odvrgli izredno veliko število rušilnih bomb in zaži-galnih lističev, kakor tudi ogromno količino bomb novega tipa. vsebujočih 50 do 60 litrov zažigaIne tekočine. Zato je nastalo ogromno požarov, ki so se navzlic takoišnii intervenciji gasilcev strahovito razširili. • Vefi bomb je padlo na poslopja, ki so bila že prej zadeta in so še povečale kune ruševin, zlasti v središču mesta. Nekaj eksplozivnih priprav ni eksplodiralo in okrog njih so postavili straže. Tudi (o pot je bila. kakor ie v očitnem namenu sovražnika, napravljena liajvečia škoda na stanovanjskih hišah in najbolj slavnih spomenikih zgodovinskega mesta, v bolnišnicah in cerkvah.^ šolali in javnih poslopjih. V središču so področja glavnih cest pokrita^ z ruševinami. Vrhnji del fasade palače Madama ie' bil zadet z zažigal-nimi bombami, ogenj ie hudo poškodoval palačo. Tudi palača Carignano ie bila ponovno poškodovana, prav tako palača prefekture. Na pol porušena ie bila palača Chiabrese. Bolnišnico Molinette ie zadelo 9 rušilnih bomb. na sfečo ni žrtev. Fasada zraven stoječe cerkve se ie porušila. Hudo poškodovana ie bila tudi bolnišnica Valdese. Žalostno sliko daie cerkev Tolažnice, ki sta io zadeli dve rušilni bombi. Močno sta poškodovani tudi cerkvi sv. Ivana in Srca Jezusovega. Fakulteta veterinarske medicine ie na pol porušena. farmacevtska fakulteta ie popolnoma porušena: že tretjič ie bila zadeta z rušilnimi bombami, kakor tudi Sola »Silvio Pellico«. Izredno lepa »palača mode« ie popolnoma porušena. Hudo ie poškodovan voiaški dom. Trgovine »Standa« na Cesti Rima »o postale žrtev plamenov, ki so uničili to gosposko četrt V tretjem nadstropju palače kina Sabaudo je eksplodirala bomba in poškodovala tudi poleg toieča poslopja, med njimi tudi poslopje lista »La Stampa«. Od 20 na Valentino vrženih rušilnih bomb sta dve zadeli srednjeveški grad. Na. glavnem pokopališču so ua slepo odvržene bombe uničile kakih 50 grobov. Žalostna izguba za Torino ie popolno uničenje založništva Utet, ki ie bilo. kakor založništvo Paravia med najvažnejšimi in naistareišimi italijanskimi založništvi. Zelo žalostna ie bilanca te nove izredno hude preizkušnje, ki pa io ie Torino s ponosnim srcem prestal., Oblasti skušajo kar naiboli pomagati prebivalstvu. Prefekt ie obiskal prizadete kraie. kakor tudi poveljnik teritorija Ine obrambe. Oba sta ugotovila, da^se prebivalstvo zadrži z čudovit« požrtvovalnostjo in da člani vojske i» raznih podpornih in reševalnih ustanov vneto delajo, da zajezijo do skrajnosti obseg škode. Carlo Golli minister za ljudsko kulturi Rim. 14. avg. Kraljevi veleposlanik' Eksc. Guido Rocco. ie bil določen za neko mesto v inozemstvu. Zato ie bil imenovan na njegovo mesto za ministra za ljudsko kulturo Kraljevi veleposlanik v pokoju Eksc. Carlo Galli. Carlo Galli se ie rodil v Firenzi 25. novembra 1870. V Rimu je končal pravne študije in po izpitu ie bil v prostovolini konzularni službi. 29. fu-liia 1904. ie bil poklican k vojakom, nato pa je bil kraljevi konzul v raznih važnih mestih, kakor Triestu, Tripoliju, nato zopet v Triestu. Scu-tariiu. nato ie bil generalni podtainilč pri generalnem tainiku za civilne zadeve pri italiiansko-avstrijskem vrhovnem poveljstvu od juniia 1915. do ia-nuaria 1918. Potem ie bil tainik za civilne zadeve pri kraljevem guverna-toriatu v Triestu, nato pribočnik italijanske delegacije na mirovnem kongresu ter pri konferencah veleposlanikov v Parizu od leta 1919. do 1922. Bil ie delegat pri raznih konferencah vrhovnega sveta v Bruselesu. San Remu in opolnomočenec pa podpise nekaterih dodalnih pogodb k pogodbi v Sevresu (Dodekanez. manjšinska zaščita). L. 1922. ie bil svetnik pri kr. poslaništvu v Parizu, avgusta 1924. ie bil imenovan za izrednega poslanika in opolnomo&nega ministra v Teheranu. maia 1926. v Lisboni. od 1.192*. do. 1935. pa v Beogradu. Končno jo bil kraljevi veleposlanik v Aftlcari, kier ie ostal do avgusta 1938.. ko so ie naselil v Veneziii. Umberio Ricei novi notranji minister Rim. 10. a^J. Z današnjim ukazom Ni. Vel. Kralja in Cesarja ie bil imenovan za notranjega ministra prefekt senator Umberto Riccf namesto Eksc. Bruna Fornaciariia. ki je podal ostavk«. Rini. 10. avg. Novi notranji minister senator Umberto Iticci ie bil roiem 13. novembra 1878. v kraju Capurs*. pokrajina Bari. V notranjo upravn# službo ie vstopil leta 1900. in ie tam prebil več stopeni. Ko ie bil imenovan za prefekta leta 1924.. ie postal izredni komisar za rimsko pokrajin* in komisar na prefekturi v Torinu, nato pa prefekt v Bolzanu. Končno io postal generalni direktor civilne uprave leta 1933.-34. Leta 1935. ie bil upohojen. 22, aprila 1933. jp bil imenovan ja senatorja Kralievine. Ja pr sodnik d. d. za sanacija « Napolnu. JU _____________________________ J Sovražnikovo divjanje nad Tomijem Rim. 13. avg.JTerori stični napad na Terni ie bil izvfršen a premišljeno krutostjo. Področje s la r etra Terniia. ki tvori mestno središče, ie ločeno zelo Vidno tudi iz višine od Področja z industrijskim mestom. Zaradi tetra ni bila mogoča zmota. Ameriški letalci pa so napadli brez razlike stanovanjske okraje, cerkve, bolnišnice, delavske hiše in zavetišča. Dejstvo, da so prav industrijski predeli utrpeli zelo neznatno škodo v primeri s hudim uničenjem in žrtvami v mestnem središču. to potrjuje. Nekai ameriških itirimotornikov ie ponovilo z običajnim cinizmom streljanje s strojnicami iz nižine na periferiji mesta in v okolici. kamor »o se zatekle ženske in otroci. V »voiem slepem besu niso sovražniki prizanesli nobenemu okraju in nobeni javni zgradbi v Temiiu. Mestne palače z lepim stolpom ni več, Bi-aer iz 4. stoletja, cerkev sv. Lovrenca, ie popolnoma uničena. Skoraj vse bolnišnice so doživele isto usodo. Bolnišnica princa Piemontskega, last Rdečega križa, ie porušena. Civilna bolnišnica sredi starega okraja ie neuporabna. Bilo ie uničenih ali hudo poškodovanih mnogo šol. med njimi poslopje tehničnega zavoda. Poslopje uršulink v Caporealu in zavetišče na Colle delPOro sta porušeni. Naihuiše pa je bilo razdejanje v ljudskih okrajih. Glavni trg ie pokrit z ruševinami m stare ceste okrog njega eo popolnoma -razdrte. To so tako zvani »vojaški eilji« letalskih eangstrov. Nagrade za babiSko pomoč zavarovankam ZSZ Z 9. julijem 1943. je stopil v veljavo dogovor med Sindikatom babic in Zavodom za Socialno zavarovanje v Ljubljani. po katerem znašajo nagrade za babiško pomoč zavarovankam ZSZ: a) jiomoč pri porodu, vštevši obiske med nosečnostjo in otroško posteljo ter pomoč zdravniku: za nameščence za delavce . . lir 210,-lir 105.- b) priprava, babiška pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki odnosno odpravni operaciji: za nameščence za delavce . . lir 70,— lir 68.40 Te nagrade so enake za mestne in podeželske občine in se prav tako ne razlikujejo glede na število otrok porodnice. Odškodnina za porod vsebuje: najmanj en obisk med nosečnostjo, po-moč*pri porodu ter najmanj 9 obiskov med otroško posteljo, ki se v normalnih primerih porazdele na devet zaporednih dni. Babica ie poleg tega dolžna izvršiti dva meseca po porodu kontrolni obisk. Odškodnina za pomoč pri splavu vsebuje vse s tem zvezane storitve. Babice ne smejo ničesar zaračunati poleg tako določene nagrade. Prav tako ne smejo delati razlike med delavci in nameščenci. Za nameščence ie smatrati osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu, ali so izvzete iz tega zavarovanja po 8 3. zakona o pokojninskem zavarovniu nameščencev. V tem pogledu je odločilno enako načelo kakor za družinske doklade. Dogovor velja za vse zavarovanke ali svojke zavarovancev, ki so v primeru bolezni upravičene do zavarovalnih dajatev. To pa ne glede na morebitno manikanie članstvu za dosego porodniških dajatev. Prej omenjeni cenik velja tudi za zavarovanke bolniške blagajne TBPD in »Merkurja«. f dr. Aliilio de Cecco Preteklo sredo opoldne ie nenadoma umrl za kapjo predstojnik Tiskovnega urada pri Visokem komisariatu v Ljubljani dr. Attilio De Cecco. star šele 82 let. V Ljubljano je pokojnik prišel pred dobrim letom. Izredno hitro se ie vživel v naše kulturne razmere, ki so spadale v njegovo področje. Imel je polno razumevanje za potrebe našega kulturnega življenja. Bil je mož visoke naobrazbe, odkritosrčen in lepih družabnih odlik, da so ga spoštovali vsi. ki so imeli z hiini opravka ali •o ga drugače spoznali. Bodi mu ohranjen časten spomini Najvišje cene zelenjavi in sadju za ta teden je določil Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino, t kila česna •ine stati 7.90 lire. zelnate glave 2 liri. kolernhic 2 liri. kumar 3 lire. čebule 2 liri. Stročjega fižola 6.20 lire. •olate vseh vrst 3.20 lire. jajčnikov 4.10 lire. selene paprike 8.60 lire paradižnika 2.60 lire, zelene 8.30 lire, špinače 3.30 lire. bučk 8.70 lire. dinj ? bn. jabolk I. vrste 5 lir. II. vrste 4.70 lire melon 3.50 lire. limon 5.50 bre. hrušk I. vrste 4.40 lire II vrste 4 lire. breskev I. vrste 4.80 lire II. Trste 4.50 lire. sliv ali češpelj 3.70 lile, grozdja 10.30 lire. Vse zgorui najedene naj višje dopustne cene veliaio tki uvoženo blago v nadrobni prodaji. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino po nasvetu poveljstva gozd- te milice javlja, da se od 1. geptem-ra t. }. preskrba z ogljem za motor-fca vozila s strani lastnikov vozil, ki •o na pogon z ogljem, ne bo vršila Tee na podlagi dosedanjih bonov. Lastniki bodo lahko dobili množino •Cii*. ,fci ca potrebujejo, naravnost od dobaviteljev ali trgovcev. Hišna zaklonišča v Ljubljani bodo jv tem tednu pregledali po naročilu Odbora za protiletalsko zaščito inženirji in tehniki mestne občine ljubljanske. Najprej bodo pregledali zaklonišča v notranjem delu mesta. Vsi pregledovalci bodo imeli posebna pooblastila. potrjena od županstva in Odbora za protiletalsko zaščito. Pregledov naj se udeležujejo tudi hišni gospodarji in od njih predlagani hišni starešine. Pri tem spet opozarjamo na naslednje: »Glavna navodila za obrambo hiše pred sovražnimi napadi« morajo biti nabita na vidnem mestu v veži. Zaklonišča ie treba popolnoma urediti in neprestano vzdrževati v uporabnem stanju. Hišni gospodar ali upravitelj mora sam ali na po osebi, določeni za to. skrbeti, da bo zaklonišče pri vsakem letalskem alarmu takoj odprto in razsvetljeno, da bo pripravljena voda in orodje za prvo pomoč. Kjer so zaklonišča že urejena, mora gospodar ali njegov namestnik takoj pribiti predpisane napise in naslikati predpisane puščice, kakršne zahteva odstavek »D« splošnih navodil. Prehranjevalni zavod v Ljubljani opozarja imetnike živilskih nakaznic od št. 35.001 dalje, da lahko dvignejo v dneh od 16. do 20. t. m. po 1 kiio krompirja na osebo pri tvrdkah: Kmetijska družba. Smrkolj. I. Delavsko konzumno društvo. Železničarska zadruga. Cena krompirju ie 2 liri za kilogram. Za zagotovitev prehrane v prihodnji zimi so na Hrvatskem na pobudo ministrstva za narodno gospodarstvo predelali že 1500 vagonov sočivja. Za napredek morskega ribolova so ustanovili poskusni ri barski postaji v Dubrovniku in Kraljeviči. Postaji sta pod nadzorstvom hrvatskega ministrstva za narodno gospodarstvo. Njun namen je. izpopobiievati morski ribolov' v hrvatski državi z znastvenim raziskovanjem naravnih pogojev in tehničnega napredka. Posebno policijsko dovoljenje morajo dobiti vsi tisti izletniki, ki hočejo na izlet na Sljeme pri Zagrebu, Policijsko dovoljenje izdaja policijsko ravnateljstvo v Zagrebu. Zbiranje starih enui in tekstilnih odpadkov, ki ga je na Hrvatskem organizirala Hrvatska kmetska zveza, se je dobro obneslo. Ljudje so dobivali za vsakih 6 kil cunj po tri metre suknja po nabavni ceni 380 kun. Italijanski listi objavljajo odredbo, po kateri imajo ženske od 16. do 60. leta starosti, ki pomagajo pri poljskih delih ter izhajajo iz družine, ki je izgubila enega ali več članov v vojni, pravico do dodatnega obroka kruha, ki znaša 100 gramov na dan. Uredba se bo začela izvajati 1. avgusta. veljala bo pa samo za tiste delavke. ki nimajo iastnega polja in ne uživajo nobenih drugih ugodnosti v preskrbi. Razstava vpoklicanih italijanskih umetnikov je dosegla v Budimpešti velik uspeh. Zaključili so io v nedeljo. v kratkem jo bodo pa odprli v Bukarešti. