Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ti«t, Ulica Martiri dolla Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 jj* Italijo: Gorica, P.zza Vittoria ■8/II. PoSt. pred. (casella post.) T«tt 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačami v gotovini ŠT. 510 i NOVI LIST Posamezna it. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir S5U — letna lir 1600 • ra inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. TRST, ČETRTEK 1964, GORIČA LET. XIII. vs-c enaka pcai/ica! Pred nekaj d.nevi je izšel v listu »Voce e' popolo«, ki izhaja na Reki kot glasilo pijanske etnične skupine v Istri, zanimiv '■'anek, ki velja mutatis mutandis tudi za lašo etnično skupino v Italiji. Članek povzema vsebino izjav, katere je al 'profesor Anton Borme, ravnatelj rovinj-s^e italijanske srednje šole in predsednik “Unione degli Italiani in Istria«. Njegove iz-|aye in članek v omenjenem glasilu ocenju-leJ° kulturni dogovor med Italijo in Jugo-stavij0, ki je bil podpisan pred nekaj ted-I11 Kot je znano, govori pogodba o kulturnih lzntenjavah med obema državama v korist j^pjih obmejnih etničnih manjšin, zlasti ar se tiče šolstva. Predvidena je izmenjava učbenikov, podeljevanje dijaških podpor, P°učni izleti italijanskih dijakov v Italijo in °°ratno. Pobudniki kulturnega dogovora so ravnali v duhu pravila, d.a je treba vsaki °tnični skupini, ne g'ede na politične meje, 'n na število omogočiti njeno rast in raz-v°.l iz svojstvenih prvin in iz sokov, ki se Pretakajo v celokupnem telesu narodnost-ne skuPine, kateri pripada manjšina kot naravna enota. »Vsak dogovor take vrste,« piše »Voce popolo«, pomeni en kamen v stavbi dote soseščine med obema republikama in 'taprinos k višji kuhurni ravni etničnih sku-a|n..( Nato pa preide na kritiko dogovora, ^ je pravzaprav votek razglabljanja. Pravi, [ta nosi dogovor v sebi že temeljno napako, er zadeva le majhen del manjšine, in si-jier le tiste, ki je zaščitena po Londonskem Ugovoru. Stvarno se torej tiče le tistega ^ a manjšin, ki žive v bivšem pasu A in ' ,ria jugoslovanski strani le pripadnikov h pijanske skupine v bujskem in koprskem • ra)u. Profesor Borme in po njem itali-ar|sko glasi’o prihaja do zaključka, da zah tev; lev a.)o osnovne kulturne potrebe raztegni-dogovora tudi na ostale Italijane v Istri ![' na Reki. Dokler ne bo do tega prišlo, lirav>, bo položaj anahronističen in bo o-rutTiljena inicijativa kulturnega dogovora. ^ se z izvajanji popolnoma strinjamo, ^■m nesmiselno je, da se krojijo kulturni Ugovori, ki zadevajo bistvo manjšin na It nekih predhodnih političnih povodb. V| 'jan na Reki naj ima iste kulturne pra-v e kot njegov sonarodnjak v Kopru. Za u enaka pravica! tci Praviio pa mora veljati tudi za našo Do uPno etnično manjšino v Italiji. V c. s,Peh vsaki razsodnosti je, da so Slovence V.Jtali-i’ veclno ločeni v tri kaste, kar ll^e ni'h narodnostnih pravic. Na Trža-. u?11 ie prva. čeprav ji niso priznane še vse tj 'Urno etnične težnje; na Goriškem je „ z že bo'i okrnjenimi pravicami; v t vpnskih okrajih videmske pokrajine pa t-.e 'a> kateri skoraj zanikajo njen obstoj, "Zen ,sla^..Se italijanska etnična skupina v Jugo-v'ji poteguje, in to docela upravičeno, za (Nadaljevanle na 2. strani) pri volitvah. DVE USODNI OBLETNICI V letošnje poletje sta padli d.ve Obletnici, ki sla bili usodni za evropsko zgodovino. Če bi se bili dogodki takrat drugače zasukali, bi bil zavzel morda ves potek evropskega in svetovnega dogajanja zadnjih desetletij drugačno smer. Vprašanje je, kam bi nas bil privedel; na boljše ali na slabše. To vprašanje, ki je sicer čisto akad.emsko-teoretičnega pomena, pa močno zaposluje zgodovinarje in zgodovinske filozofe. Nekateri namreč vidijo v zgodovinskih dogodkih bolj ali manj golo naključje, drugi pa presojajo vse dialektično in skoraj izključujejo slučaj iz zgodovinskega dogajanja, ali pa mu vsaj pripisujejo minimalni pomen, ker vidijo tudi v njem kamen, ki ga je sprožil že valeči se plaz. KDO JE ZAKRIVIL PRVO SVETOVNO VOJNO? Prva teh d.veh obletnic se nanaša na sarajevski atentat, ko je bosenško-srbski študent Gavrilo Prinčip ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo, ko sta se na Vidov dan (28. junija) z avtomobilom peljala skozi Sarajevo, kjer sta bila na urad.nem obisku. Atentat ni bil slučaj: o tem, da so ga mladi zarotniki skrbno pripravili in da so bili vmešani vanj tudi nekateri častniki srbske vojske, so si zdaj že vsi zgodovinarji edini. O tem pričajo dokumenti. Jasno pa je tudi, da se Gavrilo Prinčip in njegovi tovariši, od katerih so nekateri poskusili izvesti atentat že kako minuto prej, pa se jim ni posrečilo, niso zavedali, kakšne posledice lahko rodi njihovo krvavo dejanje. Z atentatom so hoteli dati duška svojemu sovraštvu do Avstrije in svojemu navdušenju za priključitev Bosne in še drugih južnoslovanskih dežel k Srbiji, hkrati pa dati lekcijo mo~očni Avstriji in njeni cesarski hiši, ki sta zviška gledali na Srbijo, če bi bili vedeli, kakšen plaz bo sprožil njihov atentat — plaz, ki se pravzaprav še zdaj ni ustavil, ker marsikaj, kar je danes v Evro-ni še v teku, se je začelo po sarajevskem atentatu, — bi se mu bili nedvomno odrekli. kot je te dni potrdil ened izmed preživelih atentatorje^'. Kakšna bi bila danes Evropa, če bi ne bilo prišlo do atentata v Sarajevu? Zelo verjetno bi bil sprožil pripravljeni mehanizem vojne kak drug, navidezno slučajen dogodek. Takratna evropska politika ie zašla v >-leno ulico in velike si’e so drsele v vojno •/ nekako neizbežno težnostno silo. Balkan-ske vojne dve leti prej so pomenile samo uvod v večjo vojno, ki so jo hoteli strastno, patološko razvneti romantično pojmovani nacionalizmi in imperializmi tistih dni. Dokazano je tudi — kar so Prav ob tej obletnici poudarili tud.i avstrijski in nemški listi — da je Avstrija hotela vojno s Srbijo, celo proti nasvetom svoje zaveznice Nemčije, ki se je zavedala nevarnosti, da izbruhne svetovna vojna. Če pa bi se bila Evropa resnično lahko izognila prvi svetovni vojni, pa bi bila zavzela evropska zgodovina naslednjih desetletij gotovo popolnoma drugo smer in evropski zemljevid bi kazal danes bistveno drugačno podobo, še vedno bi najbrž obstojalo habsburško cesarstvo, federativno razdeljeno na narodnostne enote, ker bi sc nemško-nacionalnim krogom gotovo ne bilo posrečilo, še dolgo časa bojkotirati zahteve Čehov, Slovencev, Hrvatov, Slovakov, Poljakov, Romunov in drugih avstrijskih narodov. Evropa pa bi verjetno nikoli ne bila spoznala Adolfa Hitlerja in najbrž tudi ne Stalina. Po dru/ i strani pa bi verjetno tudi še ne bi'a tako popolnoma rešena konservativnih družbenih struktur in tehnični napredek bi najbrž še davno ne bil na današnji točki. Mnogo manj bi se govorilo o združeni Evropi in o dekolonizaciji Afrike in Azije. Fantazija si komaj lahko predstavlja Evropo v letu 1964 brez tistega, kar se je zgodilo po sarajevskem atentatu. Zdi se nam kot popolnoma irealna vizija. IN ČE BI SE BIL POSREČI!. ATENTAT NA HITLERJA? Druge obletnice se spominjajo predvsem Nemci, vendar je tudi pomembna za vso Evropo. To je dvajseta obletnica atentata na Hit'erja, ki ga je izvedel 20. julija 1944 nemški generalštabni častnik polkovnik grof von Stauffenberg, ko je pustil v Hitlerjevem poveljniškem bunkerju v Vzhodni Prusiji aktovko, v kateri je bil skrit peklenski stroj. Stroj je eksplodiral, toda nekatere okoliščine, n. pr. odprta okna, težka namizna plošča in oddaljenost Hitlerja od eksplozije, so preprečile, da bi bil atentat dosegel svoj namen, že v naslednjih hipih bi bili morali uporniki prevzeti oblast v Nemčiji, nakar so nameravali sestaviti demokratično koalicijsko nemško vlado, ki naj bi takoj sklenila mir z nasprotniki. Po njihovih računih bi si bila Nemčija s tem prihranila končno katastrofo in dosegla boljše pogoje premirja. Vse je bilo prav organizirano. Večina najvišjih komandnih mest v nemški vojski je bila sporazumna z atentatorji, ali vsaj nevtralna in bi se državnemu udaru ne bila upirala. Toda že prva akcija — odstranitev Hitlerja — se je ponesrečila zaradi vrste banalnih, malenkostnih, nepredvidenih vzrokov, od katerih smo nekatere že omenili. Če bi bilo tisti dan deževalo, bi bila ostala okna bunkerja verjetno zaprta in eksplozija bi bila dosegla ves svoj učinek ... Toda (Nadaljevanje na 2. strani) j RADIO TRST A VOJNA NA DALJNEM VZHODU • NEDELJA, 9. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovensiki zbori; 10.00 Prenos sv. maše xz slolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Dogodivščine opice Burke«, dramatizirana zgodba (Mara Kalan). Igrajo člani RO.; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.00 Zlata risanka: Rita Pavo-nu; 16.00 Mojstri groze - Ernest Theodor Hofl-mann: »Mož s peskom«, (Franc Jeza); 17.30 Popoldanski 'ples; 18.30 Kino, včeraj in danes (Sergij Vesel); 21.00 Folklora z vsoga sveta. a PONEDELJEK, 10. avgusta, ob: 12.15 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Lepa Vida in njene posestrime«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 18.55 Tržaški i-n goriški pianisti - Damiana Bratuž, Aaron Copland: Sonata za klavir; 19.15 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Ježev rod«; 21.00 Vincenzo Bellini: »Mesečnica«, opera v treh dejanjih. Približno ob 22.55: Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). • TOREK, 11. avgusta, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Ženski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa; 18.50 Gostovanja solislov v Trstu; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Kralj Matjaž« (Marij Maver); 21.00 Radijska novela - Janez Jalen: »Zlati cveti«; 22.55 Sodobna simfonična glasba. • SREDA, 12. avgusta, ob: 11.40 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju; 18.55 Slovenski romantični samospevi. Oskar Dev: Kangljica, Sneguljčica. Hugolin Sattner: Zaostali ptič. Izvajavci: soparnistka Nada Zrimšek, tenorist Dušan Pertot in baritonist Marijan Kos; 19.15 Tržaški gledali- šča - Clpudio Gherbitz: »Gledališče Fenice«; 21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske Rndiole levizije iz Rima. Približno ob 21.35 Obletnica meseca - Rado Bednarik: »Panamski kanal je star 50 let«. • ČETRTEK, 13. avgusta, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije: Zbor »Antonio Illersberg« iz Trst n; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju - Seregej Prokofjev: Kvartet št. 2; 19.15 Prazgodovina naše dežele: »Grobišča in gomile«; 21.00 »Evstahijeva cev«, enodejanka (Vitaliano Brancati - Lelja Rehar). Igrajo člani RO.; 22.30 Slovenski in iugoslovan-ki solisti. Violist Srečko Zalokar, pri klavirju Jelka Suha-dolnik-Zalokar. Saša Santcl: Andante, Heribert Svetel: Sonatni stavek, Ferdo Juvanec: Nokturno, Vasilij Mirk: Cantilena, Matija Tomc: Elegija. • PETEK, 14. avgusta, ob: 11.45 Naš juke-foox; 12.15 Žena in dom; 18.30 Najlepše romantične simfonije - Franz Schubert; Simfonija št. 8 v h-mo-lu imenovana »Nedokončana«; 19.15 Jadransko morje - Gojmir Budal: »Podnebje in podnebna območja; 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vrša j; 21.00 Koncert operne glasbe. Približno oh 21.30: Politična demokracija in industrijska družba - Sabino Samele Acquaviva: »Industrijska družba kol demokratična družba: nekaj zaključnih misli«. m SOBOTA, 15. avgusta, ob: 9.45 Marijine pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 »Marijina podoba na Ropentabru«, radijska zgodba (Jože Peterlin). Igrajo člani RO.; 12.15 Zavo-jevavci gora - Dušan Pertot: »Gorovja Južne Amerike«; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Skopuh«, komedija v petih dejanjih (Jean Bap tiste Moličre - Niko Kuret). Radijska priredba in režija Jože Bab;č. Ieraio člani Slovenskega gl-da-lišča v Trstu; 17.05 Bodoči solisti: Pianistka Učka Ščuka. Violinista Žarko Hrvatič in Aleksander Zupančič. Wolfgang Amadcus Mozart: Romanca iz Koncerta za klavir v d-molu. Antonio Vivaldi: Koncert za dve violini i,n godalni orkester v a-mo-lu. Igra godalni orkester tržaške »Glasbene Matice«, ki ga vodi Oskar Kjuder; 18.30 Slovenski it' jugoslovanski skladatelji - Marijan Lipovšek: Or glar, kantata za soliste, zjbor in orkester. Orkester in Zbor Slovenske Filharmonije, vodi Bogo Leskovic; 18.55 Predelava folklorne glasbe - Bela Bartok: 15 madžarskih narodnih napevov - Gibbons: Stari angleški napevi; 19.15 Počitniška srečanja (Saša Martelanc); 20.45 Zbor »Vinko Vodopivec«, ki ga vodi Anton Nanut; 21.00 Vabilo na ples; I 22.00 Bedrich Smetana: »Vyšehrad«, »Sarka« in1 Iz čeških logov in gajev< :z cikla »Meja domovi- Dolgotrajna napetost med Severnim in Južnim Vietnamom je že izbruhnila v prave vojne spopade. Združene države Amerike jamčijo, kot je znano, za obstoj Južnega Vietnama. Njene ladje križarijo ob vietnamski obali. Prav ta vojaška dejavnost je spodbudila komunistično vladavino na severu, I da je ukazala v nedeljo napasti ameriško j torpedovko »Maddox«. Napad se je ponovil i še v torek; sodelovala so tudi vietm nška , letala. Ameriške ladje so odgovorile s streli in potopile dva nasprotna motorna čolna. Kazalo je, da bodo po teh spopadih računi zaprti. i Prišlo pa je drugače, kar spominja na napet položaj izza leta 1950, ko je izbruhnila vojna na Koreji in na leto 1962, ko se je svet le za las izognil vojni zaradi Kube. | V torek v zgodnjih jutranjih urah je ameriško zračno brodovje na ukaz iz Pentagona bombardiralo štiri vietminška ladijska DVE USODNI OBLETNICI (Nadaljevanje s 1. strani) takih »če« je lahko še cela vrsta. Dejstvo je, da je ostal Hitler živ in da se je strašno maščeval. Umoriti je dal okrog pet tisoč ljudi; mnoge so posla’i na visHce — med njimi nekaj najvišjih generalov — ali pod giljotino posebna sodišča, druge so postrelili ali drugače pobili brez sodbe. Vojna pa je divjala naprej, do svojega logičnega konca. Kaj bi se bi'o zgodi'o, če bi bil Hitler takrat ubit in bi bili zmagali zarotniki? Nemčija bi bila morala nedvomno brezpogojno kapitu'irati, toda prihranjenih bi bi’o milijone človeških žrtev in mo'da bi bilo lo do neke meje tudi vpliva>o na usodo vzhodne Evrope. Po drugi strani pa bi bilo pustilo v Nemčiji mnogo večji ostanek nacizma, ki bi se bil lahko izgovarjal na »nož v hrbet«, češ drugače bi nas ne bili porazili. Niti nujnost zgodovinskega razvoja niti usodnost slučajev ne odvezujeta človeka od tega, da mora zavestno, s premišljeno akcijo in po moralnih kriterijih, predvidevajoč slučajnosti, vplivati na zgodovinsko dogajanje ter ga inteligentno usmerjati, ne pa ga prepustiti slepim ali celo zlohotnim silam, ki ga ženejo v katastrofo, kakor se je zgodilo v poletju 1914 ob pasivnosti vseh, ki bi jo bili mogli preprečiti. ZA VSE ENAKA PRAVICA! (Nadaljevanlc s 1. strani) raztegnitev kulturnih dogovorov na ce'otno manjšino ,imamo tudi mi prav enako pravico! Načela o priznanju kulturne samobitnosti etničnih skupin ne morejo veljati samo za nekatere okraje ali nekatere manjšine. Tdeja pravice je ena in nedeljiva! V to resnico verujemo, kol verujejo Italijani onkraj meje. KOIEDIRČEK | 9. avgusta, nedelja: Janez, Roman 10. avgusta, ponedeljek: Lovrenc, Zvezda 11. avgusta, lorek: Aleksander, Suzana 12. avgusta, sreda: Klara, Veselka 13. avgusta, četrtek: Lilijana, Hipolit 14. avgusta, petek: Demetrij, Anastazija 15. avgusta, sobota: Vnebovzetje D. M, oporišča in velike zaloge nafte v Vinhu. Bombardiranje je trajalo štiri ure. Američa^ ni so potopili večino sovražnega brodovja. Izgubili so dve letali, dve sta pa močno V°' škodovani. Nevarnost nadaljnih spopadov je prav reS-na, čeprav izjavlja predsednik Johnson, da je konflikt le omejen. Sovjetsko časopisje sicer obsoja ameriški korak, a sovjetski zastopnik pri Varnostnem svetu se še ni izj®' vil. Največja uganka pa je, kaj bo ukreni* kitajski vodja Mao, o katerem je znano, da tajno podpira Severni Vietnam, ki je le gura v orjaškem dvoboju med Ameriko in Kitajsko. •-- ŽIVLJENJE NA LUNI? Znanstveni uspehi »Rangerja VII.«, ki je v petek prišel do lune, bodo zahtevali še najmanj eno leto časa, da jih bodo proučili. Izstielek je poslal 31. julija 4316 fotografij z luninega površja. Na slikah se vidij0 velikanska ognjeniška žrela, kakršna sm° doslej poznali, pa tudi neštevilna majhn3 žre'a s komaj pol metra premera. Kar se pa zdi znanstvenikom najvažnej' še, je na fotografijah pomanjkanje sleher" nega dokaza, da bi obstajalo na luni organske življenje. Del znanstvenikov pa vztraja pri mnenju, da tvorijo en de' luninega površja zaltne kamenine, ki vsebujejo vod,o. Iz tega sklepajo, da žive na luni majhni vodni °r' ganizmi. Dru£o vprašanje je, kdaj bodo od'ete" na luno prvi astronavti. Po mnenju zn?11' stvenikov se to ne bo zgodilo pred leton1 1970, ker je treba poprej končati biomedicinske raziskave na našem satelitu. Mir na zemlji V duhu mirovne poslanice papeža Jane#1 XXIII. »Pacem in terris« se je zbralo v nekdanjem nacističnem taborišču Struthof v Vogezih na tisoče francoskih in nemški11 katolikov k skupni spominski svečanosti vojne žrtve. Škofa iz nemškega Freiburga 1,1 francoskega Strassburga sta izdala skupf0 pastirsko pismo v katerem pozivata obmcJ' no prebivavstvo, naj se v duhu krščanske' ga odpuščanja zberejo na kraju, kjer je * pred dvajsetimi leti trpelo na tisoče žrie vseh narodnosti. V dolgi procesiji so se udeleženci šepe taje mo'eč pomikali proti taborišču. Vise, sestanka je bila s'ovesna maša v bližnj' kamnolomih, kjer so streljali ujetnike. Na ’ škof iz Freiburga je spomnil navzoče ° ,n narodnosti na neč’oveške muke, katere b prestajali vsi ujetniki. Toda že takrat, J dostavil, se je zbudila vest pravičnih, prosijo vse žrtve odpuščanja. NAJVIŠJA STAVBA Doslej je veljal za najvišjo stavbo svetu Empire State Building v New Y°r ^ čez nekaj mesecev pa ga bo prekosil 11 stolpnik, katerega gradi svetovnoznani ‘ hitekt Yamasaki v njujorškem okraju ^ hattanu. Ogromna palača se bo dviga'a ^ zemljišču sedmih hektarov. Imenovala . bo »World Trade Center«, ker bodo v 11J nameščeni uradi svetovne trgovinske zve j Stolpnik bo razdeljen na 110 nadstropij 0 zemljo in na šest pod. zemljo, kjer bo P stor za avtomobilske garaže. n* Slovenci čakamo... 