LISTEK. Brusni kamen. (Eonec.) nKaj ti vea," odvrne Blaž. rDandaaes že tako ce verjamejo aičesar, še aa pekel ae. Čarovaice so bile ia bodo, ampak mauj jih je že sedaj, ker hudič ae rabi toliko pomočaicl Dnše ma kar lete t kremplje, čemn pctem se vzdržavati dekle! Ampak, povej mi, kdo pa je aaredil stari Urii v Žalovem vrha, tam, kjer je tista mlaka, da ai mogla dva dai govoriti?" aJej, to je bilo hado! Povejte, kako je bilo!" silijo aekatere. nKako?l — Ursa je sla domov v mrakn ia čuki so vekali. Pa je začela od dolgega časa žvižgati. Ko pa je prišla do mlake — saj veste kje; tam, kjer zavije klanec v oao doliao ia kjer pravijo, da 80 se tam eakrat krvavo stepli, pa je jedea padel v mlako.1" RIa je vtonil?" nKaj še! Le resil se je, da ai dobil po glavi — ker je mesto, da bi bilo po ajem, zabredel v vodo. Se sedaj pravijo mlaki Budri mlaka." — Toraj, ko je prisla Ursa do »adri mlake," pa glej saeata, so začele čarovnice tako plati vodo, da je bila vsa premočeaa. Kričale so kakor kavke. Od strahn ai mogla govoriti dva dii. K sreči ji je neka beračica nasvetovala, aaj pije aekoliko vode iz nudri mlake." Ursa je gtorila ia tako zopet dobila glas." BJej, jej,** so zagtotale nekatere in ee hotele križati. nTedaj imajo ti aočni ptiči tako moč?" nImajo, imajo! Rajaca mi je večkrat pravila: nBlaž, ko se bo drl čuk, vzemi vselej seatjaaževe rože ali praproti seboj, drngače te čarovaice osknbijo." Jaz sem jo seved* ubogal ia nosim vedno seboj nekaj praproti in šeatjaaževib rož. Zato se pa tndi ne bojim teh zlekov!" nAIi verjames?" vpraša tihoma Silvester Fraaico. BNe vem, bi ali ae!" je odvraila. Oa se je nasmejal. BKako mores verjeti kaj takega, Fraa;c*? Kaj pa je čnk? Ptič, kakor drngi, samo da ima zopra glas in se oglaša po aoči. Čarovaice so pahudobai ljndje ia aikdo drng!1' nKaj pa Urša?11 BEaj?! Preveč se je napila in pijaaa padla v vodo, kar ves svet ve, pa se ji je zdelo, da so pu aji metale vodo. Le ne bodi tako praznoverna. — Ves, kako čarovaico pa jaz poznam? Pa ta ai hndobna ..." Obmolkail je ia jo pogledal. BKakšno ia katero?" ^Taksao, ki aii je začarala srce ia —" Fraaica je zardela, a ai odbežala od ajega, ampak se ma še bolj približala. Čema bi aaj bežala, saj mn je že eakrat povedala, da ga ima rada. Greh pa meada ai, ako gre kraj ajega?! rifl — in, ki me ima tndi rada, čeprav me je odpodila, ter se jezi nad menoj." BSaj ai res, Silvester!" je dejalo dekle. BKaj, ti jo pozaas?1* se je začudil poredno Silvester ia jo prijel za roko. Nii, sedaj mn je pač hotela zbežati, kcr jo je tako vlovil. Pa oa jo je držal za roko. Zaidela je pa aiačBo. nFfaaica, ali se res ne hudnjes Teč?