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove ie izdalo odredbo, po kateri se sme zajčje in kunčje meso prodajati samo pod pogojem, da prinesejo prodajalci živali odrte na živilski trg. Ukrep ima v prvi vrsti munen. da dobi industrija usnja čim več potrebnih kož. Ministrstvo za korporacije ie v zvezi s prepovedjo o izdelovanju likerjev odredilo, da smeio likerje prodajati samo v lekarnah na podlagi zdravniškega predpisa. Med zdravila te vrste spadajo predvsem konialc. želodčna grenčica (vermut) in tudi druge alkoholne pijače. Zdravila te vrste se smeio prodajati samo v zapečatenih steklenicah. ('•krajinski korporacijski sveti so na podlagi odredbe iz Rima pooblaščeni dovoliti prodajo svilenih copat. Copate ne smeio stati več ko 45 lir za odrasle osebe, in ne več ko 30 lir za otroke. Strežniško osebje moškega spola ie z novo odredbo ministrstva za korpo- Navodila za vedenje prebivalstva v primeru letalskega alarma V času letalskega alarma meščani ne smeio biti na ulicah, če nimajo posebne izkaznice, izdane od Urada za letalsko zaščito. Kršitelji bodo takoj aretirani. Brez posebnega dovoljenja lahko krožijo po cestah aredstva in člani oboroženih sil. kakor hm dajo za to navodila vojaške oblasti in oblast javne varnosti. Motoma vozila bodo spredaj opremljena z okroglo črno-belo ploščico, vozači pa morajo imeti vedno pri sebi dovoljenje ter vojaško izkaznico ali izkaznico javne varnosti, da se tako v primeru kontrole lahko izkažejo. Hišni nadzorniki, ki ob začetku alarma ne bi bili na svojem mestu, kjer morajo izvrševati svojo dolžnost, lahko hodijo po cesti v prvih desetih minutah, da utegnejo priti do hiše. katere nadzorniki so. morajo pa nositi s seboj izkaznico, s katero lahko dokažejo. da so hišni nadzorniki za primer letalskega alarma. Motorna vozila, ki nimajo dovoljenja krožiti ob letalskem alarmu, morajo ugasniti žaromete in se ustaviti na desni strani tako. da ne bodo ovirali prometa. Vozila z živinsko vprego. Vozniki morajo odvezati konia in ga privezati za voz. če ie težak, drugače pa k moč- raciie prepovedano sprejemati v službo v sanatorije in podobne zavode. Za vsa dela v imenovanih zavodih se morajo izključno zaposliti samo ženske moči. 2 milijardi 46 i^iflijonov lir je do danes izdala generalna direkcija za protiletalsko zaščito v notranjem ministrstvu za gradnjo zaklonišč v italijanskih mestih. Za nadaljnja dela so pa določeni že novi krediti. Za uvoz radijskih aparatov (radio-telegrafskih. radiotelefonskih in radiofonskih). zvočnikov in radijskih žarnic morajo tvrdke predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 6 lir Visokemu komisariatu, in sicer preko lastnega sindikalnega združenja. Združenje bo prošnjo dostavilo s -svojim mnenjem Pokrajinskemu svetu korporacij zaradi obravnavanja pred odborom za uvoz in izvoz pri Visokem komisariatu. Prošnji mora biti predložena listina, ki dokazuje izvor blaga. Kolikor gre pa za zasebnike, morajo biti prošnji priložene še naslednje listine: anagrafsko potrdilo o bivališču; izjava, ki ie lahko na prošnji sami. o Tasi. kateri pripada interesent; potrdilo o abonmaju za poslušanje radijskih oddaj. Iz Rima poročajo, da so pristojne oblasti določile posebne dodatke živil za vseučiliščnike. ki pomagajo pri poljskih in industrijskih delih Vse-učiiiščniki dobiiojia dan 100 gramov kruha več in večjo količino riža ter maščobe. Ministrstvo za poljedelstvo ie izdalo dekret, no, katerem smeio restavru-terji. gostilničarji in krčmarji, ki sami redijo kuretino in zajce, postreči z njimi svojim gostom v dnevih, ki so za to določeni. Vsak obrtnik pa mora na zahtevo pristojne oblasti dokazati. da ie zaklane kokoši in ubite zajce ves sam zredil. 1000 novih stanovanj v majhnih in v dvojnih vilah ter v blokih hiš ho v kratkem pričela graditi mestna občina v Beogradu. Od teh stanovanj bo 45 °/o enosobnih. 45 “/'o dvosobnih. 7°/o trisobnih in 3 °/o samskih stanovanj. Eno- in dvosobna stanovanja bodo imela kuhinjo, predsobo in kloset s prostori za umivanje, trisobno stanovanje bo pa imelo še kopalnico V tem novem naselili bo urejeno otroško igrišče, vrtovi in nasadi. Posebej bodo pa sezidali moderno osnovno šolo. otroški vrtec in javno kopališče. Odstranitev zidnih lepakov in tuz-glasov. Lepake in javne razglase, ki so naleplteni po zidovih ali pa izstavljeni v izložbah v mestu in drugih središčih pokrajine, morajo hišni lastniki nemu kolu ali telegrafskemu drogu tako. da se konj ne more odvezati. Oni sami pa se morajo zateči v nai-bližje zaklonišče. Križišča, vhodi t ulice in tramvajska proga morajo biti prosti. Potniki, ki se pripeljejo ■ vlakom, med letalskim alarmom ne morejo s postaje, ampak se morajo zateči v zaklonišče postaje in izpolnjevati navodila. ki jih dalo železniški uslužbenci. Vlaki, razen Se ni letalskega napada. v katerem so vržene bombe, nadaljujejo svoj normalni promet. Potniki cestne železnice. Šele dve minuti po začetem letalskem alarmu bo prekinjen električni tok za cestno železnico, da tako lahko pridejo tramvajski vozovi v širok prostor ali izogi-bališče. in ne ovirajo drugega prometa. Potniki bodo mogli zapustiti voz šele. ko bo pTišel na svoie mesto, ki je dobro poznano sprevodniku. Javna zaklonišča, ki so na razpolago meščanom. Magistrat, Mestni dom. Kresija. Hotel Metropol. Hotel Slon, palača Bate. Trboveljska družba. Cim preje bodo dokončana zaklonišča: Kongresni. Rimski. Valvasorjev trg. Trg pred dramo. Breg. Tabor. Tobačna. Rožnik. ali trgovci odstraniti do 21. t. m. Kjer ne bi bilo to storjeuo do tega dne. bodo lepake odstranili občinski uslužbenci na stroške tistih, ki tega niso storili. Davčna uprava za mesto Ljubljana naproša vse davkoplačevalce, da prinesejo. kadar plačujejo davke, s seboj davčno knjižico ali čekovno položnico ali opomin, na katerem je razvidna številka računa davčne glavne knjige. Poslovanje s strankami, ki se ne morejo izkazati s številko svojega računa. ie zelo otežkočeno in ovira hitro poslovanje zlasli takrat, kadar je velik naval ljudi. Nižji tečajni izpit na domobranskih nižjih srednjih šolah ie na Hrvatskem s posebno odredbo ukinjen. Cigarete enotne oblike so pričeli nedavno izdelovati v Nemčiji. Nove cigarete so dolge 64 nun. njihov premer Pa znaša 8.5 mm. Cigarete prodajajo na izkaznice. Hrvatski prometni minister je dovolil nemški mladini na Hrvatskem iste popuste na železnicah, kakršne uživa ustaška mladina. Popust znaša v skupini najmanj 10 ljudi pod vodstvom voditelja 75 odstotkov. Naročnino za radijske sprejemnike je hrvatska poštna uprava zvišala za polovico. Naročnina stane zdaj za zasebnike 60 'kun na mesec. Novo ministrstvo za poškodovana ozemlja na Hrvatskem je ustanovil Po-glnvnik e posebno odredbo. Novo ministrstvo mora skrbeti za začasno preskrbo in prehrano prebivalstva, za razile zdravstvene ukrepe in za novo zgraditev domov in naselij v prizadetih pokrajinah. ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦«♦♦♦♦••»♦»»« Če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, sezite po »Družinskem tedniku«! OKVIRJI sa SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 Osebne vesli POROČILI 80 SBt V Ljubljani: g. Leopold LovSIn fn gdč. Tončka Arkova; Inž. Milan Jeran m gdč. Dauiofc Boltežarjeva. Čestitamo 1 UMRLI SO: V Ljubljani: Pa»% Balog, zvaničnik Visokega komisariata ■>. »••''»■ovodja; Metka Budover-nikova; Franc 'liajcen. vifiji poStnl kontrolor ▼ pok.; Albina fiosova; Vida Ocepkova; Dragica Mrzlikarjeva; 4Ietni Dlnko Savnik: 75letni Jože Šinkovec, železničar v pok.; Malvinka Presenova. Na Stari Vrhniki: Jera Debevčeva, posestnica. V Gornjih Pirničah: Matevž Šetina, posestnik. Na Lazih pri Borovnici: 74letna IvanaTrČkova. V Stepanji vasi: Marija Finčeva, posestnica. V Ambrusu: Anton Vidmar, posestnik. Na Jesenicah': Jožefa štolcaijeva. V Mariboru: 871etna Neža Usarjeva, zasebnica; fiOIetna Marija Lipičeva, posestnica; 441etna Karolina M o Čičev a; SOIetni Ludovik Kos, nadučitelj r pok. Naže sožalje! MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED za mesec avgust 1943. Sestavil dr, Vital IVIanohin, VREMENSKA NAPOVED 19. avgusta, četrtek; Velik del dneva sončen, drugače počasno poslabšanje in v toku dneva se bodo razvile manjše krajevne padavine. 20. avgusta, petek: Vpad hudega deževja, nevihte z nalivi, nevarnost toče in viharja. 21. avgusta,sobota: Razjasnitev. 22. avgusta, nedelja: Nestalno, velik del dneva sončen, a v toku dneva nekaj krajevnih neviht 23. avgusta, ponedeljek: Večinoma, jasno. 24. avgusta, torek: Nestalno, del’ dneva sončen, verjetne so krajevne padavine. 25. avgusta, sreda: Večinoma jasno. 26. avgusta, četrtek: Večinoma' jasno. Točnost naših napovedi je v splošnem naslednja: v 80 °/o ra povedano vreme se dobro ujema z dejanskim: v 10 °/o ae dejansko vre-"’ me zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu: v 5°fo lUfStčp! za 1 dan prezgodaj; v 5°/o napoved ne obnese PRVOVRSTNI KRONA KOLOMAZ v škafih po 15 iu 25 kg in v pločevinastih dozah netto 85 d kg Adheziiska mast za jermene znamke »Lanolin«. Čevljarska smola, švedska, črna in rumena. Bencin, nafta, vse vrste strojnega in cŠindrskega olja Lekarniška, drogerijska vazelina, parafinska in vazelinska olja. glicerin, parfumske, esence. — Kaolin slikarske krede in težki špat. — Solidna postrežba, nizke cene. stalna zaloga. — Petronalta A. Hmelak. Ljubljana. Ciril-Metodova ulica št. 35a. Usnjene izdelke hariuife le s specialno barv« ki nsnbi ne škodnic. Elaks — Napoleonov trg. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! ROMAN - NAPISALA M1GNON G. EBEMHART »Tega ne moreš storiti 1« ie ves obupan kriknil Howlund. »Čui. dragi moj! Ali greš lepo roko v roki z menoj. ali mi boš pa na vislicah za tovarišijo. Tretje poti ni.« Sibiline ustnice so se zganile. Slišala ie svoi luštni glas. kako ie tuie in proseče zvenel: »Hovvland ne dovoli...« Iztegnila ie roko proti njemu. llovvland ie ni pogledal. »Pojdi v kuhinjo. Howland.« ie srdito ukazal Kalvin. »Tam me počakaj. Pozneje te bom še potreboval.« »Tak. Kalvin... sak., »ni vendar...« ie zajecljal Hovvland. toda zdajci-je obmolknil. »V en!« Howland ie holel pogledati Šibilo, toda niegove oči so zbegano zublodile. Odmajal se ie ven. 23 Vsa zmedena ie zrla Šibila za njim. Do k ra ia ie torej v Kalvinovih krempljih! Kalvin ie brez dvoma morilec! »Tebe sem torej en oči videla.« ie po tihem in ekraino zaničljivo dejala. »Kakor žival si bežal čez tralo.« Iz njegovih oči se ie iskrila obsedenost. »Tak tudi to iti videla,« ie porogljivo dejal. »Kar zdelo se mi ie, da me bo kdo slučajno videl, zato •em io ubral oo vseh štirih.