2e ob izglasovanju posebnega statuta v rimskem parlamentu je bilo zamejskim Slovencem jasno, da boj za uresničenje m uveljavljenje njihovih pravic ter za zaščito njihovih koristi v okviru dežele in njenih organov ne bo lahka stvar. Dejstvo, da se Manjšinsko vprašanje samo splošno omc: nja v enem členu (tretjem) temeljne listine Furlanije-Julijske krajine, je že prej dalo slutiti, da bo ob začetku rednega dela v deželnem svetu prevlada'a pri vladnih strankah težnja in se hkrati skušalo uveljaviti stališče, da reševanje in urejevanje manjšinskih prob'emov ne spadata v pristojnost novoustanovljene samoupravne enote. Potek prvih sej zbornice je ta predvidevanja Popolnoma potrdil. Tod,a po zaključku prvega zasedanja de-Zelnega sveta moramo ugotoviti, da je bilo agoraj omenjeno stališče močno okrnjeno M da obstaja upanje, da bodo tudi prdble-Mi slovenske narodne manjšine deležni v okviru dežele in vseh njenih organov take Pozornosti, kakršno po svoji važnosti in Politični teži zaslužijo. Nepristransko je treba ugotoviti, da je treba prisotnosti in aktivnosti predstavnika hste Slov. skupnosti v veliki meri pripisati zaslugo, če je v deželnem svetu prišlo do določenega premika na bolje, s čimer nikakor ne mislimo omalovaževati ali podcenjeni dela in prizadevanj slovenskega sveto-V3pCa. izvoljenega na listi KPI. Prvi ip otipljiv uspeh je predstavnik liste lov. skupnosti dosegel s tem, da mu je da priznana pravica, da tvori v deželnem svetu skupino zase. To priznanje ni samo Pomembno zato, ker mu na primer načelno daje pravico, da postane član vseh obstoječih komisiji, temveč je tudi izredne praktične važnosti, ker mu daje možnost, da po-vsem svobodno nastopa med razpravami v svetu, ne da bi bil vezan na disciplino me-^ane skupine, kateri bi po prvotnem osnut- ku pravilnika moral pripadati. Toda poli- 'čno najpomembnejše je dejstvo, da je bi-a s tem popravkom osnutka pravilnika pr-v,lc neposredno omenjena slovenska manjka, in sicer kot nosilka določenih poseb-teh pravic. ku Slovenski svetovavec dr. Škrk je k osnut- pravilnika predložil skupno 15 spremi- njevalnih ali dodatnih predlogov, ki so vsi posredno ali neposredno obravnavali slovenska vprašanja. Predlog, naj se svetovav-cem slovenske narodnosti prizna pravica, da v deželnem svetu govorijo v materinščini, so vložili tudi komunisti in socialisti. Dr. Škrk — kot predstavniki dveh omenjenih strank — pa je svoje predloge umaknil, potem ko je izposloval, da je vladna krščanskodemokratska skupina sama predlagala, naj celotno slovensko problematiko temeljito prouči stalna komisija za pravilnik, v katero je bil vključen tudi predstavnik liste Slov. skupnosti. Menimo, da je bila ta poteza ne samo taktično pravi'na, temveč tudi nujno potrebna, če smo hoteli ohraniti upanje in možnost, da se bod.o določeni slovenski problemi dejansko rešili. Popolnoma pravilno je zato ravnal naš predstavnik, ko se je g'asovanja o celotnem pravilniku vzdržal, s čimer je dokazal, da Slovenci, ki so mu zaupali svoj glas, pričakujejo od, vladnih skupin najprej dejanj in šele nato bodo preko svojega izvoljenega predstavnika zavzeli do deželnega odbora in skupin, ki ga podpirajo, svoje dokončno stališče. Berlinski zid Zid in bodeče žice, ki ločijo sovjetski del Berlina od zapadnega, je postal že preizkusni kamen za odnose med Vzhodom in Zapadom. Po do'gih pogajanjih so ga odprli za dva in dvajset dni v mesecu decembru in v januarju. Berlinčani so upali, da bodo odprli nekatere prehode zopet za binkoštne praznike. Upanje pa je splavalo po vodi, ker so zahtevali s sovjetske strani, naj se v zahodnem Berlinu odpro njihovi uradi za izdajanje prepustnic. Pogajanja so se pa tajno nadaljevala. Po nekaterih izjavah se sme soditi, da so prišla do ugodnega zaključka. Angleško časopisje prinaša novico, da bodo prehodi odprti že prihodnji mesec in da bodo morda trajni. Berlinski župan Brandt je tudi napovedal veselo novico že za prihodnja dva meseca. Sramotni zid bo postal prehoden in žica ne bo več ločila ljudi kot divje zveri v cirkusu. Revolucija v Kongu Odkar se je vrnil v domovino kongoški ?3'histrski predsednik Cornbe, ni več v de-e,i miru. Nekatere pokrajine pod vodstvom rokovnika Pakasse so se z orožjem uprle. eVolucijonarji so zasedli že več severnih P°krajin. čombeju očitajo, da je plačanec ^Padnih velesil in belgijskih kapitalistov. ^0lhbe je pa v odgovor sklical tiskovno anfereneo in tuje poslanike, katerim je °kazal zaplenjene letake, orožje in doku-etUe, ki naj bi dokazovali tujo pomoč (Pomikom. Obtožil je zlasti Alžirijo in Ki-Jsko kot njih glavne podpornike. Uporniško gibanje se širi zlasti v vzhodni le . ajini Kiwu. Tretje naj več je mesto Stan-Vviiig so u.porniki že zasedli. Rudniška 0cf)etja so začela izseljevati vse evropske Mheščence; konzulati prosijo osrednjo vla-Za varstvo. Do pomirjenja še dolgo ne r° Prišlo, ker imajo razne tuje ve’esile inte-s> da še vedno vre v tej bogati deželi. Umetno jezero v puščavi Egiptovski predsednik Naser je pripravil s pomočjo nemških inženirjev velikanski načrt za namakanje in elektrifikacijo pu-(ščavskega ozemlja v vzhodni Sahari. Novi assuanski jez je le del tega načrta. Do leta 1972 pa bodo zgradili velikansko umetno jezero sredi puščave. Lesketalo se bo v 19.500 kvadratnih metrov obsežni udo-rini El Quattara, 300 kilometrov zahodno od Kaira. Kotlina leži 134 metrov pod morsko glad.ino in je oddaljena 60 kilometrov od Sredozemskega morja. Preko te razdalje nameravajo skopati prekop, ki bo premagal 43 metrov visoke vzpetine nad Quattaro skozi tri predore. Vodni padec bodo izrabili za centralo, ki bo proizvajala tri milijarde kilovatov električne energije. Voda bo pa napolnila skoro 300 kilometrov do'go in 150 kilometrov široko umetno jezero. Iz njega bodo tekle namakalne roje, ki bodo sredi puščave naredile 90 tisoč kvadratnih kilometrov plodnega sveta. Obenem pa bo izhlapevanje vode iz jezera ublažilo vroče podnebje daleč v srce Sahare. KONGRES PSIHOLOGOV V nedeljo je začel zborovati v Ljubljani XV.. mednarodni kongres za uporabno psihologijo. Udeležuje se ga 1200 znanstvenikov iz 33 držav. Zborovanja v poslopju Gospodarskega razstavišča bodo traja'a en teden. Podanih bo 270 referatov, ki obravnavajo uporabo praktične psihologije na področju industrije, šole, prometa, zdravstva. Pokrovitelja kongresa, maršala Tita, zastopa Vida Tomšič, ki je v otvoritvenem govoru podala nekaj misli o odnosu psihologije d.o drugih znanosti in o njeni nalogi, da človeka ne prilagodi samo k obstoječemu stanju, temveč d,a ga tudi usposobi k spreminjanju materialnih in socia’nih življenjskih pogojev. ZA CIST ZRAK V poslanski zbornici je vložila skupina poslancev zakonski predlog proti okuževa-nju zraka. Nujni predlog zahteva, naj se ustanovi pri zdravstvenem ministrstvu posebna komisija za čistočo atmosfere. Določal bo predpise za izpuhe plinov in smrdljivih snovi iz tovarn, pa tudi iz motornih vozil. Novi slovenski škof Na področju goriške apostolske administrature so se izvršile prejšnji teden nekatere važne spremembe. Zagrebški nadškof šeper je prinesel iz Vatikana uradno obvestilo, da je sv. stolica povzdignila v škofovsko čast sedanjega go-riškega apostolskega administratorja msgr. dr. Janeza Jenka. Slovesnost škofovskega posvečenja se bo izvršila d.ne 24. avgusta v cerkvi Matere božje v Logu na Vipavskem. V slučaju zaprek pa na Mali šmaren. S škofovskim imenovanjem pa goriška administratura še ni postala pravo škofijsko okrožje. Za takšno pravno preureditev je potreben poseben dogovor med državo in Vatikanom. Velika sp-ememba bo pa v tem, da bosta združeni goriška in koprska administratura. Novi škof - administrator ne! bo več imel svojega sedeža na Kostanjevici, pač pa v Kopru. Tam so dani vsi pogoji za osrednji sedež velikega cerkvenega okrožja, ki šteje okoli 200 tisoč duš. Bržkone bo novi škof imenoval svoje delegate za posamezne dele svojega dušno-p? st irskega okrožja. Msgr. Jenku izražajo tud.i goriški s’oven-ski verniki tostran meje globoko spoštovanje ob visokem imenovanju. OBVESTILO Zaradi poletnih počitnic ne bo izšla pnhodnja številka Novega lista v četrtek, 13. t. m., ampak šele naslednji četrtek dne 20. t. m. Uprava lista bo zaprta ves prihodnji teden. Predstavnik LSS član dveh zakonodajnih komisij V sredo se je zaključil prvi del zasedanja deželnega sveta. Doslej je zbornica opravila precejšnje delo. Izglasovala je zakon o porazdelitvi posameznih mest v deželnem od,-boru in o pristojnosti ter delovnega področja posameznih odbornikov in njihovih namestnikov. Odobrila je pravilnik, ki bo urejeval delo in potek sej, ter izglasovala zakon, ki se tiče uradnikov in uslužbencev, katere je ali bo zaposlila dežela. Zakon je začasnega značaja in bo veljal, dokler se ne sestavi in odobri organik dežele. V deželnih uradih bo v veliki večini zaposleno osebje, ki je že v službi pri raznih občinah ali pokrajinah ali je v državni službi. Na sejah deželnega sveta je bilo svečano zagotovljeno, da bo med deželi dodeljenim osebjem Iudi nekaj Slovencev. Sestava komisij V okviru deželnega sveta bo delovalo pet stalnih zakonodajnih komisij. Prva komisija bp obravnavala splošne zadeve, finance in proračun; druga se bo bavila s kmetijstvom in gozdarstvom ter z gorskim gospodarstvom; tretja komisija bo proučevala vsrašanja šolstva, dela, socialnega skrbstva, Repentabor: NAGRAJENI VINOGRADNIKI Konec prejšnjega tedna je bila na Repen-tabru kratka slovesnost, med katero so razdelili nagrade in diplome vinogradnikom, ki so se pred kratkim udeležili s svojimi pridelki »2. razstave terana« v Repnu. Slovesnosti so poleg