** ,Ne zameri, Silvester, jaz eem se preaaglila. Ob/jnbljaoi ti, da sem skleaila se poboljsati. Res seiu pre ed razdražljiva, ali odvaditi se hočem! Samo povej, če aisi nevoljen lame!?" BKriy sem le jaz, ker sem se napil ia aisem vedel, kaj sem dolal!" nNe, ti flisi kriv aič, ampak jaz sem kriva vscga, ker bi morala vedeti, da se lahko vsak zmoti!" Tako je! Ako se zopet po mali aevibti sprijaznita dva, pa hoče bili vsak vsega sam kriv. Tako velikoduiaost izkaznje aedolžaa, prava ljubezea povsod, ae samo v takih slučajib. Nedolžna ljubav . . . ona blaži srce človeka, ona ga vodi, kakor angelj, ga varnje zla! Ali žal, ker je tako malo nedolžne, prave ljabezai, ker jo premalo poznajo ali aočejo pozoati! Zlorabljajo jo v svoje sebiČBt aameae. — Trinogi . . . ! Ker aista mogla priti aa čisto, kdo je kriv, je rekel Silvester: BPa aaj bo! Kriv je brasai kamea! Ako bi ga ae bil knpil takrat, se ae bi zgodilo aič podobnegal Tako si pa dobila tega, slasčice so pa plesBile v mojem žepu!" BNič ae de," je odvraila Fraaica, Bvaaj aaučila sem se, da mora človek prej maogo pretehtati, prevdariti in premialiti, predno koga obsodi, ker se uiu lahko zgodi krivica. Zato sem tadi sklenila, da bom dragačaal" Silvester jo je st-sail k sebi in vprašal: ,Eaj bi rekla, Franica, ako bi prišli k vam in bi rekli, nai bi šla k Bam?" Pogledala ga je, kakor bi zalesketali dve zvezdi. BAli bi šla?" — nB\,u je odvrflila tiho in povesila oči. Nato ae je srčao nasmejala. Silvester je pa zavriskal od veselja, da so se vsi ozrli čes: BEaj pa je, ali si aagloaia ozdravel." Še čak je vtihnil. BDobro zaameaje, dobro zaameaje,'* je kimal Blaž. BČnk je vtibijil, ko je zankal Blaž! Moja rajnca je vedela mnogo. Ako vtibae čak, če se oglasi človek, pomeai srečo!" BSi čnla," vprala smeje Silvester. Bčala sem! Ali je res?" BGotovo! Ne sicer, da bi Bama čak ozaaajal Brečo, ampak Bog aama jo dal" BKakŠBO srečo pomeni," je vpraiala Lojzika. BKakŠBO? Srečo, bodisi, kakošao koli. Da se aam ta voz ne zvrne, da bo Silvester kmaln ozdravel. . bebe, da se bo srečao ožeail ia druge stvari! 0, Blaž ve marsikaj!" Silveeter je vnovič vprasal Fraaico, če je čnla. Na aebu so pa lesketale zvezde, migljale ia žarile. Kresnice bo pa svigale sem ia tja ia hladea vetrič je bladil vzdnh. Tnpatam se je od daleč slisalo ukanje ia petje, voz pa je počasao skripal. .. Fraaica ia Silvester sta se pogovarjala ia čntila, da jima srce bije labkeje in zadovoljneje, čntila, da je svet lep ia prijazen. Blaž je pa pripovedoval o svoji raJBci in ČarovBicah, ter tupatam vjezil žeaske. Nu, Lojzika mn je daaes vse zavračala, da včasih ai vedel kam z besedo. V. Mošt, featerega je sv. Martia komaj prekrstil v viao, je bil pripravljea za gostijo. Stari Četin je dal sinu gospodarstvo ii mn svetoval, aaj si poišče nevesto. nEatera bi vam bila vseč,1* vprasa sin, dasi je vedel, da drnge ae vzame, kakor sosedovo Fraaico. BVseč bi mi bila marsikatera, hm, pa jaz se ae bom žeail! Eakor si posteljes, tako spisl Ampak, iz dobre bise mora biti, pridaa in da ae bo gledala nas starih po strani! Brez dote bi je seveda tndi ae videl rad, ker to ves, da se kameaje ae da jesti, ako aimata nič " BToraj katera?" BEatero pa n že mislil izbrati?" Sia zmaje z ramama. nNe taji, ker stare oči tndi niso slepe! Sosedova Fraaica je pridaa deklica in brez aičesar tndi ii! Ti si večkrat pogledal za ajo, oaa pa za teboj!" BDa, oče, Fraaico bi imel, nobeie druge! Ali