« »Da,« ie odvrnila Šibila samozavestno in se sama sebi čudila, kako na lepem io ie obšel mir. Tudi utrip »rca »e ie umiril. »Da. zdaj vsai vem. kako in kaj. Kalvin. Bov v dvigalu nii ie — prav. da se spomnim — pripovedoval. da ie bilo tiste noči v Či-kagu vprav mrzlo.« Skoraj nasmehnila se ie od radosti, da ii pridejo takšne malenkosti na um. »Ti si mi pa takrat lagal, da ie bilo v Čikagu vroče in da so ljudje kar pod milim nebom spali.« »Lej. lei. saj niti neumna nisi. draga,« je porogljivo odvrnil. »Seveda nisem bil v Čikagu... Doma. o. doma se dovoli spoznam, da tudi v temi najdem pot. Vi ste vsi lepo PTi večerji sedeli, jaz 6em pa osolil Ljudmili jed in odnesel iz tvoie sobe sladkorčke. Drugi dan sem jih leno vtihotapil v predalnik. Zdaj pa le brž. otrok moj! Nič časa ne smeva več izgubljati-Skoči!« Samo dva metra sta io ločila od železne palice, ki ie postala šele v tem trenutku zunio pojem vse stra hote. »Nevarno ie...« ie nekoč nekdo dejal... pred davnim časom že... In ta Kalvin ie živel z nio pod isto Btreho, la ljubeznivi, zmerom ustrežljivi Kalvin... Čutila ie. da so »e li orosile roke. Krčevito ie jela razmišljati, kako bi Kalvina speljala, da bi se tudi on mudil, kakor llowland »rej. »Ti... ti si bil torej tisti, ki io... ki ie telefoniral...« »Videl sem Howlandov avto. ko sem pogledal skozi okuo. Prezgodaj ie prišel. Hotel sem. da bi prišel pozneje. ko bi bila ti že skočila skozi okno.— in bi bil jaz že pobral šila in kopita. Ce bi bilo potlej kar koli nejasno, ali si. ali nisi storila samomora, bi kvečjemu njega osumili. Zdai si moram pač nekai novega izmisliti.« »Kalvin...« Hotela se je taleči k rotenju, toda ob pogledu nanj ii ie kar sapo zaprlo. Stopil je k njej in io prijel za roko. Boriti se nioram... si je mislita. Morani se koriti! Drugače ne kaže. In upirala se ie z vso močjo. Zdajci ie začutila okenski okvir na plečih, ko se je se siloviteje uprla. Takrat ie nekaj počilo. Šibila ni vedela, kaj ie bilo. Sele pozneje se ie zavedela, da ie nekdo odbutnil vrata. Natanko je pa čutila, da so Kalvinove roke popustile, ko ga ie nekdo s silo potegnil vstran... Se sekundo... in uzrla ie Rihardov bledi obraz... Se trenutek — in Kalvinu so klecnila kolena. Rihard »e je pa zvalil nanj. Šibila se ie opotekla od okna. Kakor skozi kopreno ie ojiazovala obe telesi, roke. noge... za trenutek se ie prikazal Rihardov obraz... njegova pest ie zamahnila... tisočkrat ojačano ie slišala tlesk udarjajoče pesti... spet je dvignil roko... in spet ie zaškripalo in zahreščalo... Kalvin se ni več ganil. Rihard »e je oprostil, trudoma vstal, ošinil Kalvina, ga malce stresel in potlej »pustil mlahavo telo na tla. Zdajci »e ie vzravnal in si popravil obleko. Šibila se niti ganila ni. Nejasno io opazila, da ie krenil Rihard v kopalnico in se vrnil z brisačami, da ie z njimi zvezal Kalvina. Potlej ie odnesel nezavestnega moža v spalnico. Ko se ie vrnil, si ie popravil ovratnico in sd pogladil lase. Snel ie slu- šalko s telefona. Šibila ie opazila, da krvavi na bradi in na čelu. »Halo... Serif Donu v uai pri priči pride v stanovanje Miss Abbottove. Povejte mu. da sem moža prijel.« Koj nato se ie obrnil k Šibili in stopil k njei. Prižel io je nase. ona ie pa nemo položila glavo na niegove prsi. »Ali te ie ranil, ljubica moja?« je vprašal. Odkimala ie. »Ta ie zločinec. Oba ie umoril Že popoldne sva vedela, ko sva se z Don-nvjeni vrnila iz Aviona in sva govorila z Ljudmilo. Le žal. da dokazov nisva imela. Jona mi ie pripovedoval o brzojavki, ki si io dobila in da si odpotovala v Cikago. Torej nisi dobila mojega obvestila? Pri priči sem telefoniral. da bi te zadržali Naročil sem. da po nobeni ceni ne sineš v svoie stanovanje, temveč da me čakaj v kavarni Dlake. Drvel sem kolikor sem mogel z Dianinim avtom. Šibila, ali se ti res ni nič zgodilo?« »Res ne. Rihard.« ie po tihem odgovorila. »Samo strah...« Vklenil jo ie v svoje naročje. ' ?.o enkrat se te ie skušal lotiti. Takrat ie mislil, da si ga videla pri vrtnarski hišici. Ko so pa mene aretirali — in se ti nisi nič oglasila, se ie čutil varnega. Tega danes... tega Pa ne razumem. Ali ti ie Ljudmila kai pravila o Izabeli? John in Izabela sta umrla naravne smrti, to se pravi, nihče ni imel pri tisti nesreči prstov vmes. Vso to ti bom še pozneje razložil. Resnica ie. da ie Izabela preživela Johna za pet minut. Zlata torbica, ki io ima Ljudmila, je dokaz temu. Vse se io zgodilo zr,oli zaradi denarja... zaradi Dianinega denarja...« »Vem,« ie šepnila, »vem« Dvignil* je glavo in »*» ozrla. Opazila ie mac** Listek ..Družinskega tednika“ Gozdni požar-pekel na zemlji NAPISAL STANLEY KOCH t V zahodni Montani in enem delu Ida hoja, dveh državah severnoameriških Združenih držav, štejejo še danes vse doqodke bodisi od velikanskega gozdnega požara leta 1910., ali pa po njem. Tedaj so qozdni požari, drveči s hitrostjo brzovlaka, v pičlih dveh dneh do tal požgali j,000.000 oralov qozda, ki se ga do-fjej še m dotaknila človeška roka. Uničili so mesta, rudnike, kmetije in drvarske hiše na ozemlju, obsegajočem skoraj 13.000 km2, torei toliko, kakor meri država Connecticut. 87 iiudi je bilo ob življenje, več sto bolj aii manj hudo ranjenih, več tisoč ie Pa rešilo samo golo življenje. Ogorki, veliki kakor moška laket, sov padali na mesta, oddaliena od požara 50 milj. Dim je zastri nebo vse do Den-verja in Kansas-Citvia, torei v raz-ralji 1.200 mili. V juniju leta 1910. so bili gozdovi suhi lK'e ie Kalvin? Ali je tu?« v„|,'lla.r(l, je vtaknil zeleno svileno HMdmilino pismo v žep. Nato Žhi • Diano za roko. »Neznansko Kil,!”1 '.e' Diana, toda izvedeti moraš... >6^ ". '® monle.c. Zdai ni več uobe-sa dvoma o niegovi krivdL« Nagonsko si ie Diana z dlanmi zamašila ušesa »Kar slutila sem. Nejasno sern^ čutila, da ie zakrivil zločin edinole Kalvin, ko so našli Evo oo njeni vrnitvi iz Aviona umorjeno. Vendar nisem bila prepričana, da moja domneva drži. dokler ni zahteval od mene. nai mu pripomorem k alibiju za čas pred večerjo. Bil ie res v svoji sobi. toda način, kako mi ie pretiraval obisti, me ie osupil.« Zdai ie Šele Šibila razumela Dianino vedenje. Diana ni Riharda nikoli liubila. samo svoje premoženje bi bila rada po vsaki ceni obdržala. Samo zaradi tega ie hotela nio — Šibilo — izriniti iz Riliardove bližine. Rihard je počasi povzel: »Nikar naj te ne mučijo skrbi. Diana. Ne bom obdržal vse dediščine zase. Ali razumeš?« Nekaj trenutkov ie bilo vse tiho. Dianina previtka postava se ie vzravnala. »Kako to misliš?« »Mislim si obdržati samo Izabelin del. torei denar, ki ga ie prinesla v zakon, ko se ie poroči la z Johnom Abbottom. Vse drugo naj ostane tvoie; odpovem se.« »Vse drugo... toda to... toda potlej...« Diani se ie tolikanj zapletal jezik, da ie morala obmolkniti. Zdajci se ie na vendar spet vrnilo življenje vanio. Brž je povzela: »Torej drži. Ti si pa re9 na moč pošten človek. Rihard!« Spet se ie ozrla. »In kar se Kalvina tiče... priporočila ga bom kakšnemu psihiatru.« Rihardov utrujeni obraz ie spreletel smehljaj. Šibila se ie pozneje le 5e nejasno spominjala vseh dogodkov, ki 90 sl pozneie sledili. Šerif Douny se ie prikazal z dvema policijskima uradnikoma in z niimi se ie vselilo v njeno stanovanjce glasno govorienje. ropot iti razburjeno topotanje. Ko so odšli, ie krenila za njimi tudi Diana; na moč vzravnano, samozavestno, hladno ie odkorakala od on d od. medtem ko sta besedi »psihiater« in »odvetnik« izzveneli kot zadnii iz nienih ust. Ko se ie vse spet umirilo, ie stopil Rihard k Šibili. V roki ie držal listek. jKai se to pravi?« ie zmedeno vprašal. »To ie vendar tvoia pisava. Tale ust . so našli v Kalvinovem žepu. Za bozu čas. povei mi. kai to pomeni!« Povedala mu ie vse. Opisala mu je Howlandovo čudno vedenje, priznala svoio lastno zmoto in sploh mu ni ničesar zamolčala. »In potlei si prišel ti,« je končala in srečen nasmešek ii je zadrgetal na bledih ustnicah. Rihard io ie poslušal s pridržanim dihom. »Šibila...« ie ieclial. »o. Šibila...« Obiel io ie okoli ramen. »Poidi, poidiva odtod! Strašen ie ta krai.« Zaprla ie oči in mu položila glavo na prsi. Nekaj časa sta stala tesno drug ob drugem, nema. zavedajoč se zgolj drug drugega toplote. Rihard ie pogledal skozi odprto okno na temno nebo. »Sprva ie bilo častihlepje, potem pa strah,« ie menil. Ne da bi bil snel roko z niene rame — kakor da bi se io bal izpustiti — ie pograbil z drugo roko Sibilin klobuk in kovčeg. ki sta še zmerom ležala na mizi. »Poidi.« je ponovil in io odvedel k vratom. Odšla sta iz stanovanja, odhitela čez hodnik, se spustila z dvigalom deset nadstropij v globino in krenila na ulico, Potlei sta stopila v taksi. In bilo ie. kakor da bi se iima začelo potovanje, dolgo, skupno potovanje do skrajnih mejd njunega življenja. KONEC Danes je gasilska organizacija tako izpopolnjena in razpredena, da se ni bati več tako hudih požarov, posebno ker v času. ko preti nevarnost, straže podvoje. Kajpak ie vojna to organizacijo nekoliko okrnila, ker potrebujejo ljudi drugje, toda strokovnjaki trdiio, da nikoli več ne more izbruhniti tako strahovit požar, kakor ie bil tisti leta 1910.. sleherni kotiček gozdnatih predelov v USA nadzorujejo budne oči gasilcev. Brž ko opazijo, da ie kie v gozdu začelo goreti, že pošljejo gasilske gozdne postaje letala s padalci, ki so hkrati izvežbani gasilci. Bližnja gozdna gasilska postaja pa pošlje takoj na pomoč tud svoje qasilce v avtobusih, na konjih ali na kolesih. Tako je moqoče sleherni požar v kali zadušiti. Gozdni požari so bili in bodo, ker ni v naši moči. da bi preprečili sušo. ali pa ubranili streli, da ne bi treščila v izsušeno drevesno deblo. Prav tako ni mogoče navaditi neprevid-neže, da ne bi metali v suhljad tlečih ogorkov ali gorečih vžigalic. Vendar je moči gasilsko in varnostno službo po gozdovih tako izpopolniti, da postajajo izgube lesa zaradi gozdnih požarov vse maniše in manjše. pa poslednji večer, ko sta bila v mestu skupaj plesala. »Da. iaz sem. gospod Enersen.« ie odgovorila. »Neprevidno sem iadrala in zadela s čolnom ob čer.c Ni ii odgovoril. Pomagal ii ie k sebi na brod. potem pa brez besed od-veslal k obali. Ni razumela njegovega molka, niti njegove slabe volie. Kai se ie bilo neki zgodilo, odkar sta bila poslednjič skupaj? Šele ko sta stopila na kopno, ie spregovoril; »Mokri ste. a ne vem ali imam...« »Obleko imam v kovčegu. ki sem ga po srečnem naključju rešila. Ali se lahko preoblečem v kopalni hišici?« Medtem ko se ie preoblačila, ie mislila nato. kako neprijazno io ie čuvai sprejel in ii ie bilo žal. da ie prišla. Ali ie napačno razumela njegovo prijateljstvo. ki ga ii ie bil izkazoval v mestu? Saj ii ie zdai vendar iasno pokazal, kako malo mu ie do lega. da je prišla. Vsi njeni sni so se torei razblinili v nič. Ko je preoblečena prišla iz kopalne hišice, ie stal Enerseu še na istem mestu, kakor ga ie bila prei pustila. Nestrpno ii ie pokazal na svetilnik in li namignil nai gre za niim. Oklevajoče mu ie sledila. Če bi se bil vsaj čolniček ne razbil, da bi lahko takoi odrinila nazai. Ko sta prispela v njegovo stanovanje. ii je ponudil stol. potem ie odprl vrata v soseden prostor in zaklical: »Neža. ali boš vstala? Obisk sva dobila.« Ker ni dobil odgovora, ie snet zaprl vrata in zmignil z rameni. Mlada žena ie zastrmela vani: »Ali ste poročeni? Tega nisem vedela.