domačega župana Puriča in župnika Želeta prisostvovali predsednik deželnega sveta dr. De Rinaldini, kvestor Pa-ce, kmetijski nadzornik Perco in drugi oblastniki. Nagrade so prejeli tile vinogradniki: Mikan Purič, Stanislav Ravbar, Zofija Škabar, Karel Škabar, Rudolf Purič (vsi po eno zlato medaljo), Emil Purič, Anton Škabar, Franc Guštin, Edvard. Guštin, Josip Lazar in Ivan Škabar (vsi po eno srebrno medaljo); Josip Bitjak, Anton Guštin, Alfonz Guštin, Silvester Škabar in Ivan Guštin (vsi po en pokal ali bronasto medaljo). Vsem nagrajencem iskreno čestitamo 1 Prosek: 60-LETNICA higiene in zdravstva, v pristojnost četrte komisije spadajo industrija, trgovina in o-brtništvo; v pristojnost pete pa javna dela, urbanistika, prevozništvo in turizem. Slovenski predstavnik dr. Škrk je član prve in tretje komisije. V tej zadnji je bil imenovan za tajnika. Svetovavc dr. šiško-vič je član prve komisije, kjer zavzema eno izmed podpredsedniških mest, svetovavec Jarc pa je član druge komisije. Dr. Škrk je nadalje tudi član stalne komisije za pravilnik. Piama uredništvu ki prebivajo tam okrog. In potem rjovenje motorjev ob progi. Veliko povedo glede tega spuščene navojnice na vseh oknih, in kdor le more, se ti" s ti čas 'kam umakne (kar je spet zvezano s sti(l-ški!) Toda bolniki in starčki se težko kam umaknejo. Ali res nima-nihče obzira do njih, niti obla-sli? Lahko si je predstavljati, da leži v eni izmed hiš v bližini, kjer dirkači preizkušajo svoje me torje, kak nevarno bolan človek, pa mora f ^ v vrednosti štiridesetih milijonov. Oh^1 ^ bi morala preurediti tudi vso okolico ulicah Roma in Romana, kar bi zopet P žrlo velike vsote. Na seji so bila mn. glede predloženega načrta precej delje . čeprav je bilo navzočih samo deset svefll, vaicev. Končno je predlog za oddajo ze . Ijišča le prodrl. Novo hotelsko stavbo bodo začeli graditi šele prihodnje leto. . Bolj pereče vprašanje za tujski in promet pa je razširitev ceste, ki vodi f ^ ga pod železniškim podvozom v spodnji Jz VPRAŠANJE NAFTOVODA Prejšnji teden je zavzel svoje stališče glede naftovoda od rtiča Zdobe na Bavarsko tudi goriški pokrajinski svet. Po obrazložitvi predsednika Chientarolle je izrazi' svoje pozitvno stališče. V podkrepitev svojega pristanka poudarja resolucija velike gospodarske dobrine, katere bi naftovod prinesel naši pokrajini. Računajo, da bi vsa ko leto pristalo v tržiškem zalivu okrog tisoč večjih in manjših cistern. Skozi naftovod bi teklo 40 milijonov ton nafte vsako ’eto. Za potrebne naprave bi vložilo podjetje Transalpina, ki sc poteguje za napeljavo po italijanskih tleh, okrog 60 milijard lir. U-pravni in tehnični uradi bi imeli svoj sedež v goriški pokrajini. Zaposlenih bi bilo tudi dosti domačih -de’ovnih moči. Iz vseh biž. Ozki klanci skoraj onemogočajo naraščajoči avtomobilski promet. Vprašanje se vleče že več let, a trči vedno ob novo zapreko. Zdaj gre za razlastitev hiše onkraj podvoza, ker je sicer vsaka poprava ceste nemogoča. Občina in lastniki se ne strinjajo glede odkupnine. Zadevo bo pa le treba urediti, ker tujski promet skozi Trbiž narašča vsak dan bolj. 'samo v ned.eljo so zabeležili na Kokovem tri tisoč prehodov z avtomobili. Vseh oseb, ki so šle čez mejo na tem prehodu v oboj-smeri, so pa našteli kar 15 tisoč. Črni vrh: ZVEZA S SVETOM Crni vrh, ki spada pod občino Podbone sec, je od. nedelje dalje zvezan s svetom po stalni avtobusni progi. V nedeljo popoldne so se zbrali v tem ve’ikem gorskem kraju oblastniki in sosedni župani k slovesni otvoritvi. Vpričo velike množice domačinov in gostov je domači župnik Ošnjak b’agoslovil avtobus, ki bo redno vozil do Čedada in povezoval vasi ob desnem bregu Nadiže. V svojem nagovoru se je zahvalil vsem, ki so si prizadeva'i za to zvezo. Govoril je tudi župan iz Podbonesca, ki je našteval vrsto javnih del, ki so pripomogle Črnemu vrhu do modernega naselja. Avtobusno progo bo upravljalo podjetje Rosina. Torlan: ZA GOSPODARSKI DVIG Po vzhodnovidemskih okrajih se opaža zadnje čase precej živahna gospodarska dejavnost. Semkaj moramo prišteti brez dvoma tudi ustanovitev kmetijske zadruge »Dolina Karnahte«. V njej se je združila večina gospodarjev iz Torlana v občini Neme. Domačini si skušajo pomagati sami in ob Podpori javnih ustanov, da bi dvignili gospodarsko raven podgorskih krajev. Kot prvi načrt so si zastavili zgradnjo modernega zadružnega hleva. Zgraditi ga nameravajo med, Torlanom in Ramandolom na pobočju Bernadije. Vzorni hlev bo obsegal tri tisoč kvadratnih metrov prostora. Imel bo urejeno dvorano za avtomatično molžnjo, oddelke z ogrevanim in hladnim zrakom za mlado živino, veterinarske prostore in ograde za pašo na prostem, živina bo seveda vsa izbranih vrst. To bo samo Prvi korak za izboljšanje živinoreje v okraju teh razlogov vidi pokrajinski svet, pod gotovimi pogoji, velikansko gospodarsko korist napeljave. Pogoji so pa seveda že znani, in sicer uporaba vseh tehničnih dosežkov, da bi se morje z nafto ne onesnažilo in bi zaradi tega ne trpel tujski promet po naših obmorskih kopališčih. Namen bi se moge' doseči, če se naftovod;ne cevi zakop'jejo v moralco dno in če se pod vodno gladino namestijo čistilni »glavniki«, ki bi ustavljal umazano vodo. Občinski svet v Grade-žu je pa še vedno nasproten gradnji naftovoda, ker je prepričan, da bo okužil morje v gradeškem zalivu ter zavrl ves tujski pro met. Obe stališči sta seveda upoštevanja vredni. Vendar pa kaže, da bo zmagalo širše gospodarsko r'edanje. Dol: NESREČA V ponedeljek, v zgodnjih jutranjih urah, se je spet pripetila ena izmed, pogostih avtomobilskih nesreč. Štirje mladi fantje iz Gorice so se vračali po Do’u domov. Pri Vižintinih je vozaču ušlo krmilo iz rok in avto je treščil z vso silo v cipreso kraj ceste. Avto se je skoraj ves razbil. Mimoidoči av-tomobi'isti so mladeniče rešili in jih spravili v bolnišnico. Dva sta bla huje ranjena. Zdravniško pomoč je pa moral včeraj iskati tudi tretji ponesrečene, d.ijak Ivan Doktorič, sin poznanega uslužbenca v goriški Kat. knjigarni. Upanje je, da bodo vsi štirje mladeniči kma’u okrevali in da bodo v bod.očc bolj previdni. TRŽIČ Uradni list od 4. avgusta prinaša poročilo o ustanovitvi »Konzorcija za industrijski razvoj občine Tržič«. Konzorcij je javna ustanova z namenom, podpreti z načrti in z dejanskimi podporami ustanavljanje novih industrijskih podjetij na ozemlju tržiške občine. Konzorcij sestavljajo goriška provinca, občina Tržič, goriška Trgovska-indust ijska zbornica in Zavod, za industrijsko obnovo. Začetni obratni kapital znaša 30 mi'ijonov lir. Konzorcij za gospodarski dvig, čeprav ima na razpolago skoraj neznatno vsoto, je res potreben. V tržiški luki se že nekaj časa sem opaža rahel upad prometa. V prejšnjem mesecu so raztovorili 38.907 ton blaga, to je za 17.600 ton manj kot v mesecu juniju. Večina tovora je namenjena za industrije v zaledju. števerjan: VODOVOD — GRANATE Odobreni so stroški še za zadnji, tretji del, pri gradnji našega vodovoda. Vodovodna mreža in priključi do posameznih hiš niso bili pri prvih dveh delih gradnje izpeljani do vseh, tudi oddaljenih hiš. Najprej je bilo poskrbljeno za kmetijska poslopja. Občinski svet je pa zdaj sklenili, da morajo dobiti vodo vse hiše, tudi najbolj oddal jene. Doslej so znašali stroški 45 milijonov lir. Občina je odobrila proračun še 13 milijonov za dokončno napeljavo. Vprašanje, ki je dolgo let trlo naše vasi, je s tem dokončno rešeno. Pri kopanju in polaganju cevi bi se bile prav lahko pripetile hude nesreče. De'avci so namreč med delom v zaselku Ašči naleteli na dve večji in eno manjšo granato, ki so ostale nerazpočene v mehki zemlji še izza prve svetovne vojne. Največji izstrelek je kalibra 305; vrgla ga je italijanska artilerija na avstrijske postojanke. Granata je težka štiri stote. Ležala je na njivi, ki so jo pred malo časa zorali, če bi zadelo oralo na vžigalnik, bi bila vsa vas ogrožena. Pa:' dni so tuhtali vojaški izwed.enci, kako bi odstranili smrtno nevarno orožje, šele v ponedeljek so granate odpeljali in jih razstrelili v neki kraški votlini pri Bonetih. NOVI KANONIK Goriški nadškof je imenoval za stolnega kanonika msgr. Ettora Fabbra. Novi član stolnega kapitlja je rojen leta 1912 v Preštentu v videmski pokrajini. Bogoslovne študije je pa končal v Gorici, kjer je bil posvečen leta 1936. Služboval je kot kaplan v Ronkah in pri vojakih. Po vojni je pa poučeval klasične jezike v Malem semenišču, leta 1955 je postal rektor nadškofijskega semenišča. S Fabbrovim imenovanjem je število dvanajstih kanonikov goriškena kapitlja popovo. V njem sta tudi dva slovenska člana in sicer nadškofijski kancler msgr. Klinec in penitencijar msgr. Gregorec, ki je pa še vedno v bolnišnici. Zadnje čase mu gre na bolje in upamo, d,a bo kmalu zopet prevzel svoje odgovorno mesto. DELA HOČEJO Kmalu bo minil mesec dni odkar je Gorica brez rednih mestnih avtobusnih zvez. Večina meščanov, ki se mora vopiti vsak dan na delo, že prav bridko” občuti to pomanjkljivost, ki sta jo zakrivili deloma občina, še bolj pa najemnik podjetja. Še najbolj prizadeti so seveda uslužbenci prejšnjega podjetja A.T.A. V petek so priredili po mestu protestno povorko. V sprevodu so nosili table z napisi: Dva meseca mo brez plače. — Hočemo delo — Občina naj obnovi prometne zveze. — Mani-festanti so se podali pred prefekturo. Njih zastopnike je sprejel podprefekt, ki je obljubil, d,a se bo oblast zanimala za njih tež-koče. Podobne obljube je dal tudi župan Gallarotti, ki je potrdil, da bo občina zaposlila večino delavcev bivšega podjetja. Medtem pa še vedno vozijo po mestu vsakih 20 minut stari avtobusi, ki pa niso nič kaj prikladni za mestni promet. VEC PIŠCANCEV Neki francoski kralj je, menda v navalu velikodušnosti, izrekel svojim ministrom željo, da bi rad videl vsaj enkrat na teden v ponvah svojih podložnikov ocvrte piščance. Kaže, da smo sedaj tudi mi srečno zajadrali v tiste »srečne« čase. Kmetijsko ministrstvo namreč že več časa priporoča o-mejitev govedine in priporoča uživanje kure tine. Zveza goriških gostilničarjev je sklenila, ustrezno teji želji, vpeljati vsaj enkrat na teden »dan piščancev«. Vsako ro-stinsko podjetje bo en dan ta teden, za poskus, nudilo gostom le kuretino in nič govedine. Vse to seveda v duhu varčevanja. * Mnnalbhu il&linu IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ZLciiifibiilV Beseda »utopija« je v zadnjem času skoraj izginila iz publicistike, medtem ko je bila v prejšnjih desetletjih zelo v rabi pri pisateljh in časnikarjih ter ce!o pri sociologih in filozofih. Kaj je temu vzrok? O tem je napisal knjigo angleški filozof Chad Walsh in jo pred kratkim objavil pri založbi Geoffrey Bles. Knjiga ima naslov »From Utopia to Nightmare«, to je »Od utopije do groze«. Pisec pravi, da je prevzela vlogo nekdanje uto-pistične literature, ki je budila v ljudeh upanje v nekak paradiž na zemlji, to je v človeško družbo, v kateri bo vse prav in kar najbolj urejeno, literatura groze, ki ne goji več upanja v paradiž na zemlji, ampak pripravlja človeštvo na grozote, ki so pravo nasprotje optimistične utopije. To je značilen in turoben pojav zahodne kulture — pravi Chad Wal.sh — in ga skuša temeljito analizirati. Rad bi odkril njegove psihološke vzroike. Pri tern ugotovi, da vera v utopijo še ni izginila v socialističnih in v pred kratkim ustanovljenih državah. Vsaj na zunaj se tako zdi. Uradno celo pospešujejo upanje v uresničenje utopij; na Zahodu pa je morala Utopija Thomasa Mora prepustiti mesto pesimističnim vizijam pisatelja IIuxleya in slovitemu Orwellovemu romanu »1984«. Neugodje nad preveč zavarovano človekovo eksistenco Pri tem pa je zanimivo, da kljub vsem razočaranjem, ki sta jih prinesla s seboj ameriški in ruski poskus uresničenja utopije, niso bila ta tista, 'ki so omajala v ljudeh vero v utopijo. Celo Orvvellov roman »1984« po mnenju Chada VValsha ni samo grozotna 'karikatura stalinistične družbe, ampak izraža v mnogo večji meri, kot ljudje mislijo, 'tudi neugodje nad britanskim življenjem v razdobju laburistične vlade, ki je skušala od vseh strani zavarovati človekovo eksistenco in zmanjšati njegovo življenjsko tveganje, s tem pa mu je ludi vzela veliko veselja nad življenjem in njegovimi presenečenji. Pisec knjige »Od utopije do groze« misli, da je ravno moderna zahodna družba kriva, da izginja v ljudeh občutje, ki bi ga lahko imenovali podzavestno zaupanje v uresničenje utopije. Avtor označuje izginjanje vere v utopijo »di-stopijo«. Ljudje na Zahodu in zlasti Američani so odkrili, da je uresničenega že mnogo tistega, o čemer so sanjarili veliki utopisti, da pa le ni tako lepo, kot se je zdelo takrat, ko še ni bilo dejstvo. Zgodilo se je 'tako, kot je napovedal neki veliki ruski filozof, češ najnujnejši problem ni v tem, kako uresničiti utopijo, ampak v tem, kako se izogniti zgodovinski verjetnosti njene uresničitve. Resničnost te napovedi, kot se je do danes že izkazala, je glavni vzrok današnje »distopije«. Celo »Utopija« Thomasa Mora se nam zazdi danes samo »paradiž za resne može v sivih flanelastih jopičih«, kot se izraža avtor. Nujnost verovanja v neko utopijo Chad Walsh se je tudi srečno izognil nevarnosti, da bi pri tem zapadel v drugo skrajnost, namreč, da bi postavil upadanju vere v utopijo nasproti vizijo enalko nerealistične, — ali v primeru, da bi bila uresničena — enako neznosne družbe v znamenju »laisser faire«. V bistvu je vsakemu zahodnemu, zlasti krščanskemu človeku potrebna vera v neko utopijo, v neko obljubljeno deželo, kakor so jo videli stari Izraelci v deželi Kanaan, moderni Izraelci v novem Izraelu, nekdanji Angleži pa v čudoviti divjini Nove Anglije, ki je nudila idealne pogoje za vsakršne utopiste, da bi poskusili uresničiti svoje -sanjarije o idealni človeški družbi. Avtor se spusti tudi v nekaj miselnih špekulacij, kakšna naj bi bila utopija, ki bi odgovarjala idealom človeka našega stoletja, in pride do zaključka, da naj bi združevala taka utopija v sebi elemente moderne kolektivne družbe, kot jo predstavlja komunizem, hkrati pa tudi elemente, ki odgovarjajo človekoljubnemu gonu po osebnem uveljavljanju, kar bi napravilo predstavo utopije manj dolgočasno i:n togo. Kritiki vidijo v tem delu Walshove knjige njeno najšibkejšo točko, ker se bere ta del nekam prisiljeno in neprepričljivo. Avtor bi bil po mnenju kritikov bolje storil, če b: ne bil poskusil ustvariti namesto izginulih idealov avtoplastične družbe novo, lastno utopijo. Zanimivo pa je njegovo razglabljanje, kako naj bi v ideal- ni, to je v utopistični družbi preprečili korupcijo oblasti. Utopizem našega stoletja Vendar mu tudi tu kritiki očitajo, da si dela nepotrebne skrbi. Zgodovina dokazuje, da je bilo mnogo več takih vladajočih razredov ali skupin, ki so izvajale svojo oblast s čutom za mero in se zavedale, da imajo dolžnosti do skupnosti, kakor pa takih, ki bi bile izkoristile oblast samo v svojo egoistične interese. Po mnenju nekaterih kritikov ja pisec knjige »Od utopije do groze« preveč upošteval samo napisane utopije, kot so si jih zamislili avtorji preteklih dob, in da pri tem ni upošteval v dovoljni meri utopizma našega stoletja. Današnja generacija si je namreč zdaj na jasnem o napakah socialnoekonomskih utopij, ki so zgrajene na nezadostnem znanju o družbi, hkrati pa sanjari bolj kot kdaj koli prej, kako bo z neomejenim znanjem in silo mogoče spremeniti naravo, da bo še bolje služila človeku. Današnje utopije zahodnega sveta se skrivajo v njegovem zaupanju v rarvoj naravoslovnih ved in tehnike. Ched Walsh bi v svoji analizi ne bil smel prezreti tudi t?gi p java. Iz vere v napredek naravoslovnih in socialnih ved se lahko pojavi nova doba utopističnih predstav m upanj. RAZPISANA NAGRADA ZA VSE Revija za mednarodno kulturo »Ulisse«, ki jo ureja Maria Luisa Astaldi, izhaja pa v Rimu, je določila, da bo za letos podelila evropsko nagrado »Cortina-Ulisse« v znesku en milijon lir kakemu delu, ki bo orisalo zgodovino in kritično prikazalo kakšno evropsko literaturo. To nagrado podeljujejo od leta 1949 in vsako leto za kako drugačno področje znanstvenega preučevanja, od pedagogije do politike, atomske fizike in gospodarstva. V po- ( štev bodo prišla izvirna dela, ki so bila prvič objavljena v Evropi v zadnjih petih letih. Dela je treba predložiti do 28. februarja prihodnjega leta uredništvu revije »Ulisse«. Nagrado, ki ni deljiva, pa bodo podelili poleti prihodnjega leta v Cortini d’Ampezzo. LONDONSKA GLEDALIŠKA SEZONA Londonski Westend, tradicionalni center britan- J skega teatra, doživlja črne dneve. Okoli ene četr-( tine iger, ki jih igrajo v poletni sezoni, odstavljajo že po nekaj uprizoritvah iz programa. Pri tem uda-( ri v oči, da so med neuspelimi predstavami nove premiere 'kot tudi igre, ki so jih že več let igrali z velikim uspehom. Med drugim je doživela po-polen neuspeh Brechtova »Sveta Ivana klavnic«. Večina kritik je bilo uničujočih, delo so označili | za nezre’o, naivno, bre-; vrednosti in slabo nvpi- Sporazum o manjšinskem šolstvu V Kopru in v Trstu so izvedenci za prosvetna in kulturna vprašanja v mešanem jugoslovansko-italijanskem odboru podpisali sporazum, s katerim se urejajo nekatera vprašanja na področju manjšinskega šolstva v obeh državah. | Na podlagi tega sporazuma bodo jugoslovanske , šolske oblasti poslale na slovenske manjšinske . šole v Italiji posebnega pedagoškega svetovalca, šole z italijanskim jezikom v naši državi pa bodo dobile svetovalca, 'ki ga bodo imenovali italijanski prosvetni organi. | Glavna naloga pedagoških svetovalcev bo vzdr-\ ževati občasne stike s pristojnimi šolskimi oblastmi, sklicevati sestanke učnega osebja in se z njimi posvetovati o pedagoških, didaktičnih in strokovnih problemih, zlasti tistih, ki se tičejo pouka j materinščine, obiskovati učne ure in sodelovati na j raž,govorih z učenci o pouku materinščine ter proučevati učne programe, učbenike in druge učne pripomočke. Pedagoški svetovalec bo lahko posredoval pristojnim šolskim oblastem svoja zapaža-nja in nasvete glede učnega postopka in bo lahko sodeloval pri izvajanju določenih dejavnosti, ki jih predvideva sporazum, kot so na primer priprava seminarjev, izmenjava učbenikov, organizacija ekskurzij in podobno. Sporazum vsebuje tudi določila o vsakoletnih sano. Pri tem je treba pomisliti, da je nova inscenacija stala 52 milijonov lir. Igro so že po treh tednih odstavili z odra. Ker gre kot pri vseh gle-daliških predstavah v Angliji tudi v tem primeru za popolnoma zasebno podjetje, bi morala dajati