mi jo da stari Vrlin?" BZakaj bi ne dal?! Ali gmo mar slabsi od ajega? Dal jo bo, samo vprasaj!" Ia tako se je aaredilo, da se vzameta ie pred adveatom . . . Nu, gostija je bila ea daa aa domn aeveste in dva dai pri ženiau. Tndi Blaž je bil pozvaa, kjer je pripovedoval o svoji rajici, ki je v vicah, ifl o čarovnicah. nHehe!" ae je smejal, ko je aapil staresiaa na srečo mladima poročeacema. _Ali nisem pravil takrat, ko smo peljali seno iz Rakitja zvečer? Ti Silvester, si imel obrezaao roko! Dajal sem, da pomeai srečo, ker je čnk vtihnil, ko si zavriskal! Slutil sem, kaj te je goalo do vriskaflja, pa sem bil tiho! Hehe!" BBlaž, je vedel, živijo, Blaž!" so vzklikaili nekateri, on pa je trkal ia zapel: BStar io pa nevoljen sem, delati ne morem, jesti, piti, plesati, to pa še premorem I" In aatočil si je ter izpil. Nato se je delal kot bi hotel plesati in je pel taktn primerno: nPlesi, pleši, Tine, da ti žalost mine, kratko le je veselje, hajd na ples, nogel" Dolgo sem vzdihaval, po noči okoli taval, Minka je dejala: glek, ilek, šlek," da sem moral v beg! Oj, joj ! . . . Blaž se je pačil, ia pel, da so gostje mialili, da ga loni božjast. BOj, joj ..." je tako dobro zapel ia se Bakremžil, kakor bi ma kdo kol porinil v čreva. Oa pa je pel v občaem smeha: nTo rani mene hndo, da Minka za norca me ima, se smeje Miba — hah.il Oj, joj ... I« BHehe! — Eaj pravim?! Moja rajica je vedela marsikaj! Vedela je, da je dobro, ako mlada deaeta pod zglavje, ko ideta prrikrat spat kot mož ia žeaa, vejico blagoslovljeaega lesa! To odgaaja aroke ia blagoslov je vedao nad bišo! Otroci io zdravi iopridni! Hehe! Resje.res! Rajncaje vedela!" Silveater »o je aasmebnil ia smejal z dragimi. Fraaica je pa zardela ia 86 tudi morala smejati. Lojzika pa, ki je pomagala streči, je rekla, da bi rada eikrat zaplesala z Blažem. Gotovo je moral biti eakrat dober plesalec! BLej jo no!" se je čudil Blaž. BPlesalec sem bil, da mi ai bilo para, ampak sedaj ae plesem Teč!" Ni zoal plesati, pa tega ni rad povedal. BStare koati bi ti trosila po hiši?! Nak!" »Toraj nečete?" BNočem! Lej jo no!" — Nimam praproti, ne Seatjanževih rož pri sebi, smeat, kdo ve, če bi mi ae začarala?! Zeaskam ne verjamem ničeaar! Moja rajaca rae je dobro učila!" BPlesati?" je vprasala naglo Lojzika z zasmebora. GlaseB smeh je napolail vzdab. Lojzika je smeje odbezala v kuhinjo. Blaž je pa jezao zagrabil knpico. ,Saj bo ve, kaj govori. Vince rujao, odpusti ji", je dejal ia atreael do dna viao iz aje. BPa vraga!" se je obrisal z rokavom. BNenadoma se rae je lotila . . . ! kbm, povedal ji bom aekaj ob priliki - kbm . . .!« Po vsej pravici rečeno, je med kmečkimi ljudmi Bajprijetaeje, Bajzabavaeje ia aajpošteaejše življenje. Nikdo ae pomisli, da ravao kmetič, nas vrli sloveaski kmetič, dasi v trdem deln, živi aajavobodnej« ia Bajveseleje, ^jnbi avojo lepo domoviao bolj od imetnikov! On ae rabi poklonov, ae gracijoz, ki dolajo po mestih ia v diužbi aapetost ii nekako tesaobo. Bog te živi aloveasko ljndstvo, in tebe alovenski kmetič v prvi vrsti!