« »Saj tega tudi vedeti niste mogli.« ii ie rekel. »Ali ie vaša žena bolna?« »Ne. a zaradi večne samote tu na otoku ie popolnoma otopela.« Spet ie zmignil z rameni, potem se mu je obraz nekoliko razvedril. Morda mu je dobro delo. da ii ie razjasnil vso zadevo. Naposled io je nekoliko prijazneje vprašal: »Ali ste zelo lačni? Poidite z menoj v kuhinjo.« ^ Pokazal ii ie shrambo in io vprašal, ali zna kuhati. Prikimala ie Še preden ie na mogla misliti na ied. ie vprašala: »Kdaj pripelje tod mimo prva ladia?« »V tem tednu nič več,« ii ie odgovoril. »Kako bom pa potem mogla odtod?« »Brodolomci morajo biti potrpežljivi,« ii je odgovoril. »Pokazal vam bom sobico, kjer hoste stanovali. Dobrodošli ste nam. Zdaj grem na obalo, upam. da se boste tu že sami znašli.« »Ali nai skuhani tudi za vašo zeno?« ie negotovo vprašala. Strmo io ie pogledal. »Obljubite mi. da ves čas dokler boste ostali tu. ne boste odprli vrata v njeno sobo Nikakor se ne smete seznaniti z nio.« Brodolomka je ostala sama v kuhinji. Zdaj ie torei prijadrala sem, kjer se je v mislih že tolikokrat mudila. Pogledala ie skozi okno. Ko ie zagledala pred seboi ves otoček, velik toliko, da bi ga človek v pol ure lahko obhodil, se ii ie začelo poditi po glavi tisoč misli. Na sredi otočka je opazila, majhen vrtiček, ki ga ie nekoč naibrže obdelovala čuvaieva žena. a ie pozneie zaradi otopelosti izgubila veselje do dela in ga ni več ureievala. Kliub temu da ie bila lačna, ni mogla iesti. Odšla ie iz kuhinje in odhitela po stopnicah navzdol. Spodaj je presenečeno obstala, Enersen je bil potegnil nien čoln iz vode na kopno in ureieval iadra. Stopila ie k niemu. »Čoln je star,« ie rekla. »Izposodila sem si ga od strica, ker bi rada nekoliko iadrala.« »Če mi hočete pomagati, ga bova lahko potegnila še boli na kopno. Rad bi ga popravil, da bo spet uporaben.« Pomagala mu ie. Zdai ie vedela, da samo zato tako hiti s popravilom, da bi se ie čim prei rešil. Ko sta spravila čoln na varno, je odšel Enersen po orodie in se spravil na delo. Minila ie ura. ne da bi kdo izmed njiju spregovoril besedico. Naposled brodolomka ni mogla več zdržati moreče tišine in ie vprašala: »Ali ste iezni name?« »Jezen?« Obrnil se ie k niei in ni mogel skriti smehljala. »Kako ste prišli na to misel?« »Ker ves čas molčite, sem mislila, da ste hudi.« Spet se ie zresnil. »Ta očitek sem moral že večkrat slišati!« »Da — a — poslednji večer — »Tedai sera res dosti govoril. Drži! Včasih res rad govorim. A človek mora znati tudi molčati. Ljudje, ki ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Rabutanje je tatvina Načelstvo SVD nam je poslalo aktualno in prepotrebno okrožnico o ,rabutanju‘ sadja v jeseni — razvadi, ki je pri nas zelo udomačena. Iz nje priobčujemo nekaj najtehtnejših vzgojnih misli. Vsako jesen, ko sadje zori, vidimo, kako otroci, pa tudi odrasli, mirno .rabutajo' sadje, meneč, da je to prav in lepo. Koliko škode pri tem narede. ne pomislijo. Polomijo veje, pokvarijo ograjo, potrgajo še nezrelo sadje in uničijo vrhove. Marsikatero drevo si le še težko opomore, če si ga privošči več takšnih ,rabutarjev‘. Društvo SVD zatorej upravičeno naproša vse starše, vzgojitelje in učitelje, naj pouče otroke, da je rabutanje tatvina kakor vsaka druga, škoda, ki jo otroci in odrasli zakri-ve po sadovnjakih in vrtovih s trganjem nezrelega sadja, je zelo velika, razen tega pa ,rabutarji‘ prikrajšajo svoje bližnje za zrelo sadje in si se sami utegnejo nakopati kakšno črevesno bolezen. SVD poziva pa tudi vse sadjarje, naj ponudijo vse sadje, ki ga morejo utrpeti — četudi je drugovrstne kakovosti — po znosnih cenah Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu v Ljubljani. Tudi podeželske podružnice, kjer je drevje dobro obrodilo, naj pošljejo v Ljubljano kar največ sadja, da bomo mogli tako zadovoljiti veliki potrebi ljudi po sadju. Zavedati se moramo, da je sadje izredne važnosti za zdravo prehrano naše mladine. znajo drug z drugim molčati, postanejo najboljši prijatelji.« Pomislila ie nekoliko, preden ie rekla: »ln kako se to zdi vaši ženi?« »Če človek dan za dnem na tako majhnem prostoru živi drug z drugim. šele spozna vse napake svoiega življenjskega tovariša.« »Zakai se pa potem za nekai časa ne odpelje?« »Ker ie rada tu. Ljubi ta mali otok. Često mi pravi: .Na svetu ljudje, ki liubiio samoto, a niso tako močni, da bi lahko v njej vztrajali'. Potem sta molče delala dalje. Zvečer ie Enersen prižgal svetilnik, odšel v kuhinjo in sam skuhal večen Naložil ie na maihen krožnik nekai iedi in iih odnesel svoii ženi. Čez nekai časa ie pa iedi nedotaknjene prinesel nazai. Na brodolomkin vprašuioči pogled. je samo zmignil z rameni. Ko sta pojedla, ie čuvai vstal in. odpelial brodolomko v njeno sobo. Dekle ie kmalu leglo spat. A zaspati ni mogla. Razočaranje ie bilo preveliko in bučanie valov okrog svetilnika tako nenavadno, da nikakor ni mogla zatisniti oči. Naslednje jutro ie spet zagledala Enersena. kako popravlja nien čoln. Tokrat pa ni šla k niemu. temveč ia sklenila, da bo napravila kai drugega koristnega. Pričela ie obdelovati košček zanemarjenega vrta. Delala ie ves dati. Kadar koli ie prišel Enersen mimo, se ie ustavil in očitno z veseljem opazoval. kako dela. Vendar ves dan ni spregovoril besedice. Tudi ona ie molčala. Hotela mu ie pokazati, da zim. biti kos tej umetnosti.« Tudi opoldne pri kosilu nista spregovorila besedice. Šele zvečer, ko ie zasvetil svetilnik, ie Enersen prišel k niei. »Zelo pridni ste bili,« io ie pohvalil. »Gotovo ste se zelo dolgočasili ves dan.« »Nikakor ne,« je odgovorila. »Dobro.« je dejal. Potein tisti dan nista več govorila. Tudi drugi dan ie brodolomka vsa dopoldne delala na vrtičku. Delo io ie veselilo in zabavalo. Popoldne ie prišel k niei Enersen in ii sporočil, da ie čoln gotov. »Hvala.« je deiala. »Potem se bom pripravila za odhod.« »Danes ne morete še oditi,« ii 10 segel v besedo paznik. Pred nočjo namreč ne bi mogli prijadrati do obale.« A brodolomka ie hotela no vsaki ceni oditi. Odšla ie v svetilnik, da bi pripravila kovčeg. Enersen ie stopal za nio. Ko je prišla v stanovanje, ie opazila, da so vrata v sobo kjer nai bi ležala njegova žena. na široko odprta. Presenečeno ie pogledala čuvaja. Prikimal ii Je. češ da prepoved zdai ne velja več. Stopila ie k vratom in od začudenja stopila korak nazai. Soba ie bila popolnoma prazna, tudi pohištva ni bilo v niei. »Saj nimate žene!« ie presenečeno vzkliknila. »Ne,« je mirno odgovoril. »Stal sem v svetilniku, ko ste prijadrali do brega. Priznati moram, da znate prav dobro krmariti. Glede na vaš brodolom sem takoi spoznal, da ste prišli na obisk za dali časa. ne samo za nekai ur.« Osramočena ie povesila oči. »Tako sem hrepenela — in —« Enersen io ie prekinil: »Samota ni za vsakogar. Hotel sem vam pokazati, kako bi ženska v tei samoti lahko zbolela in otopela. Zato sem si izmislil zgodbo o moii ženi.« »Ali misliš da ne bi mogla...« »Boli važno ie. ali bi hotela. Gagnv,« io ie prekinil. Dvignila ie glavo in mu pogledala v oči. »Ali misliš, da bi zaiadrala na ostro čer. če ne bi imela volie?!« Nasmehnil se ie. potem ie dejal: »Če v resnici hočeš. Gagnv. če misliš. da boš samoto tega otočka res lahko delila z menoj, potem...« Obmolknil ie, Njene ustnice so mu prišle tako blizu, da ni moae* več govoriti. so seiani, da moramo sorazmerno velike prostore oskrbovati samo iz maloštevilnih središč. To pa terja kaipak spet več delovnih moči in izpopolnitev prometnih sredstev. Razen tega je premog kot surovina v volj veliki, du bi zadostili pofrebmn še mnogih rodov, toda tako na redko Ukročeni vetrovi (urini Hlini mlini m veter - izinr energije i Misli Premogu ra vodi, doslej glavnima viroma energije, se bo v bodočnosti pridružil še veter njih glavno nalogo, na izrabo vetrne sne. Kajpak so fi stari mlini na veter zelo primitivni in imajo omejeno področje. Izraba vetrne sile na debelo je pa za tehnike ledina, ki jo bo treba šele preorati. Oglejmo si na temeljih praktičnih izkušeni v dosedanjih napravah, kaj bi utegnili doseči z velikimi in izpopolnjenimi vetrnimi motorji. Pogoj za pogon modernega vetrnega motorja je močan, toda enakomeren veter, kakor piha v višini 150 metrov in še višje. V višini 200 in 300 metrov dobe vetrovi že hitrost 10 do 15 metrov na sekundo. Vetrni motorji na evropskih obalah Posebno primerna pokrajina za izrabo vetrnih motorjev je severno- nemška nizka ravnina, dalje obalne dežele ob Vzhodnem morju, kakor so Danska. Švedska, Finska in baltske države, pa tudi otočje v Severnem morju, dalje Nizozemska, athir.ioka obala. Belgija in Francija. En sam vetrni motor, kakor ga vidimo na naši sliki, bi dajal v enem letu 30 milijonov kilovatnih ur To je toliko električne sile. da ie 'e dovolj za preskrbo mesta s 30 000 prebivale1; zdaj potrebujemo 13 tovornih vlakov z 19.000 tonami premoga. da zadovoljimo to potrebo. Pet vetrnih motorjev bi zaleglo za norveško vodno elektrarno Noro, ki preskrbuje mesto Oslo z električnim tokom. Sedem vetrnih motorev nam bi pa prihranilo 125.000 ton premoga, torej tovorni vlak, dolg skoraj 65 kilometrov! UGANKE Križanka 1 2 3 h 5 6 7 8 Vodoravno: 1. Travniški ptič s npr-janico. 2. Stanovska ali slovmaka kratica; koroška gora; nota. 3. Berač jo vrti; nemško ime za neki mesec (obrnjeno). 4. tok. škatlica, pribor (franc.) ; majhna domača ali tudi morska žival. 5. Ime vec madžarskih politikov (madž. pravopisi; trri:t— 1-. -----•. , T* gr; Kadar govorimo o silnem vetru, si vselei nehote predstavljamo orkan, ki ruje drevje, razkriva strehe, prevrača ladje, odnaša mostove in uničuje vse, ker se mu postavi v bran. V takšnih razdejaoiiti sp čjoveku pokaže silna moč vetra. Tehnika pa naravne pojave gleda tudi s praktične plati. Tehnik pravi: veter je gibanje zraka, gibanje je sila in to silo je mogoče, iz-premeniti v električni tok. Pred leti so znanstveniki izračunali, da bi vetrna energija na vsej zemlji teoretsko mogla dati najmanj 50 bilijonov kilovatnih ur na ieto. Kajpak se človek vpraša, kako bi ie titane vetrnih sil izpremenili v ponižne palčke, ki nam bi pomagali v modernem gosppdar-sfvu. Rešitev ieqa problema je modemi motorni mlin na vetnr. Clov«ika poraba energije ie izredno v«M(a in še stalno narašča. Porok« eUMrike evropskih držav se je v vsakem stoletju podvojila, da. celo potrojila, hi pri tem je vse to šele aeeetek razvoja ki mu komaj vidimo meje. V bodočih stoletjih bodo veleme-fta potrebovala še mnogo več elek-Sične energije kakor doslej. Vsa vo-aila, bodisi podzemeljske ali nadze-•nehshe železnice, avtobuse in avtomobile bo qnala elektrika. Raz.en teqa bo pa tudi moderna industrija potrc-vala č«dalie več električne sile. Za stopitcv 1 tone magnezija potrebujemo 18.000 kilovatnih ur. zo pridobitev I tone dušika iz zraka 11.000 kilovat-ur, za izdelavo 1 tone umetnega nema 5.000 kilovatnih ur in za eno __no bune (umetnega kavčuka), celo 40.000 kilovatnih ur. In bogve koliko električne sile bomo v bližnji bodočnosti še potrebovali! Malo gospodinjstvo z ogromnim tekom Drugi največii porabnik energije takoj za industrijo ie tako imenovano .malo’ gospodinjstvo z električnimi likalniki, štedilniki m qrelci. Leta 1935. so v Nemčiji samo za gospodinjstvo porokih na leto na vsakega prebivalca 500 kilovatnih ur. Odtlej ir poraba električnega toka še naraščala, saj se je samo število električnih štedilnikov od leta 1926. do leta 193*., torei v dvanajstih letih, več ko postoterilo. Upoštevajmo, da bo potreba porabe električne sile še dalje rasla, pri-štejmo k znalim* gospodinjstvom še male obrtnike in poljedelce, ki delajo z električnimi stroji, p« bomo spoznali, kako ogromne naloae čukaio v bodočnosti enerqetično tehniko. Evropa je po naravi bogata, toda tudi gosto naseljena, sai živi na jem majhnem prostoru četrtina vsega človeštva. Zato je potrebno, da ta prostor tudi pravilno izkoriščamo, to je možno samo z intenzivnim gospodar-stvom. Carafcna palica tehaike Doslei ie Evropa črpala večji del svoje električne sile iz .belega premoga1. t j. vode, in iz premoga. Izraba vodnih sil je omejena, še večio izrabo premoga pa gospodarstveniki raznih vzrokov odsvetujejo. Res ok " kemiji bolj koristen kakor kot gorivo. Čarobna palica tehnike ie morala torej iskati dalje in je nehote privedla tehnike do vetrne energije. 