igro neprestano skozi vse leto, da bi vrgla nekaj dobička. Po drugi strani pa napovedujejo za prihodnjo sezono celo vrsto premier in krstnih uprizoritev. Predvsem pade v oči, da bodo letos v VVestendu igrali skoraj same »Muzikale«; saj napovedujejo kar 13 premier teh glasbenih spevoiger. Med novimi temami so življenjska zgodba Mate Hari, Barin-gov roman »The Barretts of VVimpol Street« kol tudi broadwayski uvoz iger »Camelot« in »Littlc Me«. Zanimivo pri tem je, da je v nasprotju s preteklostjo od 13 premier le še 5 ameriških produkcij, osem pa domačih angleških. Uprizoritve takih spevoiger so draga stvar, mnogo dražja kot so običajne gledališke premiere, saj zavisi uspeh od razkošne opreme in najemanja slavnih zvezdnikov. Zato ne preseneča, da so v omenjenih 13 »muzikalov« vtaknili fantastično vsoto ene milijarde 200 milijonov lir. NOVA OPERA V MADRIDU Madrid bo po 40-letni prekinitvi spet postal operno mesto. Državni poglavar general Franco s> je pred kratkim ogledal načrt za novo Opero, ki je že dobil prvo nagrado in ki so ga napravili trije poljski arhitekti. Proračun predvideva kot najmanjše stroške gradnje 4 milijarde 200 milijonov lir. Nadvse moderno podolgovato operao stavbo bodo zgradili v treh letih v elegantni severni četrti španske prestolnice. Poljski arhitekti sa sprejeli za nagrado tri milijone pezet, to je 31 milijonov lir. Nekdanja madridska reprezentativna operna stavba »Teatro Real« nasproti staremu kraljevskemu gradu je v letu 1926 zaradi nevarnosti, da se podre, zaprla svoja vrata. »Teatro Real« je bil od leta 1850 prizorišče sijajnih predstav v navzočnosti kraljevskega dvora, pri čemer so nastopali najslavnejši italijanski pevci. V zadnjih 40 letih pa se je moralo operno občinstvo Madrida z razliko od Barcelome, ki ima svoj »Liceo« kot stalno operno gledališče, zadovoljiti z redkimi gostovanji tujih ansamblov. Kulturne novice Sopraintendenza delle Gallerie v Bologni organizira posebno razstavo z naslovom »Umetnost in odpor v Evropi«. Organizator je povabil k sodelovanju vrsto evropskih umetnostnih zgodovinarjev in direktorjev muzejev. Z jugoslovanske strani je povabljen v komite ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik. —•— V Ferrari so se predstavniki mestnih oblasti udeležili odprtja celice, v katero je bil sedem let zaprt pesnik Torquato Tasso, in sicer od marca leta 1579 do konca julija 1586. Celico so ugotovili po več letih raziskav in jo obnovili popolnoma v stilu 16. stoletja. Leži pa v podzemlju nekdanje bolnišnice Svete Ane, pod sedanjim mestnim Avditorijem. seminarjih za profesorje in učitelje manjšinskih šol. Ti imajo zlasti namen poglobiti znanje iz narodne kulture in jezika. To se je že doslej izvajalo. Letos junija so italijanske šolske oblasti pripravile seminar za učno osebje italijanskih manjšinskih šol s Koprskega in Istre, v septembru pa bo seminar na Bledu za učitelje manjšinskih slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Dijaki z italijanskih šol v Jugoslaviji r.o junija obi skali razne kraje v Italiji, v zadnjem tednu Va so bili na izletu po Jugoslaviji dijaki slovenskih šol iz Trsta. Sporazum predvideva nadalje tudi štipendije za pripadnike etničnih skupin za izpopolnjevanje na univerzi v slovenskem oziroma italijanskem jeziku in književnosti. Posebni člen govori o dvostranskem oskrbovanju šol z učnimi in drugimi knjigami, kakor tudi z raznimi avdiovizualnimi pripomočki. Sporazum nudi možnost uporabe določenih učbenikov jugoslovanskih oziroma italijanskih šol za pouk na šolah slovenske oziroma italijanske etnične skupnosti. Ob koncu predvideva sporazum tudi skupni pregled in prilagoditev učbenikov zgodovine na manjšinskih šolah. To bodo opravili skupno s strokovnjaki za pouk zgodovine v obeh državah. (Iz »Primorskih novic« z dne 31. 7. 1964) GOSPODARSTVO Dijaki - kmečki delavci Če je dijak iz kmečke hiše, je pač umljivo, da se med počitnicami oprime doma kmečkega dela in se tako nekoliko oddolži družini, ki ga vzdržuje. Nekoliko drugače pa se sliši, da v Veroni 520 dijakov, starejših nad 15 let — in ki nimajo jeseni ponavljalnih izpitov — dovolj zgodaj vstane in čaka na avtobus, ki jih ob 5.30 odipelje na de'o na okoliška posestva. Na teh delajo dijaki v skupinah in opravljajo najrazličnejša dela; v teh dneh jih večinoma uporabljajo za obiranje tobaka in breskev. Skupine, ki delajo tudi popoldne, dobijo na posestvu kosilo. Dijaki zaslužijo dnevno 1500 do 2000 lir in so deležni vseh dobrot socialne zaščite. Po izvršenem delu jih avtobus zopet odpelje domov. Ne smemo pa misliti, da je počitniško delo veronskih dijakov kakšna posebna novost. V mnogih državah opravljajo dijaki taka dela že mnogo let, posebno važno pa je v sedanjih časih. Danes na splošno manjkajo delavci za kmečko delo in zato mnogo pridelkov — tudi breskev — propade, ker ni obiračev: sadje segnije in rastlinske bolezni se širijo. Velevažno pa je tako počitniško delo za dijake. Predvsem si nekaj zaslužijo in s tem pomagajo staršem, katerim pirhranijo nekaj stroškov. Večinoma delajo dijaki na čistem in zato zdravem zraku ter se ne zgubljajo po zatohlih kavarnah. Zelo važno je tudi, da mestni dijaki spoznajo in vzljubijo kmečko de'o, o katerem navadno nimajo pojma. Kdor pa vzljubi kmečko d.elo bo ostal ali postal demokrat, ne bo nikdar postal privrženec diktatorskih načrtarjev, ki kmetijstvo sovražijo, sovražijo pa za to, ker se kmetijstvo noče ukloniti njihovim planom. Vreme in še marsikaj drugega se ne da planirati, plani pa so prevečkrat zgrešeni. Majhen primer: Ne daleč od Gorice je glavni načrtar odločil, da se na posestvu v dobri legi in z dobro zemljo, zasadijo 3 ha s krompirjem, 2 ha s paradižniki in 1 ha s papriko. Izračunali so, koliko bodo pridelali in mislili, kam bodo s pridelkom. Mogoče pa se bo kaj prodalo v staro Gorico? — Zemjo so dobro obdelali, izdatno pognojili, zasadili in čakali na pridelke. Vse po planu. Ni pa bil v planu — plevel. Ta se je bohotno razrastel, delovne sile za ple-tev ni plan predvideval, plevelu se je priključila še peronospora na vseh treh kulturah. In pridelka ni bilo. Kako pa je z našimi slovenskimi dijaki, predvsem iz Trsta in Gorice ter iz obrtniških družin? Ali je tudi pri nas kakšna počitniška organizacija dijakov, ki bi pomagala našim kmetom pri njih delu. Če bo ostalo kaj ozemlja v slovenskih rokah, se bo potrebno zahvaliti našemu kmečkemu življu, vse ostalo je vsaj nezanesljivo. Ste že mislili na to? DOBIČKANOSNO POSESTVO Prof. Remigio Baldoni je poročal pri »Ac-cademia dei Georgofili v Firencah o 78 ha velikem posestvu, ki se nahaja v namakalni ravnici Esina (Marche). Posestvo je predvsem živinorejsko in deluje že 10 let. Ukinjajo pašnike, travnike in deteljišča, tako da seno skoraj ne pride v poštev. Ogromne količine potrebne krme dobivajo od vzgajanih enoletnih krmskih rastlin, največ krm-ske koruze in sirka, ki predstavljata 80% krmske baze. Pridelano krmo dajejo živini kar v svežem stanju ali pa ensilirano v ja- mah. Seveda dopolnjujejo pridelano zeleno krmo z mokami in koruzo. Za pridelovanje krme uporabljajo samo 35% zemljišča, a kljub temu redijo po 5 govejih glav na ha. V zadnjih treh letih so prodajni pridelki letno dosegli vrednost milijona lir na ha, od. vsake delovne enote pa 3 milijone lir. Letno so pridelali 769 stotov mesa ali skoraj 10 stotov od ha, potem pa še 2,761 stot. mleka poleg obilnih pridelkov pšenice, pese, paradižnikov, cvetače in drugih povrtnin. Taka posestva morajo imeti sposobno in skrbno vodstvo, žal pa jih ni mogoče povsod organizirati, ker manjka voda za namakanje. Mnogo pa se človek nauči, če obišče tako posestvo. PRIDELEK SVILODOV 1964 S svilorejo gremo polagoma h 'koncu. Letošnji pridelek znaša okoli 4,200.000 kg ali 670.000 kg manj kot lansko leto. Od obilnih pridelkov pred 30-40 leti, ki so preseg'i tudi 45 milijonov kg, smo zdrknili na manj kot na 1/10. In pridelek se še vedno bolj krči. Če bo v prihodnjih 5 letih razvoj tak, kot je bil v zadnjih 5 letih, se o sviloreji ne bo več pisalo, saj je ne bo več. Po ceni 1.000 lir za kg svilodov predstavlja celotni letošnji pridelek nekaj nad 4 milijarde lir vrednosti. Skoraj vsa italijanska sviloreja je osredotočena v nekaj severovzhodnih pokrajin Italije. Letošnji pridelek je znašal: pokrajina Treviso 2,350.000 kg svilodov ali precej nad po'ovico vsega pridelka v Italiji. Sledijo: Videm (Udine) 970.000 kg, Brescia 450.000, Padova 165.000, Benetke 112.000, Vicenza 66.000 kg. če seštejemo te številke, ugotovimo, da ostaja za vse ostale italijanske pokrajine komaj 100.000 kg. Iz tega sledi, da so ostale pokrajine svi’orejo že opustile, skoraj izključno zaradi predrage človeške de'ovne sile. Ni pomagal poizkus z japonskimi pasmami, ne gojenje japonske murve... ALI BOMO SE ŠKROPILI IN ŽVEPLALI TRTE? Grozdje je doslej v splošnem prav lepo in mnogo ga je. Nihče pa se ne sme zakleti, da letos ne bo več škropil in žveplal svojih trt. če bo avgusta meseca kakšen dan močno in obilno deževalo, bo potrebno drugi ali vsaj tretji dan po d.ežju škropiti proti pero-nospori s škropilom, ki bo vsebovalo tudi modro galico. Lahko pa se škropi tudi s samo modro galico in apnom, ali s prahom Caffaro, katerega raztopimo v 100 litrih vode po 2 kg, če je