2e stoletja poznamo mline na veter. zde se kakor slikovit okras nekoliko enolične holandske ravnine, hkrati smo pa že skoraj pozabili na Votorni mlin na veter — qiqant moderne tehnike. Visoko kakor titlelov siolp se dviga ogromni stolp nad enolično ravnino. Zakoreninjen v zemljo z močnimi jeklenimi vrvmi kljubuje lahko tudi še tako hudim orkanom. Temelj nove naprave ie 165 metrov visok okroqel stolp, zasidran v težki plošči iz železobetona. Spodaj meri v premeru 18 metrov in se stožčasto razširja v ploščad, ki nosi še en stolp. Ta je 75 metrov visok in vrthiv. Ima kapljičast prerez in je zavarovan proti vetru. Na vrhu teqa vrtlpvega stolpa stoji točno v smeri njeqove podolžne osi qondola. ki ima na zatisni strani vrtljivo kolo. Ker veter qornji stolp ves čas tako obrača, da je njeqov koničasti konec obrnjen vstran od vetra, zadeva zračni tok kolo stalno točno v kotu 90 stopinj. En sam takšen vetrni motor ima 2/.000 konjskih sil. Če bodo qradili več stolpov na isti ravnini, bodo morali biti vsaj 2 km oddaleni drua od druqeqa. da se ne bodo drug druqeqa motili zaradi vrtincev, ki jih delajo ogromna vrtilna kolesa. Pri računanju zmogljivosti moramo upoštevati, da dela takšen vetrni motor vsak dan povprečno osem do devet ur. — Naša druga slika nam kaze noiramsemo velikanskega vetrnega motorja. Veter, ki vleče okroq gondole, zqrajene na vrhu velikanskega stolpa, je pogosto tako močan, _ da bi na zemlu ruval velika drevesa. Gondola ie središče naprave, ki izpreminia sune sile vetra v elektriko. Dolqa ie 45 metrov in 20 metrov visoka. Zgraiena je v tri nadstropja; v njih je prostora za stroje, za meteorološko opazovalno postajo in za ljudi. Za oskrbovanje vse naprave je potrebnih 8 do 10 Hudi. Vrtilno kolo ima tri krila in meri v premeru 135 metrov. V eni sami minuti naredi 10 obratov, pri tem dosežejo konci kril hitrost 260 kilometrov na uro. V aondoli izpreminjajo te obrate v hitrost m preneso na štiri diname. Debeli kabli vodijo električno silo skozi notramosl stolpa v transformator, ki odvaja električni tok na vse strani. Li.udie v gondoli so zvezani s trdnimi tli z osebnim in tovornim dvigalom m - za vsak primer — tudi s polžastimi stopnicami. £ k>n 33. Kralj je strme in z grozo poslušal satansko zgodbo hudobneaa vrtnarja, potem pa ie ukazal, naj ga pri priči sežgo na isti grmadi, katere plameni naj bi požrli Angelina... — Tedaj je kralj nenadoma poklical ječarja; »Poidi, vzemi ključe, odpri stolp in izpusti jetnico!« lečar se ie podvizal, kolikor so mu dale noge. in izpustil kraljico. Ihte se ie zgrudila ubožica na slamo; vse preveč naqlo in čudežno ie prišla rešitev... Potem se je dvignila in opotekaje se odšla po temnih, zavitih stopnicah navzdol. 34. S kraliem sta si stala oči v oči... To je bil trenutek.nepopisnega veselja! Kralju sta spolzeli po licu dve debeli solzi... Razprostrl je roke in ujel vanje bledo ženo; »Odpusti mi. odpusti, žena moia! Nisem storil prav... Sedaj ie dobro... in bo za vedno tako ostalo!« Kraljica se ie nasmehnila skozi solze: »Glej, mnogo je treba trpeti, da ie človek nekoč srečen! Sai tudi jaz nisem brez krivde; če bi boli pazila na dete in sc ne vdala spancu, bi bilo marsikaj drugače... Sedaj pa je pozabljeno vse prestano!...« 35. Ko se ie na tiho zemljo spuščal večer, so na qraiskem balkonu strmeli v tiho, rdeče ožarjeno krajino kralj, kraljica in Angelin. Vsak zase je čutil, do se ie zgodilo nekai velikega in čudoviteaa... Prvi je spregovoril Anqelin in povedal svojo zgodbo, njej je pridružila kraljica svojo bridko povest dvanajstih let, poslednji pa je spregovoril kralj... Ko so se jim ujele oči. se je v njih lesketala luč nove sreče... 36. Kralj je sklenil svojo poroko obnoviti, in priredil ie veliko gostijo... V vsej deželi so bile tistega dne velike slavnosti in veselje Je zajelo sleherno mesto in vasico obširne kraljeve dežele... Vsega je bilo dovoli: jedi in pijačcl Vesel je bil dvor in vesela ie bila vsa dežela... Konte prihodnja trditev, stavek', pravilo, nauk (Iz grš.). (i. Grelec (iz grš.). 7. Danp; pritisk; vol (srbohrv.). 8. Narodno moško ime; evropska valuta (krV tiča). 9. Nemški kamen; prvotni beli prebivalci notranje Azije in Japon; ske. 10. Ptica; del rimske hiše ali bazilike. 11. Plemkinja. 12. Določene lastnosti ali določeni stvari pripadajoč, česar pa nočemo ali ne moremo imenovati; dva samoglasnjka, ki sta ime več tujih rek. Navpično: 1. Kovarstvo. 2. Opravlja neko kmečko delo; s pozitivno elektriko nabit atom ali atomska skupina. 3. Moško ime (»Pravični«); sekanje drv ali del gozda, ki naj se poseka. 4. Ital. komponist (li97— 1848); 23. in 8. črka v abeeedi. 5. števnik; belgijsko mesto; oba samoglasnika iz prejšnje besede. 6. Oziralni zaimek; moja (fr. in it.); okrajšava za advokat ali advent. 7. Plemiči (tujka iz grš.). 8. Prva črka hebrejske abecede, hkrati številka ena; pridevnik, ki je dal ime kraju ob dolenjski železnici. 9. Ruski pisatelj (r. 1877.); konec ženskih samostalnikov, ki služi tudi kat domače žensko ime. 10. Kvarta; čarovnija. * STOPNICE 1. A 2. A A 3. A A A 4. A C C C o. C C C C C 6. C E E E E E 7. E I I I I I I 8. I I I N N N N N 9. NNNNNOO PP 10. PPPSSSSTTT 1. Kemijski znak za prvino; 2. veznik; 3. kovina; 4. znamenito letovišče; 5. matematičen pojem; 6. ptica; 7. štajerska reka; 8. zap*nka; 9. naznanja gosta; 10. slaha ženrfia. ZAKAJ SIRENA ZAVIJA? Če igramo na gramofon in vzmet popuščati, se posU«no glas. Kaj je temu vzrok? SiMna »ipi vsak dan zastavlja isto vprašamo. •8Difu3|n[ Izojjs »qjd jjf ‘jjejz t?fnqz qo.\z *aDof«uwfod ouj»aftoq«i>.> oujuo>f ui as a^ofvfuiuajds oujamojitiiie -od ‘o^ofTj.TguiBu oujauu»i«ua nw**vz a ©»»»a -ru ‘ofi)JA oj)jq ouqnfiod of ui fo^s in|«Snj -jjijiio.') «u of ofipj^jj: •oifuvu y!03? -«u3 ouijouiu ou.)«>i»|» qi3oj)j mu^jjpoiso^si a tuui ih ‘ajgoid ajfRuiAftžf zi ifo)*»s »d »■bjfc — ‘301501 3gll«p }P«.»»Z A J03|W1 jf.jOA nqoj -»u of i3i ‘jodn nftitvuidJd of*i 0)RZ Ul TlfOOA !)«MXI*A «08 »f l»W?M A -ouzaru opgofd uqoj po i)JA tqfli as tip 'ar id jRq of raoi«)so a '*U3°AZ 11« uoaz jpn) Uiol s Ul KffURUlZ fOJO-J 0[lAd)8 ouf«qin os ‘pJA OfdUSV^Od VO}0{4 Ofi og -IpUlUlO« X AOjNni -ju «i!Aa)S po ISIARZ «(10) «uis!A ZAMENJANKA Kasta. omen. bdet. vedro. Mre«a. lonec, herec. Anica, meter, arena. Vsaki besedi spremeni prvo erko, da bo nastal nov samostalnik. Tfc I' nove črke sestavljajo del WtiM*a čnsa. POSETNICA NACE PTIČ. MOSTE Možak opravlja zelo navaden a potreben poklic. ugrtizinfeteferife Prva križanka: Vodoravno: 1. Modni saloni. Kol, Vič. 3. lice, Kfars. 4. ata. car, SR. po. kulak, Sr. 6. ol. ak. 7. Ag, Arnlat, um. S. ne, do, me, Iie, 9. in, A, d., er, r 10. Kristus. 11. argentinski. — nav»ič| 1. Mala planina. 2. ego, gen. 3. deca, Noe, kladčre. 6. 11, Cu, Rodin. «. g' st. 7. »v. Ra imeti. 8. Llm, Kagicrun. 8. i 10. ris. uho. 11, instrumenti. Bruga križanka: Vodoravno: 1. kk, sokola. 2 lok katar. 3. ohok, 8e». 4. ruSilco. 6. D. ro. «. .Jalovec. 7. 1(4, vlili. 8. rahel, 9 bencin, na. — navpično: 1. Klorid, 2 Kobul. Lae. 3. koč, John. 4. Kitaje«. 5. ok. Lil, Ii. «. Basedor. 7. otec, vir. 8. tam, reden. 9. ar, kocina. Čaroben kvadrat: 1. omaka. 2. Murat. akeni, 4. kanal, 5. Atila. er, qa vpičeo: VvjS: I. orli. 19. Tin. 1945. „ Dnu2nsrsKi tednik 5 Dafna je t>supla obstala. Preplašeno ga je pogledala. Parker se ji je ljubeznivo smehljal. Očitno je nekaj vedel o njej. Torej bo boljše, da bo ►rijazna z njim. Spet je začutila zlate spone, ki jo tako neusmiljeno vežejo in jo silijo, da počne stvari, ki ji niso všeč. Kaj neki ve? In odkod? Mar je Mary že kaj izblebetala? No, lepa reč! , »Kaj pravite k mojemu predlogu?« Je vprašal Parker. »Ne vem še, kako naj odpovem svoj zmenek,« je počasi odgovorila Dafna. »To tudi ne bi bilo vljudno — tako v poslednji minuti!« Kaj naj stori? Vsekako mu ne sme pokazati hrbta in ga ne sme preveč fcviška odpraviti. . »Nekaj bi rad govoril z vami — cisto zasebno,« je ponovil Parker. , »Ali ne moreva tega urediti kdaj drugič?« Dafna je čutila, kako se je polasea obup. Prav nič rada ne bi prišla temu človeku v roke! Dovolj je ze zoprno, da ji je Mary povsod za petami, toda Marv ni drugega kakor navadna, predrzna in umazana izsiljevalka. Drugače je pa s tem Parterjem! Kaj neki namerava? Če res kaj ve o njej — kaj potem? Morda bi bilo boljše, da bi pobegnila in se otresla vse te zadeve, preden se zgodi kaj resnejšega. »Kakšen zmenek je pa to?« je vprašal Parker. »Mislim, s kom?« »O, z nekim prijateljem.« »Prav — torej nič posebno važnega. Svetujem vam, da ga odpoveste.« . Prijel jo je pod roko in odpeljal iz hotela. Zunaj je že čakal taksi. Parker se je nameril z njo proti avtu. »Kako bi bilo, če bi *e dogovorila »a jutri?« je predlagala Dafna. »Ljubše mi je danes. Rad bi govoril z vami danes. O vaši jahti!« »Oh!« je vzkliknila Dafna. Dovolila je, da ji je Parker pomagal y avto m sedel poleg nje. Povedal je šoferju neki naslov, ki ga ni poznala, ® avto je neslišno zdrčal po asfaltu. »Slišite, to je T>a prava ugrabitev,« fe vzkliknila Dafna z drobnim živčnim smehljajem, meneč, da je boljše, ce v ko zadevo na smešno obme. , »O ne, vojvodinja, popeljal vas uom v prikupen lokal, kjer bova iz-b.erno južino zalila z izvrstno kapljico. In razen tega se bova lahko nemoteno razgovarjala. Takoj nato Jas bom odpeljal nazaj v vaš hotel. Nič se ne bojte-« »Saj se vas prav nič ne bojim.« 5e nejevoljno vzkliknila Dafna. »Samo...« »Samo?« »Samo zdi se mi. kakor da bi "bila v začarani deželi. Ljudje mi zapovedujejo^ to in ono. ne da bi jim bile nio.ie želje ali moja čustva kaj mar. /Idi se mi, da zadnji čas sploh nimam več svoje volje.« .Zdelo se je. da je Parker preslišal njeno pripombo. »Kako vam je kaj všeč Newyork?« je vprašal. Dafna ga je nezaupno pogledala. Ali se šali? Ali ve. kdo je v resnici? Morda se igra z njo? In kaj prav ta prav hoče? »Očaral me je.« je odgovorila. »Med najčudovitejšimi mesti je, kar eem jih kdaj videla.« »To me pač veseli,« je odvrnil Parker. »Morda se boste celo odločili, da boste za zmerom ostali pri nas, *li ne?« »Na to vprašanje je težko odgovoriti. Na Angleškem imam razne *veze in dolžnosti, ki me vežejo, da *e večkrat vračam tja. In razen tega je Anglija moja domovina. Vendar *e bom gotovo še pogosto vrnila •emkaj.