navaden 16% in 1 kg, če je 45%. Škropljenjem v avgustu dodamo na en hi škropiva po 100 gramov koloidnega žvepla in pa sredstvo proti grozdnemu črvu, a ne več svinčenega arznata in carposa-na, pač pa gaberol ali panam. Če pa bi bili tako nesrečni, da bi divjaki kakšna huda nevihta s točo, moramo škropiti takoj naslednji dan. Isto velja tudi v primeru, da bi pihal hud veter in bi se grozdi obtolkli. Kdor ima le nekaj trt, naj jih zaščiti s prašenjem, in sicer z mešanico iz enega kg prahu Caffaro in i/i kg navadnega žvepla. Sploh bi to mešanico lahko uporabljali bo'j na Sirotko. Prehrambena bilanca se slabša V prvih 5 mesecih tekočega leta se je italijanska trgovinska bilanca s prehrambenimi predmeti v primeri z lanskim letom znatno poslabšala. In sicer: Uvoz je zra-stel za 66 milijard na 353 milijard lir, izvoz pa se zmanjšal za 18 milijard, tako da se je bilanca pos^bšala za 371 milijard (353 + 18). Uvoz prehrambenih prdmetov je zrastel zaradi večjih nakupov mesa, mlečnih izdelkov, sladkorja in žit, posebno pa koruze. Ravnovesje uvoza in izvoza mesa se bi dalo doseči le z notranjo disciplino, če bi uživali več drugih vrst mesa in manj govejevega. V trgovini mlečnih izdelkov je mogoče ravnovesje glede sira, glede masla pa skoraj nemogoče, ker bi bili potem siri pusti in manj vredni. Za povečanje proizvodnje sladkorja je potrebno pač zasaditi več sladkorne pese. To ravnovesje pa bo najbrž doseženo šele potem, ko bodo izboljšali stroje za obdelovanje in ritje sladkorne pese. Ravnovesje glede koruze pa je skoraj nemogoče, ker je potrošnja koruze ogromno narastki: Pustimo količine, ki so potrebne za polento in industrijo, ker se te količine manjšajo, a neprimerno visoko se je dvig- nila uporaba koruze za krmo. V vseh krmilnih mokah za piščance ali odrastlo perutnino, za prašiče in drugo živino je zmleta ali zdrobljena koruza najvažnejša sestavna snov. Je pač pametno, da se uporablja manj cenjeno koruzo za pridobivanje visoko cenjenih jajc in raznih vrst mesa, bodisi perutninskega, prašičjega ali govejega. ČE SADJE ZORI, oziroma je blizu zorenja in kaže, da moramo uporabljati zaščitna sredstva proti raznim šikod'jivcem, ki povzročajo črvivost jabolk, hrušk, breskev, kakijev in drugega sadja, potem smemo rabiti samo taka strupena sredstva, ki izgubijo svojo strupenost v par dneh (toxfid), ne pa takih ki jo ohranijo skozi dolge tedne. Taki strupi so svinčeni arzenat, carposan 50 in še drugi. Proti vsem tem šikodljivcem pa v zadnjem času sploh ni potrebno uporabljati strupenih sredstev, ker imamo sedaj na podlagi Se-vin-a zanesljiva in hitro učinkujoča sredstva, ki človeškemu zdravju sploh niso nevarna. Tako sredstvo je Panam. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Slovenska nevarnost »Videmčani so navedli za svojo zahtevo dva razloga: zedinjenje furlanske domovine in odstranitev tako imenovane slovenske skupnosti.« Besednjak dokazuje, da je duševna enota Furlanije vedno obstajala. Nič bi ne moglo te enote bolj ogroziti kot borba teh dveh furlanskih mest. »Videmski sklep jc hote! načeti tudi rešitev slovenskega vprašanja v mejah Italije. Toda z že vidnim namenom raznarodovanja 121. Dr. E. BESEDNJAK ni mogoče niti pristopiti k reševanju slloven-skega problema v Italiji. Tudi si ne moremo misliti učinkovitejšega in krepkejšega sredstva za povzdigo narodne zavesti v slovanskem prebivalstvu..< »Te videmske namene so toliko bolj nespametne, ker je naravnost otročje misliti, da se more raznarod.iti ljudstvo, ki se svoje narodne samostojnosti tako globoko zaveda kakor slovensko ljudstvo.« »Dolločna in trdna volja Slovencev je, braniti celovitost in nede'jivost goriške dežele z glavnim mestom Gorico. Hočemo se tudi pridružiti vsem italijanskim 'strankam, ki so že započele borbo za isti cilj.« širši odbor Političnega društva Edinost za Goriško je na svoji seji razpravljal o položaju, ki je nastal zaradi odprave »Osrednjega urada za nove pokrajine v Rimu« in »Glavnih civilnih komisariatov v Trstu, Zadru in Trentu«. Po temeljiti razpravi je odbor sk'enil dvigniti najodločnejši protest proti vlad,ni nameri odločevati o mejah naše zemlje brez zaslišanja in soodločevanja legitimnih zastopnikov prizadetega ljudstva. Ako bi hote! kdo rezati in trgati našo pokrajino brez nas, preko nas in proti nam, bi smatralo naše ljudstvo to za atentat na svoj gospodarski in kulturni obstanek. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se o upravni in politični ureditvi naših krajev, ,ki je za bodočnost našega ljudstva narav-' nost usodnega pomena, ne sme izvršiti noben odločilni sklep, ne da bi bi:i prej zaslišani in ne da bi pri tem sodelovali zastop-, niki interesirancev. Protest drugih strank Tudi občinski svet mesta Gorice se je takoj dvignil v obrambo. Vršila se je posebna seja, na kateri se je energično protestiralo proti resoluciji videmskega občinskega sveta. Odločno se zavrača vsak poskus, ponižati Gorico v brezpomembno in gopodarsko mrtvo mestece s tem, da bi jo podredili Vidmu. Občinski svet zahteva, da mora ostati Gorica glavno mesto, naj se že uprava v pokrajini uredi tako ali drugače. Ta sklep je utemeljil v sijajnem govoru mestni podžupan gospod Camisi. Vodja fa-šistovskih občinskih svetnikov, profesor Simsig, je izjavil, da bo fašizem vedno za to, da ostane Gorica glavno mesto pokrajine, obžaluje pa, da se izgublja toliko energije v to, da se ohrani škodljiva avstrijska avtonomija dežele. Uradno glasilo Italijanske ljudske stranke II Popolo Nuovo je napisal o dogodkih v novih pokrajinah sledečo sodbo: »Podel ukrep po treh letih cincanja. Tako moramo označiti to, kar je napravil preteklo sredo ministrski svet, ko je zatrl osrednji urad in osrednje ter pokrajinske komisije za nove pokrajine..< »Zadostovali so pripetljaji v Bocnu in Tri-dentu, da se prebudijo ministri naše v'ade in se zavejo, da obstoja vprašanje o začasni ' ureditvi novih pokrajin.« »Na čast resnici in v naše pošteno zadoščenje je treba povedati, da sta se naša somišljenika ministra Bertone in Bertini do Nepoznane državice Ce vprašaš v zemljepisu tudi najbolj podkovane abituriente, kje se nahajajo najmanjše države v Evropi, ti bo le težko odgovoril. Našteval bo Monaco, Lichtenstein, Andorro, ne bo pa omenil štirih normanskih otokov. Takorekoč pred nosom štrlijo iz morja, a kje? To so v angleščini imenovani Channel Islands: Jersey, Guernsey, Alderney in Sercq. Od francoske obale pri Normandiji so oddaljeni le nkaj kilometrov. Formelno spadajo pod angleško krono, a imajo popolno samoupravo, lastno vojsko in pošto. Vsi skupaj merijo 195 kvadratnih kilometrov. Na njih pa živi 104 tisoč ljudi, ki govore francosko narečje. Zanimivo je, da ni Anglija osvojila teh otokov, marveč prav obratno. V davnem srednjem veku, leta 1066., je normanski vojvoda Viljem Osvojitelj odplul z Normanskih otokov in je osvojil Anglijo. Pozneje so se normanski vitezi v Franciji izneverili svojemu vladarju, angleškemu kra'ju. Le ti štirje otoki so mu ostali zvesti. V zameno so pa dobili popolno svobodo, katero so ohranili do danes. Ne tvorijo del britanske- ga imperija, le angleško kraljico priznavajo tudi za svojo. 1 Na Normanskih ali Kanalskih otokih se je čas ustavil. Tam veljajo še marsikatere uredbe iz srednjeveških časov. Uradniki morajo študirati samo na univerzi v Caenu, kjer se uče normanskega prava, ki je na otokih edino veljavno. Vsi pravdoreki se razglašajo »v imenu normanskega vojvode«. Največji je otok Jersey, ki ima na 116 kvadratnih kilometrih kakih 57 tisoč prebi-va'cev. Najvišji ljudski predstavnik je parlament sedemnajstih poslancev. K sejam pokličejo tudi predstavnika angleške krone, a ne sme črhniti besede. Še do nedavna je parlament zboroval v stari koči, ostalini j iz normanskih časov. Danes ima seveda svojo moderno palačo. Otočani žive predvsem od pridelka krompirja.. katerega izvažajo do 55 tisoč ton 'et-no, in od. paradižnikov. Sosedna »državica« je otok Guernsev, s 44 tisoč prebivalci, ki mu pravijo 'ju:l;e tu- konca borila, da se ta podlost ne izvede. Kaj so delali drugi ministri, ne vemo, pa nas tudi ne zanima.« »Bistvo je bilo preprosto in malenkostno: vlada ni vedela, kako rešiti slučaj general-| nega civilnega komisarja Credara. Vlada je hinavsko in brez poznanja stvari porabila to priliko, da zatre osrednji urad in posvetovalne komisije za nove pokrajine. S cincanjem je v treh letih oslabila v prebivalstvu, ki je bilo navajeno resne, točne in poštene avstrijske uprave, vero v italijansko upravo.« »Potem je od,stavila senatorja Salato, ki mu jc prebivalstvo novih pokrajin zaupalo. Krona vsej tej vladni politiki pa je odlok, ki postavlja prefekture in ukinja civilne komisariate. časopisna polemika Na časopisno izjavo v Piccolo della sera so dr. Besednjaku odgovorili z več strani. Poročali so o razgovoru časniki U Paese, U Mondo in L’Epoca, ki so izhajali v Rimu, nadalje sta pisala o stvari rimska lista La Tribuna in II Messaggero. O stvari je poročala La Sera iz Milana, La Gazzetta di Ve-nezia, La patria del Friuli in II Giornale di Udine. Poslednji je odgovoril Besednjaku dvakrat. Oglasil se je k besedi občinski svetovalec, ki je stavil v videmskem svetu znani predlog proti Goričanom. Opravičeval se je, da so ga prisilili k temu koraku krnski dogodki in zagotavljal Slovencem, da jih Videm ne lo poitalijančil. V Piccolu je povzel na to besedo videmski župan Spezzotti in rotil primorske Italijane, naj se združijo z Vidmom, da se rešijo slovenske nevarnosti Tudi bivši minister za' kolonije Girardini je začel braniti v Piccolu zahteve Vidma. Mož je trdil, da so Slovenci prišli na Goriškem do moči in vpliva, ki jim nikakor ne pritiče. Goriški Italijani so postali odvisni od, Slovencev, ki so prevzeli kar vodstvo goriške politike. Razgovor dr. Besednjaka z urednikom Pic-cola della sera je dokaz, da so se Slovenci polastili goriškega mesta. (Dalje) di »stekleni otok.