« Medtem ko je govorila, je opazovala Parkerja. Izraz njegovega obra-*a se ni prav nič izpremenil, ko je plenila dolžnosti in zveze na Angležem. Spet se je na tihem vpraševala, kaj neki prav za prav ve o »jej. »Tudi jaz mislim, da bi moral človek pošteno iskati, če bi hotel dobiti boljše mesto,« je čez čas rekel Parker. »Po rodu sem Irec. toda še kot otrok sem prišel semkaj. Nikoli ni-«em bil v tujini, pač, enkrat sem potoval v Zahodno Indijo in na Ba-namsko otočje. Dovolj je zame. Ne $ogreŠ£.m drugih mest!« 9 * LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA * Dafni je bilo, da bi na glas zakričala. Čutila je napetost v zraku. Zakaj neki ji Parker odkrito ne pove, kaj hoče od nje, namesto da sloni v blazinah in kakor sfinga strmi predse? Avto se je ustavil. »Zdaj sva na cilju,« je rekel Parker. »Pogosto zahajam semkaj. Naj bom odkrit — lokal je moj. Upam, da vam bo jedača všeč. za pijačo sem porok jaz osebno!« Pomagal je Dafni iz avtomobila, plačal šoferja in pozvonil pri železnih vratih, očitno vodečih v podpritličje. Prikazal se je majhen, čokat, temnolas moški in pogledal skozi linico. Ko je videl, kdo stoji pred vrati, se mu je obraz zjasnil v širok nasmeh. »Dober dan. Mr. Parker,« je pozdravil. Parker je šel pred Dafno. Ob koncu hodnika je zagledala bar, toda Parker ni zavil vanj. Šel je naravnost po stopnicah, nato skozi ozek hodniček in odprl neka vrata. Dafna se je znašla v majhni, prikupno opremljeni sobi. V kaminu je veselo plapolal ogenj. Sredi sobe je stala miza, pogrnjena za dve osebi. »Ali ne bi slekli plašča?« je vprašal Parker in ji hkrati že pomagal odložiti krzno. Pri vratih se je pokazal natakar. »S čim naj vam postrežem?« je vprašal Parker. »Priporočil bi vam coctail, ki ga zna zmešati samo naš barski mixer. Vem, da vam bo všeč.« Dafna je ■prikimala. Slekla si je rokavice in si jela greti roke nad ognjem. »Dva,« je zaklical Parker natakarju. »Juzino sem že poprej naročil,« se je obrnil k Dafni, »torej ne bova dolgo čakala.« »Bili ste torej trdno prepričani, da bom Ala z vami?« je vprašala Dafna. Parker se je nasmehnil. »Zdelo se mi je zelo verjetno,« je odgovoril in ji ponudil cigareto. Popila sta vsak dva coctaila. nato so prinesli obed. Same izbrane jedi in izvrstno pripravljene. Zraven sta pila Eenčana. Parker je zelo zanimivo in zabavno govoril o tem in onem, vendar se niti z besedico ni dotaknil vzroka, zakaj io je tako nujno povabil s seboj. Proti koncu obeda si je Dafna nehote morala priznati, da ji je v družbi tega človeka, ki je bil vendar navzkriž z zakoni, prijetnejše kakor v družbi vseh tistih dolgočasnih, izumetničenih ljudi, ki jih je bila dotlej spoznala. Pri črni kavi in likerju je Parker prišel z barvo na dan. Nagnil se je cez mizo in zaupno dejal: »Torej, vojvodinja — ne vem, kakšno igro igrate, in mi tudi ni do tega, da bi mi povedali. Vendar se mi zdi, da bi vi in jaz — da bi midva lahko drug drugemu pomagala.« Dafna ga je nekoliko presenečeno pogledala. »Ne razumem vas prav,« je odgovorila. »Saj tudi ni potrebno,« je vzkliknil Parker. »Ne imejte nepotrebnih skrbi. Jaz sem edini, ki nekaj o vas ve. Nihče drugi ni dovolj spreten, da bi znal zvezati stvari in dogodke v logično celoto. Jaz ne bom črhnil besedice. Narobe, nameravam vam celo pomagati.« »Pomagati?« »Da. Morda nimam prav. Poslušajte, kaj sumim o vas. Prišli ste v Ameriko, da bi ulovili bogatega moža, in ker ste precej pri koncu, ste si nadeli videz originalnosti, da bi prikrili svoj resnični položaj. Ko boste pravega ujeli, vam bo pač vseeno, ali bo svet to izvedel. Ali imam prav?« »Da. Mislim, da imate prav,« je •počasi odgovorila Dafna. »Kajpak se vam tega ni treba nič sramovati,« je dejal Parker. »Vsi vemo, da se samo od visokega naslova da živeti. Denarja potrebujete. Mislim, da je to edina vaša težava, samo priznati je ne marate, jelite?« Dafna ga je pogledala, vendar ni ničesar odgovorila. Mož niti ne sluti ne! Misli, da je prava vojvodinja. Zakaj torej takšno skrivnostno šarjenje? Očitno ni izsiljevalec, saj nima česa dobiti. »Če gre samo za to,« je nadaljeval Parker, »tedaj vam povem, da tukaj pri nas ne potrebujete denarja, da imate le svoj naslov. Pri nas, je nešteto bogatih moških, ki bi se z veseljem poročili z vami. samo da bi se mogli pred družbo pobahati, da so se poročili z vojvodinjo. Morda je vaša igra drugačna, mogoče ste tudi ponosni. Poznam lepo vrsto plemenitih družin, ki za vse na svetu ne bi priznale, da so na psu.« Le kam meri, je ugibala Dafna. Kaj hoče od mene? »Ali veste, kako sem uganil vašo zvijačo?« je vprašal Parker. »Ne. Niti pojma nimam,« je priznala Dafna. »Po nekaj besedah, ki ste jih izrekli tisti večer, ko ste bili s Ho-wardom. Ali se spominjate, kaj ste govorili?« »Ne.« »Govorili ste o svoji jahti.« _»Ne spominjam se, kaj sem rekla.« »To tudi ni važno. Važno je bilo samo, da ste omenili svojo jahto in rekli, da se imenuje ,Mayflower-Castle1.« »Da, tako se tudi imenuje.« Parker je udaril v prisrčen smeh. »Vidite, da sem spretnejši od drugih!« je vzkliknil. »Ali veste, kaj sem storil, ko sem se poslovil od vas? Šel sem v pristanišče jn ugotovil, da se ni vsidrala nobena jahta s takšnim imenom, nato sem se pozanimal pri pristaniškem uradu in ugotovil, da tudi ni nikjer vpisana. Tako sem V 24 URAH barva, plisira iD kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in sveSlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA imel na dlani, da jahte z imenom Muyflower-Castle‘ sploh ni!« »I)a,« je odgovorila Dafna, sprav imate. Sploh nimam jahte.« »Ni mi treba pripovedovati tega. Sam sem to dognal. Bilo je nevarno, da ste pripovedovali, da imate jahto. Kaj, ko bi kdo izmed vaših gosposkih prijateljev storil isto, kakor jaz?« »Ti pač niso tako inteligentni,« je odvrnila Dafna in se nasmehnila Parkerju. »To je res.« »In kaj nameravate zdaj. ko ste ugotovili, da sem vas nalagala?« je poizvedovala Dafna. »Prav ničesar, imeli ste svoj vzrok, da ste tako govorili, in razen tega je to vaša zadeva in ne moja. Prav tako vas ne vprašujem, kakšen je bil ta vzrok. Vendar mislim, da bi utegnila pomagati vi meni, jaz pa vam. Če je res tako, ne vidim vzroka, zakaj se ne bi sporazumela. Kaj pravite k mojemu predlogu?« »Ne vem, kako bi vam mogla pomagati,« je odgovorila Dafna. »To dokazuje, kako malo veste,« je vzkliknil Parker. »Kaj pa vsi tisti gosposki prijatelji, ki so vas ves ta cas vabili, ali ste se jim že kaj oddolžili?« »Ne še.« »Najbrže nimate denarja. Ali ni tako?« »Prav imate. V resnici imam kaj malo denarja.« »Menda se zavedate, da bi se morali vsem tem ljudem nekako oddol- žiti, morali bi prirediti vsaj slavnostno večerjo ali veliko vrtno zabavo...« »Že prav, Mr. Parker, vendar ne razumem, kako bi s tem vam pomagala? Razen tega sem vam že pove-, dala, da nimam dovolj denarja za takšne zadeve. Vojvoda mi ni zapustil ničesar, vse je namreč podedoval njegov najbližnji dedič. Siromašna sem.« »Stalo vas ne bo niti vinarja,« je odgovoril Parker. »Mr. Parker,« je ledeno odgovorila, »če hočete reči, da boste vi nosili stroške...« > »Ne. ničesar takšnega ne mislim,« jo je prekinil Parker. »Prav nič mi ne bi koristilo, če bi povabili vse svoje znance k ,Sherryju‘ in jih gostili do rane zore!« »Torej vas zdaj še manj razumem kakor poprej.« »Rad bi, da bi storili tole,« je rekel Parker. »Povabite vso druščino, ki je doslej vas gostila, na teden dni trajajoče zabavno potovanje v Nas-sau lia jahti ,Mayflo\ver-Castle‘.« »Ne bodite smešni,« je odvrnila Dafna. »Prav dobro veste, da nimam jahte.« »Ne drži,« je vzkliknil Parker. »Niste je imeli. Če bi pa zdaj z menoj stopiti do Hudsona, bi videli, da se ziblje v pristanišču tako čudovita bela in srebrna jahta, da je še nikoli podobne niste videli. In na njenem vitkem boku piše: Maiiflower-Catiile. Vojvodinja, vaša jahta vas pričakuje.« Viteško se ji je priklonil. Dafna ga je nejeverno poslušala. »O čem prav za prav govorite?« je vprašala. »Pravim vam. da .je Mayflower-Castle pripravljena za vas. Niste slutili, da ste ves čas govorili resnico. jelit»? Jahta je v pristanišču, onrem-ijena z moštvom in vsem potrebnim. Sami angleški častniki in angleški mornarji. Prav takšni so. kakor bi bili pravkar pripluli iz Southamptona. Nihče ne bi opazil razlike.« »Zakaj... zakaj ste pa to storili?« je vprašala Dafna. »Vidite, zdaj postaja kupčija tudi zame zanimiva. Prepustil vam boni jahto za to potovanje, vi boste pa zame nekaj storili, ne da bi to vedeli. Nič drugega nočem, kakor da se s svojo družbo popeljete do Nassaua. Drugih skrbi ne boste imeli. Vsi stroški so poravnani. Ne bo vam treba skrbeti ne za jedačo, ne za pijačo, ne za moštvo. Nekaj dni boste ostali v Nassauu, nato se boste vrnili. Vendar ne maram, da bi pripluli v ne\v-yorško pristanišče. Urediti boste morali tako, da se boste ustavili nekje v bližini Long-Islanda. Ali me zdaj že kaj bolje razumete?« Dafni se je naposled posvetilo. Alkohol naj tihotapi zanj! Ob tem spoznanju ji je vroče postalo. Zdaj se je bila že torej tako globoko zapletla v sleparske mreže, da se ne bo mogla zlepa otresti te ponudbe, če naj ne tvega, da jo Parker razkrinka. Najboljše je. da mu ne pokaže, da ve, za kaj gre. »še zmerom lie vem, kaj bi vam to hasnilo,« je povzela. Prigovarjate mi, naj povabim na vaše stroške kopico ljudi, ki bodo teden dni jedli in pili za vaš denar — ne razumem pa, kaj vam bo to koristilo, Ali bi bili tudi vi radi v tej družbi? Vam gre za to?« Parker se je nasmehnil. »Bog varuj,« je odvrnil. »Prav nič si ne želim v družabni lestvici više splezati! Skoraj vse ljudi, ki jih boste povabili, osebno poznam. Po večini so moje stranke. Torej ne bi bila takšna čast, če bi jih srečal pri vas.« »Vendar rajši ne bi pristala na vaš predlog,« je rekla Dafna čez čas. »Občutek imam. da bi se tako vezala. In tega ne maram.« Parker je odkimal. »To je napačen ponos,« je vzkliknil. »Razen tega zadeve očitno prav ne razumete. Če boste storili to, kar vas prosim, se bom vezal samo jaz. Zavrzite takšne pomisleke!« »Vsa zadeva se mi ne zdi čisto poštena,« je povzela Dafna. »Jaz imam vse prednosti in vi nobene.« »Ne delajte si skrbi! Če pristanete na moj predlog, mi naredite velikd uslugo. In da boste prepričani, da vam ne bom več kvaril vaše igre, vam povem še, da vam po tem razgovoru ne bo nikoli več treba govoriti z menoj, že ne boste sami hoteli.« »Želite torej samo. da priredim na jahti družabno zabavo, se odpeljem v Nassau in se spet vrnem?« je vprašala Dafna. »Da, to je vse. Toda ob povratku morate pristati kje v bližini Long-Islanda.« »Vseeno kjer koli?« »Da. če obvestite o tem kapitana.« »Mrs. Darleyeva ima v bližini Oyster-Baya hišo s pomolom za pristajanje in podobno šaro. Tisti večer, ki sem ga preživela pri njej. je na dolgo in široko pripovedovala o tem. Ali bi bilo to primerno?« »Izvrstno. V bližini Oyster-Baya. Imenitno!« Natočil je Dafni še en kozarček likerja. »Vsa zadeva se mi pa vseeno zdi nekam smešna,« je vzkliknila Dafna. »Morda pozabljam, da sem v Ameriki. Tukaj so možne kar se da ne: mogoče stvari. Če vi pravite, da ni nič nepoštenega pri vsej stvari, bo že res. Na Angleškem kaj takšnega ne 'bi bilo mogoče.« ij>Tukaj smo v demokratski deželi,« je odgovoril Parker. »Na Angleškem najbrže tudi ne bi srečali moža kakor sem jaz, ali ne?« je smehljaje se vprašal. »Ne,« je odvrnila Dafna. »To je eden izmed vzrokov, zakaj jni je ta dežela tako všeč. Med najzanimivej-šimi ljudmi ste, kar Sem jih kdaj poznala.« »Zelo ljubeznivi ste. vojvodinja.« »Resno mislim,« je vzkliknila Dafna. »Še nikoli se nisem tako dobro zabavala, odkar... odkar sem tu. V primeri z vami se mi zde vsj drugi ljudje brezbarvni in bedasti.« Parker se je nasmehnil. Pisal je nekaj na majhen bel listič. Dafna ga je opazovala in ugibala, kaj neki piše. Zelo všeč ji je bil. Ugotovila je, da je njen tip. Vsekako ji je bil neprimerno bolj všeč kakor IIoward. Očitno ima tudi dosti denarja. In vse kaže, da mu je tudi ona všeč... Parker ji je ponudil listič. »To je kapitanov naslov,« ji je pojasnil. »Nekaj dni, preden nameravate odriniti, ga obvestite. Pripravil in uredil vam bo prav vse. kar boste potrebovali.« Pogledal je na zapestno uro. »Ne bom vas dalje zadrževal. Vem, da imate dosti opravkov.« Pomagal je Dafni obleči plašč. »Zelo sem vam hvaležen, da mi boste storili to uslugo, in veselilo bi me, če bi tudi vam pomagala iz težav. Moj avto čaka zunaj, šofer vas bo odpeljal v vaš hotel.« Ponudil ji je roko. »Zbogom, milostna. Bilo m j jp v veliko čast.« »Upam. da niste resno mislili, ko ste rekli, da se poslej ne bova več videla,« je vprašala Dafna. »Ali ne bi kdaj večerjali z menoj, ko se vrnem s potovanja?« »Če želite,« je vljudno odvrnil Parker, »vas bo moja žena telefonski poklicala v vašem hotelu, da se bosta dogovorili. Zelo naju boste počastili.« Torej mi ne kaže drugega, kakor da se odločim za Howarda. je pomislila Dafna, ko se je naslonila v oblazinjeni sedež Parkerjevega avtomobila. Parkerjeva žena je gotovo ljubka mlada Američanka, prav tako duhovita in moderna, kakor je sam. Lepo, torej se bo poročila s Hovrar-dom in dovolila, - 3 a jo bo vse življenje razvajal in oboževal! Morda bo vožnja v Nassau res čisto zabavna. Čutila ja, da je nekoliko okajena po vseh teh coctailih. vinih in likerjih. Bila je zardela v obraz in oči so se ji bleščale, ko je pred vrati hotela skočila iz jivta in vstopila v hotelsko vežo. Celo Mr. Hoivard, sedeč v enem izmed naslanjačev z uro v rokah. je takoj zažarel od sreče in veselja, ko jo je zagledal. »Kaj se je pa zgodilo?« je vprašal. »Ali ste pozabili, da sva se dogovorila, da se boste pripeljali pome v mojo pisarno?« Dalje -prihodnjič HUMOR Logika Gospod Cep je nekoliko preveč pogledal v kozarec in se pozno zve-£er pijan vrača iz qosiilne domov. Ko kolovrati po cesti, se po nesreči *aleti v nekeqa treznega moža in ®obi zato mastno zaušnico. »Čudno,« zmaje z q!avo pijanec, »kako hitro sem danes prišel domov.« Dober učitelj ste vi naučili mojo hčer iqra-">a tla klavir?« *Koliko zahtevate, da io spet odpadite?« Mladoporočenca »Sele štirinajst dni sta poročena, pa »■a se že sprla?« r Prepirala sva sc, kdo ima *°° čakal. V tei H°slilni ie zelo slaba postrežba.« Med spiritisti »Pomisli, včeraj smo na naši spiri-Iistični seji priklicali Beethovna.« »Jn kaj je dejal?« .»Prosil ie mojo ženo. naj ne iqra njegovih sonat.« Razlog »Zakaj je neki zemlja ženskeqa spola?« »Zato, ker nihče natanko ne ve, koliko je stara.« Upravičena jeza »Zakaj se pa danes primadona tako lezi?« »Ob koncu predstave ie prejela deset šopkov, plačala iih ie pa enaist.« V roju . Adam: »Eva, posledniič te prosim za roko. Pomisli, da imam še mnoqo reber!« Ni izbire »Če bi imela na izbiro, da se poročiš z milijonarjem, ki qa ne bi liubila, ali s siromakom, ki bi qa imela rada. za koga bi se odločila?« »Draga moja. milijonarja, ki bi aa ne liubila, sploh nil« Škotska Dva Škota se srečata na cesti. Pa vpraša prvi drugega: . »Kie imaš svoi poročni prstan? Sai si se vendar šele pred enim mesecem poročil.« »Veš. ta teden oa nosi mota žena,« se odreže drugi. OSLEDNJI IZHOD ■{ IftflSU. r. BUNZl »Kakšne; vrste ljudje so to, ki iščejo ljubezen in prijateljstvo s pomočjo oglasov?« ie otožno vprašala Katin-ka in pogledala iz časopisa. Stefan ji ni odgovoril. Sicer je bilo pa videti, da Katinka odqovora sploh pričakovala ni. »Temperamentna pla-volaska išče prijatelja, ki bi ji pomagal.« je brala Katinka. »Denar ni vazen.« Kai neki potem hoče? Ali pa tale oqlas — poslušaj vendar. Stefan! — « Stefan ničesar ni slišal. Gledal, bo-lie z očmi ie požiral podobo na mizo naslonjenega dekleta. Štefan ie ljubil Katinko z vsem oqniem devetnajstletnega srca. »Tudi iaz bi rada napisala takšno ljubezensko pismo, Stefan.« je dalje kramljala Katinka. »Radovedna sem, koliko odqovorov bi dobila« »Ne, teqa ne boš storila. Katinka Ne dovolim Til« Katinka ga ie poqledala. Tisoč vra-žičkov st ie režalo iz njenih oči. Počasi se ie obrnila in sedta za mizo. »In zakaj. zakaj mi to prepoveduješ?« ie vprašala z zvonkim, coroaliivim glasom, ki se ga ie Šlefan v isti meri ! bal. kakor qa ie oboževal. i Dobro ie vedel, da bi ji moral za-] šepetati: »Ljubim tel« in jo poljubiti. 1 Prav tako ie bi! pa tudi prepričan, da , bi qa v lem primeru z istim porogljivim glasom vprašala: »In zakaj, zakaj me ljubiš?« Na to drugo vprašanie ii seveda ne bi mogel odgovoriti. Zato ie Stefan rajši še dalje umiral od ljubezni kakor da bi ii priznal svoja čustva »Življenja želijio dekle — ali naj tako napišem? Ali se ti zdi dobro Stefan? Odprt že vendar enkrat usta in mi pomagaj!« »Napiši rajši: .Ljubko, radovedno dekle—’« »Liubko. io zveni preveč vsakdanje. Če bi vsai rekel očarljivo.« Katinka je položila Štefanu roko okroa vratu. Naposled sta zložila naslednji oqlas: »Ljubka mlada dama išče dobreaa tovariša.« »Izvrstno,« se ie veselila Kaiinka »Oglas ie udaren in vendar bo malo stal. Prosim te, Štefan, odnesi oglas v upravo časopisa. Meni ie tako nerodno. če me tisti uradnik pri okencu tako oleda. Stefan ie ubogal. Ves zamišljen ie stopal po cesti in se na tihem iezil. da ie spet enkrat zamudil priložnost m ni bil nekoliko boli pogumen. Zdajci mu ie pa šinila v qlavo odrešilna misel. Vzel ie iz žepa Kalinkm oolas rn pripisat pod njena nekai vrstic. Cez nekai inuuti it ie siopil v upravo lista. Zdai ie uradnik tudi niemu dolao predirljivo buljil v oči. Ko ie Katinka naslednje jutro pričakujoče razqmila časopis in poiskala svoi oglas, ie \sa presenečena brala: »Ljubka dama išče dobreqa tovariša. Značka 1000. P. S. Ne svetujem nikomur, da bi se javil, ker io ljubim« »Sveta nebesa.« je vzkliknila Katinka in slekla proti oknu. upajoč, da se bo pri svetlobi tekst spremenil. »To ie vendar blazno!« ie čez čas vzkliknila in pritisnila svoje vroče četo na mrzlo steklo Čez nekai minut ie skočila k telefonu in poklicala Stefana! »Stefan.« ie dejala in njen glas ie zvenel toplo in nič več poroaliivo kakor prejšnji, dan. »Kako lahko bi si bila prihranila densr za oglas — Ne. iaz qa hom plačna Hotela sem vendar vedeli — Pridi takoi k meni. da ti dam — Denar seveda — Kdoi boš prišel? — Šele čez deset minut? — Nemoqočel Pi idi vsai že čez pet minut. — Prosim pohiti — čakam tel« Cez nekai minut ie po stopnicah fieiiziona, v katerem ie stanovala Ka-inka, v eni sapi pridirja! Štefan in tako burno za seboj zaprl vrata, da ie slara dama, ki ie nadzorovala učenke, zmajala z cilavo in menila da ie bila včasih mladina pač vse drugačna, posebno če ie šlo za liube-zen. odvajalno Izdaia K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; ra tiskarno odgovarja O. Miiialek — vsi * Ljubljani. Oznanilo mladim ljudem I/ knjige dr. Volgesija: .Oznanilo živčnemu svetu' Življenje je več ko šola. Ne čudite se torej, če vam bo pisalo drugačne rede, kakor ste jih dobivali v šoli. Skušajte v svoji duši združiti v harmonično celoto šolske nauke z življenjskimi izkušnjami. Najvišja zapoved narave je splošni napredek. Kdor se temu napredku stavi po robu, mora pozneje delati pokoro. Šibka bitja ste, ujeta v zakone narave, toda v vas tli božja iskra in življenje vaših prednikov vam daje moči, da boste premagali celo viharje sedanjega časa in se dvignili čez svoje slabosti — vendar morate prej spoznati svojo pravo vrednost in svoj prostor pod soncem. Nikoli ne pripisujte svojih razočaranj, svojih skušnjav in r-voje živčnosti drugim, zakaj njih izvor je pretežno samo vas samih in v vaših napakah. Zdravo telo in zdrava dušal To naj bo vaše vodilo, zakaj vrata sreče so odprta vsakomur, ki ima zdravo dušo! Človek je ustvarjen tako, da si tudi iz škode lahko skuje korist. V udarcih usode glejte torej izkušnjo, ki vas bo prekalila za poznejše življenje. Varujte se uničujočega pesi-mizmal Optimizem daje duši krila in poleta, pesimizem jo vleče v prah in blato. Naravni red je vzvišen nad omahljivimi zakoni suhoparne fizike in materializma. Vendar tudi nad njimi plavajo zakoni večnega etosa, ki jih prav tako kakor naravne zakone ne moremo nekaznovani prekršiti. Oborožite se predvsem s samostojnostjo, zakaj vse svoje življenje se ne boste mogli na nikogar opirati, če ne boste sami sebe znali braniti in uveljaviti. NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v lei rubriki, plačamo 10 lir špinačni zavitek Nareži pol kile presne špinače, nastrgaj košček parmskega sira. še boljši je sir iz kravjeqa mleka, polij z žlico olja, osoli po okusu, dodaj 1 stepeno jajce, vse dobro premešal in pusti stati najmanj 1 uro. Iz približno 30 dek enotne moke. 1 žličke olia in soli zamesi nekoliko mehkejše testo kakor za rezance. Pusti ga pol ure počivati, potem qa prav tenko razvaliai. Razvaljano testo namaži z malo olia in potresi s pripravljeno špinačo in uporabi tudi sok, ki se je nabral v skledi. Testo razpolovi, da dobiš dva zavitka. Pekačo namaži z oljem, dobro je tudi, če tudi testo z nekaj kapljicami namažeš povrhu, da dobi bolišo in lepšo skorjico. Peci v srednjevroči pečici približno tri četrt ure. 5 minut preden daš zavitek na mizo, qa polij z malo tople vode in ga daj nazaj v pečico. Zavitek daj še topel na mizo. led ie zelo okusna int nasitna. V. L. Ljubljana Sladki keksi brez sladkorja Iz pol kile moke. 10 dek masla, 1 pecilnega praška. 1 zavitka vanili-leveua sladkorja, 1 jajca in namesto sladkoria‘Akile.oranžade, ki ti nadomešča močo in sladkobo, zamesi testo. Testo razvaljaj, izreži poljubne oblike in speci. Namesto oranžadc lahko po okusu uporabiš kakršen koli sadni sok. T. Š.. Ljubljana Rižev pečenjak . Skuhaj */< litra riža. Ko se zmehča in ohladi, primešaj košček presnega masla, 2 žlici sladkorja, kavno žličko soh m 1 do 2 jajci. Stresi vse skupaj v namazan razbeljen pekač in qa lepo rumeno speci. Pečenega zdrobi m. potresi s sladkorjem. Lahko mu primešaš, preden ga daš v peč. nastrganih s cimetom in sladkoriem potresenih labolk. N. E.. Ljubliana * Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir Znesek dviqnete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele ta spevke naslovite na Uredni-i vo »Oru žinskega tednika«, KofČek za praktične gospodinje. Ljubljana, Poštni predal 253. Kako se pravilno sončimo Tudi letos ste doživeli razočarame, čeprav ste se vsak dan sončili m cvrli na soncu. Zmerom ie tako. da šele koncem poletja uqotovite, kaj ste delali napačno in kako bi se prav za prav smeli sončiti, ne da bi pri tem občutili razne neljube posledice. Nos imate rdeč, čelo se vam lupi, hrbet ie ves lisast, skratka od pravega uspeha, ki ste si ga želeli, ste še zelo daleč. Zato vam bomo povedali, kako se pripravite, da boste prihodnje leto mani trpele in več uživale. Tudi sončiti se morate s pametjo! Najprej morate že zgodaj spomladi pričeti z zračnimi kopelmi. Marčno sonce ie že precej toplo. Sončite se v odprtem prostoru, toda ne dolgp. ker ie marčno sonce nezdravo in rado povzroči prehlad in nahod. Za prve sončne kopeli pozno spomladi in zgodaj poleti morate biti nalahno oblečeni in se veliko gibati. Šele pozneje, ko ste se na sonce že nekoliko privadili, se lahko po mili volji pečete in cvrete. Vendar pa morate poskrbeti, da se znojite, ker koža pri znojenju dovoli dela. da s tem lahko sprejema vase vroče sončne žarke. Ali mislite, da je nujno potrebno, da se izpostavljate soncu prav takrat, kadar naiboli peče? Sončite se prav lahko tudi med 10. in 11. uro m pa popoldne od 4. ure naprej Čez opoldne ie boljše, če ležite v senci. Ce bi znal vaš želodec govoriti, bi vam povedal, da ie zadovolinejši, če čez opoldne ležite v senci, kakor da se pečete na soncu. Tudi polt morate negovati. Če sc že ne kopljete v slani vodi, morate pomisliti, da ste od prahu in znoja umazani in da se morate vsaj dvakrat na dan umiti. Če pa imate takšno polt, da se vam nabere hrapava koža, potem se raiše sončite od strani. Tudi tako boste postali zlato-rjavi. Neizogibno potrebni so pa temni naočniki in pa širok klobuk, ki vam varuje glavo. Pri sončenju morate biti_ previdni, če nimate zelo močnih pliuč. Če postanete zaradi izpostavljanja sončnim žarkom živčni, takoj stopite k zdravniku in se z njim posvetujte. Tudi če vas boli uho, ali ste nahodni, ostanite lepo v senci in nikar ne hodite na sonce. Pijte precej sadnega soka, mrzel lipov čaj z limono in le malo alkohola. leite veliko sadia in lahno zelenjavno hrano. Tako mislite in se ravnajte vsaj te zadnje dni v avgustu, ko se boste sončili in izkoristili še zadnje zdravilne in koristne sončne žarke. Le v soncu, zraku in vodi sta zdravje in moč, vendar ne smete pretiravati. Če se pa letos ne boste mogli več sončiti po naših nasvetih, si vsaj obljubite, da jih boste prihodnie leto sebi v prid upoštevali. Jabolka - zdravilo za zobe Zob ne moremo z ničimer bolj krepiti in čistiti kakor z rednim uživanjem sadja, lužni narodi, ki žive skoraj izključno od različnega sadia in zelenjadi. imajo skoraj vsi zdrave in lepe zobe, ne poznajo zobnega kamna, gnilobe, ne drugih bolezni, ki tako zelo kvarijo in uničujejo zobe severnih narodov. Tudi pri nas imaio vegetarianci, ki uživajo poleg zele-. njadi največ sadja, na splošno lepše in boli zdrave zobe kakor drugi, ki se hranijo v pretežni večini s kuhano in z raznimi dodatki začinjeno hrano. Zobem koristi predvsem naravna sadna kislina, ki ie ie obilno v sadiu, posebno v jabolkih in hruškah. Pri grizenju in žvečenju se sadna kislina pomeša s slino ter očisti vso ustno duplino in zobe v vseh še tako skritih kotili raznih gnilobnih glivic. Sadje, ki ga grizemo in žvečimo, deluje kakor ščetka na zobe in zobno meso ter qa čisti in utrjuje. Sadna kislina pa ne uničuje samo gnilobnih glivic in zobni kamen, ki je ognjišče zobnih bolezni, ampak ie tudi zobem izdatno važno hranivo. Izmed vsega sadja so jabolka najboljša in naiizdaineiša. Vse premalo je znano, kako koristno ie, použiti vsaj eno jabolko zvečer, preden gremo k počilku. Posebno moramo to priporočiti onim, ki imaio šibke zobe, in tistim, ki imajo ziutraj v ustih slab okus. Po zaužitju enega ali dveh ia-boik zvečer bo kmalu izginila ta Urejuje A. Preinfalk Problem št. 257 Sestavil K. Renner (T| trije modeli so risani izreCno za »Družinski tednik« In niso bili 8e objavljeni.) Otroci morajo biti v poletnih dneh oblečeni‘v nepretesne obleke, da se čim prosteje qibljejo. Tudi nedeljska obleka naj bi bila krojena tako, da otroka nikjer ne_veže in da se v njej dobro počuti. Iz vaše stare poletne obleke sešijte hčerkici ljubko poletno oblekco, kakršno vidite na našem prvem modelu. Krilce ima globoke gube. da ie dovolj široko. Ovralni izrez je štirioglat. Oblekca je brez rokavčkov, da dobi otrok čim več sonca. Takšna oblekca je primerna za iqranje v parkih ali vrtu. Za nedeljsko obleko, kakršno nosi naše drugo dekletce, izberemo tanko in mehko blago lepe pastelne barve. Krilce in rokavci so nagubani. Ovratni izrez je okrogel. Oblekco poživita dve drugobarvni pentljici. Za doma, za kopanje in igranje so pa zelo trpežne in hvaležne igralne hlačke naše tretje deklice. Naramnice so razmeroma široke in jih zadaj skrižem zapenjamo. Otrok vam bo tudi hvaležen, če boste na hlačke prišili žep, kamor bo lahko po mili volji shranjeval vse tisto, kar ima najrajši. Beli: Kfl; Tf7; Lh2; Pc2. f3 (5) Crm: Khl, Tc8 (2) | Mat v 3 potezah • Slaba soseščina. * Problem st. 258 Sestavil Sam Lo\d nevšečnost. Posebno dobro ie. da navadimo na to otroke. Izdatki za sadje so sicer precejšnji, a zdaleč manjši kakor za zdravljenje zob in drugih bolezni, ki so posledica slabih zob. Kumare niso samo tečne, ampak tudi zdravilne. Pripravljajo pa jih naše gospodinje skoraj še vedno po stari navadi tako. da zrezane ožmo in sok odlijejo. To je napačno, saj so prav v soku razne soli. torej najboljše snovi. Kumare v solati, ali pa kar olupljene, pooase žejo, pomirijo naval krvi in razburienie. Pospešujejo tudi dihanje, lajšajo delovanje pljuč in pomaqajo proti vrtoglavosti. Vložene kisle, kumare pospešuieio prebavo in grejejo telo, zalo jih posebno priporočajo od mraza premra-ženim. V Grčiji si navezujejo tanko narezane sveže kumare na čelo proti glavobolu. Omehčano kumarično seme polaqamo na ozeble ude. Kuma- DARNOI najboljše odvajalno sredstvo rična esenca, ki io napravimo iz dveh delov kumaričnega soka in eneqa dela glicerina, ie sicer malo znano, vendar zelo dobro lepotilo, ki čisti polt, raskave in razpokane roke ter odstranjuje prhljaj na glavi. do pripravili v lekarni: 10 qr. zmletega žvepla, 5 qr. boraksa, 5 qr. gumija arabica, 20 gr. qlicerina in 160 gr rožne vode. Zelo dobro vam bo delo, če si boste obraz umivali v vodi, ki vsebuie kar najmanj apnenca,? torej v mrzli prekuhani vodi ali v takšni ki ste ji dodali nekaj boraksa. Z vodo, ki jo boste dobili v lekarni.* si izmijte obraz zvečer, in sicer ta-’ ko. da pomočite vanio kosmič vate m si izniivate obraz tako dolgo, dokler ne bo kosmič — ki qa po potrebi menjate — čist. Vas pozdravlja Saška Zelo ljubka ie črtasta poletna obleka, kakršno vidite na naši zgornji sliki. Zanimiv ie životek, ki je sestavljen tako, da tečejo črte počez in navpično.. Polea nosimo velik slamnik iste barve kakršne so črte v blagu. • ŽENSKI RAZGOVORI Tatjana, Ljubljana. Vaše p.smo mi ie šele zdaj prišlo v roke, zato vam tudi šele danes odqovariam. Ne znam si dobro predstavljati, kakšni so madeži, ki o njih pišete, razen tega tudi ne vem, ali jih imate že od rojstva, od pubertete, ali so se pa pokazali šele zadnii čas. Prav qotovo imaio svoj izvor v spremembi v organizmu, ki morda le m tako zdrav, kakor se vam zdi. Madeži utcqnejo biti posledica slabe prebave, pa tudi raznih moteni v jetrih. Dobro bi bilo torej, da bi za vsak slučaj vprašali za svet še zdravnika, ker vam iaz sama ne znam in ne smem svetovati ničesar določenega. Pišete, da imate tudi razširjene lojnice, in zanima vas, zakaj ste jih dobili. Tudi za razširjenje lojnice ie več vzrokov. Mogoče ste si polt umivali s kakšno čistilno vodo, ki ie vsebovala preveč alkohola. Alkohol ie stalno dražil lojnice, da so morale močneje delovati in so se tako razširile. Prav tako utegne biti vzrok tudi v neredni prebavi, preveč močni hrani, ali ste pa morda sploh mastne polti. Predvsem bi vam svetovala, da se več ne pudrajte — če se sploh pudrate — če pa že ne morete brez pudranja. uporabljajte samo sulfo-.dermpuder, ker je ta puder nekoliko rjavkast, ga boste prav lahko uporabljali, ne da bi kdo kai opaz.il S pudrom in čopkom za pudranie. si namreč kožo stalno dražite in inficirate, razen tega koža pod plastjo pudra ne more prosto dihati, umivajte si obraz zjutraj in zvečer samo z mrzlo vodo, ki lojnice zapira, in če že hočete uporabljati milo, uporabljajte takšno, ki vsebuie katran ali žveplo. Vsak dan enkrat si pa umiite obraz s posebno vodo. ki vam io bo- fz maihnega veliko Kaj neki, se boste vprašali. Tokrat bomo iz maihnega koščka mila naredili večji kos mila ki nam bo zmerom dobro došel. Toaletno nulo, ki ga dobimo na nakaznice, povečamo z raznimi dodatki, da dobimo večji košček. Vse še tako majhne milne ostanke zmešamo in jih prehiemo z vodo. Za pol kile mila poirebuiemo 'U litra vode. Vodo z milom vred segrejemo, da se milo raztopi V mešanico kanemo nekoliko parfuma, zmešamo in vlijemo v modelčke. Tako dobimo iz ostankov mila pravo toaletno milo! Zelo dobro milnico za pranje si pripravimo, če prevremo nastrgane končke mila v vodi, ki ji dodamo nekoliko sode. Milo za kopanje si pripravimo na ta način: Ostanke mila raztopimo v vodi, dodamo na vsakih 100 gramov mila 5 gramov glicerina in nekoliko parfuma. Vse skupaj skrbno preme-: šamo, vlijemo v modelčke in dobro posušimo. Da dobimo lepo penečo se milnico.: zadostuje, če vržemo na vsak liter vode 2 do 3 grame sode. Vse zelo majhne in tanke koščke toaletnega mila, ki nam ostane od umivanja, zberemo in zasiiemo v muslinasfo vrečko. Ker ie muslin tako zelo tenak, bomo lahko roke prav tako dobro namilili, kakor če bi lih milili s samim milom. Veliko mila prihranimo, če perilo pred pranjem vsaj en dan preje namočimo ter vodo omehčamo s sodo. boraksom ali kakšnim drugim praškom za namakanje perila. Beli: Kf3; Df5; Lf2. (3) Črni: Kfl; Td7. h7; Sal; Pd3, f4, h3 (7) Mat v 3 potezah Stari Sam se bo spet malo z vami pošalil. Problem št. 259 K. Renner Beli: Kh8; Dd2: Tc7, e7: Pc5, d6. e3. (7) Črni: Kd8; Ta7, c8; Lb8. bi; Pe6. [6) Mat v 2 potezah C ARO-ICANN I. Lešnik—dr. Vieltorf Dunaj, junij 1943. 1. e4, c6. 2. d4, d5. 3. Sc3. de4. 4. SXe4, Lf5. 5. Sg3, l.g6. 6. Sf3. Sd7 I Važno, da ne more skočiti beli konj na e5; to je klasična, boli pozicijska varianta te otvoritve, kier cesto vključijo h4, Ii6. Dandanes daicio prednost enačici: 3. ed5, ed5. 4 c4 z ostrim bojem za središče, kar pa često zapelje na pota spreieiega damskega gambital 7. Ld3, LXd3 [najbolisel 8. DXd3, Dc7 TNetočno; nujnejše ie z. e6 itd. razviti kraljevo krilo! 9. 0—0, e6. 10. Tel. Sqf6. 11. Se5, Ld6. 12. SfS. SXe5? [Brez Dc7 bi črni že imel rokado brez večjih skrbi; črni se je na 0—0 verjetno ustrašil žrtve 13. SXg/, nakar bi pa bilo SXe5 zadostna obramba, ali pa se je pola-komnil kmeta, čeprav si pri tem razbije rokado; kombinacijski inralcc, kakršen ie Lešnik, to spretno izkoristi za uničujoč kraljevski napadi 13. SXq7 + , Kf8. 14. de5. LXe5. 15. Lh6. Ke7! 16. SPj + , Ke8. fef5. 17 DXf5, Sd7. 18. f4 z napadoml 17. Tadl, Sg4. 18. TXe5! fliniči figuro, ki brani črna poljal SXe5. 19. Sd6+, Ke7. 20. Dg31. Tad8 I Črni nima več zadostne obrambe; tudi žrtev na d6 bi nič ne koristila zaradi 22. Lg71 21. T.q5+. fft. 22. DXeb, Thftt. 23. Sf5+. Črni sc je vdal, saj mu je preklicani skakač ;že dovoli škode nakopal; zdui bi spregovorila besedo dama, mat bi pa v drugi ah lTelii potezi pritisnil Ispet skakač. Na Dunaju nameravajo ta mesec odigrati turnir za nemško prvenstvo. ;To bo pa za I ešnika Irša preizkušnja. _ » , , * » / jj kakor sta bili graška in prva du* Medvedova M/IJnajska. < * Ali ste že poskusili prati:: perilo brez mila? Mnogoštevilne praktične po-skušnje so že pokazale, da vešča gospodinja ne potrebuje pri pranju z »EVO« pralnim praškom nobenega mila; posebno če perilo tudi namoči v »EVO« prašku. Z »EVO« pralnim praškom dobimo tudi snežno belino perila. Mnogo gospodinj je mnenja, da pralna sredstva, v kolikor še dobro belijo, vsebujejo klor. »EVO« pralni prašek je pa, dasiravno pere snežnobelo, zajamčeno brez klora. Pralni prašek »EVO«, Zobna krema »VAN KAIT«. Brivska krema »VAN KAIT«. Zastopstvo; Drago Križaj Ljubljana