<. To pa zato, ker je ves otok preprežen z vrtovi, kjer goje v steklenih hišicah zgodnjo zelenjavo. Ko posi-j je sonce, se po vsem otočku kar bliska-Otoček ima še dve posebnosti: vpeljana je splošna vojaška dolžnost in otok mora dati Angliji v slučaju vojne eno stotnij0 strelcev. Druga so pa »kolonije« te države, in sicer bližnja otočka Herm ter Jethon, kjer živi le ena družina ribičev. Najmanj rodovitna je tretja »državica« Auriguy; šteje komaj 200 ljudi, a ima tudi svojo poslansko zbornico in popolno sa' moupravo. Menda najbolj zanimiv je pa otok Sercq> ki meri le 5 kvadratnih kilometrov. Tu vlada nad 600 podaniki zadnja fevdalna kralji' ca v Evropi. Brez parlamenta, le s pomočj0 enega samega ministra ali »prevosta«, lZ' daja zakone po svoji volji. Svojo »državo« pa vodi tako pametno, da jo srečni otočani imenujejo le »naša dobra gospa s Sef-cqua«. , ŠPORTNI f K K G L IfcC 1U> POMEMBNO SREČANJE PREO OLIMPIJSKIMI IGRAMI PRODORNA ZMAGA ZDA Pred nekaj dnevi so se v Los Angelesu spoprijeli najboljši atleti ZDA in Sovjetske zveze. Bilo je to že šesto srečanje med dvema orjakoma v lahki atletiki. Če si ogledamo vse dosedanje tekme med ZDA in SZ, bomo ugotovili, da so v moških disciplinah vedno zmagali Amcrikanci, Rusinje v ženskih tekmah. V .prvem dvoboju so zmagale ZDA z izidom 126-109, druga in tretja tekma se je tudi končala 'i zmago ZDA, obakrat z enakim rezultatom: 124-111 Leta 1962 je močna ameriška ekipa povečala naskok na 128-107, lani pa so Rusi prekosili same sebe, ker so srečanje izgubili le z razliko petih •očk (114-119). Vsi so mislili, da bo letošnje srečanje moških ekip zelo izenačeno, toda končni izid je pokazal, da so tekmovavci iz ZDA bili odlični, ■saj so zmagali z neverjetnem rezultatom: 139-97, ki bi lahko bil še večji. ZDA so prepričljivo zmagale v hitrostnih tekmah (100, 200, 400, 110 ovire, 400 ovire 44x100 in 4x400 m) z izidom 50-21. Odlikoval se je posebno Carr (100 in 200 m). Tudi na srednjih progah so bili prvi tekmovavci iz ZDA (15-7), in sicer tudi na daljših progah (22-111). Schul je bil prvi na 5.000 m; Lindgren na 10.000 ter Young na 3000 m ovire. Zelo izenačene so bile tekme v skokih (24-20 za ZDA). V lej disciplini je skakavec v višino s palico Američan Fred Hansen celo porušil svetovni višek (5,28 ml). Veliki poraženec je črnec Boston, katerega je prehitel Bankovski (SZ). Američani se sicer pritožujejo *aradi izgubljenih točk, vendar so si nepričakovano priborili več točk v troskoku (1. Davis). Zaman so gledavci pričakovali, da bo Rus Brumel Potolkel svoj višek v skoku v višino. Nekoliko so razočarali ameriški metavci, posebno metavci kladiva in kopja. ZDA so računale, da bodo njeni atleti osvojili kar 16 točk, v resnici pa so jih le 1 Rusa Klim in Lit s is sta nepričakovano zmagala, P"ko da so bili prvi predstavniki ZDA šele tretji. V metu krogle pa je padel drugi svetovni višek: Američan Dallas Long je zalučal orodje 20,67 m taleč. Tzid v met:h je bil 23-21 v korist Sovjetske zveze, ki je zmagala v hoji in v deseteroboju. Ce bi ZDA osvojile pričakovane točke (II v metih m 2 v skokih), bi bila njihova zmaga (152-84) skoraj noprekosljiva. Strokovnjaki menijo, da gre bplj za novo prerojenje ameriških kot pa za zaton tnskih atletov. Ce je to res, bodo pokazali olimpijski izidi. Pri ženskah ie kot vedno zmagala ekipa Sovjetske zveze. Izid prvih dveh srečanj je: 63-44, v PISMA UREDNIŠTVU (Nadaljevanje s 4. strani) besnenje motorjev. Kako mu je? Dokazano je, btt lahko povzroči hrup tudi živčni zlom, poblaz-nelost in celo smrt. Zahtevamo, da se neha s temi dirkami. To zahtevamo v imenu pameti, v imenu varnosti svojih °hok, v imenu naših pravic do javnih cest in Prometnih vozil in v imenu humanosti. Zahtevajo tudi od oblasti, da dajo o vsej zadevi kako Pojasnilo. Od občinskih svetovavcev, ki jih volijo, pa zahtevamo, da se v mestnem svetu dvigajo in razčistijo to stvar ter dosežejo, da bodo OPoštevane naše pravice. Morda misli kdo, da si bo Trst, ki postaja vse °li provincialno gnezdo zaradi zastoja svoje pri-•aniške dejavnosti mogoče pridobil, s tako dir-o sloves v svetu. To je seveda smešno: s tistimi majhnimi vozovi (Fiat 600!) na cestah, po-'■cbujejo obupno rjavenje za tistih bornih sto lci-0 m etrov, Trst pač ne more vzpostaviti ravnoves-,a v svoj prid. Z dopuščanjem take dirke na Sv°jih ulicah in cestah Trst le ponovno dokazuje ^v°i provincializem, kajti katero veliko mesto z '''nično važnim prometom bo odstopilo t ikore-°č za en ves dan eno svojih glavnih vstopnih čest avtoTnofoilskim dirkačem? Mislimo, da bi težko Pa&li še kako mesto na svetu. Skupina prebivavcev Z Opčin in Trsta btdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: ^Ugelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago begiša * Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 tretjem so Rusinje povečale naskok na 68-36, a ga nato zmanjšale na 66-41. Lani pa je premoč So vjetske zveze bila neverjetna: 75-28. Zato so se vsi spraševali: »Kakšen bo letošnji izid?« Tekmo-vavke iz ZDA pa so se nepričakovano dobro izkazale, zlasti v tekih (100, 200 in 4x100), v skokih pa so bile enakovredne Rusinjam. Sovjetska zveza je prišla do zmage po zaslugi metov (gospo, arila je tudi v teku na 800 m in na 80 m ovire), kjer je osvojila 24 točk proti 9 (v tekih so ZDA nabrale 21-9). Končni izid je bil taiko 59-48 za Sovjetsko zvezo. Ugotavljamo, da so tako tekmovavci kot tek-movavke postavile nov »višek«, če ga smemo tako imenovati, v nabiranju točk. Nikdar niso ZDA nabrale 139 točk in Američanke niso nikdar osvojile 48 točk; seveda velja obratno za predstavnike Sovjetske zveze, ki niso nikdar nabrali tako majhnega števila točk kot zdaj bodisi pri moških (97) kol pri ženskah (59). V Sovjetski zvezi združujejo izide obeh srečanj, tako da je njihova ekipa po zaslugi tekmovavk bila do sedaj vedno zmagovita (172-170, 174-168, 179-160, 173-169 in 189-147 v predzadnjem srečanju), takrat pa je doživela prvi poraz: 156-187. S ČRNIM PO BELEM Umetnost pisanja je stara skoraj kot človeški rod. Že jamski človek je s kamnom praskal po skalni steni, v’ekel črte in risal živa’ske podobe. Pravo pisanje se je pa razvilo šele nekaj stoletij pred Kristusom na Kitajskem. Pisa'i so s čopičem na svilo. Na zapadu je služila kot pisalno orodje najprej trstika, za papir pa papirus, od 3. stoletja pred Kristusom pa pergamen iz ži-va’skih kož. Rimljani so uporabljali tudi voščene tablice, za pisalo pa ošiljene kovinske palčice. Po srednjeveških samostanih so menihi prepisovali stare klasike z gosjimi peresi, še vedno na pergament. Pisanje je bila takrat prava umetnost redkih izbrancev. Razmahnilo se je pa šele z izumom papirja. Že v prvem stoletju po Kristusu so ga izdelovali Kitajci iz murvine drevesne skorje. To umetnost so prinesli Arabci okrog leta 1000 v Španijo. Trajalo je pa še dolgih šest sto let, predno se je uporaba papirja razširila tudi po drugih evropskih deželah, šele ko so začeli uporabljati lesno celulozo, namesto zmletih cunj, za izdeavo papirja, se je umetnost pisanja udomačila po vseh kulturnih krajih. Precej časa je tudi trajalo, predno je človek priše’ od gosjega peresa in klinčka za skrilnato tablico do pravega pisala. Prav letos obhajamo 400-letnico odkar je prišel v rabo svinčnik. Ime te pisalne priprave, brez katere bi si pisanja do zadnjih desetih let ne bi mogli niti misliti, izhaja od besede svinec. V srednjem veku so namreč že uporabljali svinčene palčke, ki so prav medlo pisale. Zato se pravi »svinčniki« tudi niso obnesli. Šele ko so odkrili leta 1564 rudnik g-afita v ang'eški grofiji Cumber-land, je prišla na dan nova surovina za svinčnike. Nerodno je bilo le to, da je bil grafit drag skoraj kot diamant, kateremu je po svojih oglenjčevih sestavinah podoben. Ang'eški rudnik je nad sto let obdržal monopol. Izvoz grafita je bil prepovedan pod smrtno kaznjo. V sredi 17. stoletja so pa od,-kri'i grafitove rudnike tudi v drugih krajih, najprej na Bavarskem. Angleški monopol je bil zlomljen in izdelovanje svinčnikov se je razširilo po vsem svetu. Višek je doseg'o po letu 1795, ko je izumil Farncoz Conte način Obdelovanja grafitne mase z dodatki žvepla in mastnih sestavin. Posušeno snov je treba še vdelati v lesene tulce in svinčnik je narejen. Svetovnoznane za svinčnike so tovarne Zaber v Nemčiji in Hardtmuth na češkem. Danes je pa že tudi svinčnik zastarel. V rabo so prišla nalivna peresa, razrični »biro« s plastičnimi snovmi in pa pisalni stroji. Vendar bo pa skromni svičnik ostal še v rabi za umetnike in tehnične risarje ter tudi za zasebne beležke, ki se lahko hitro zbrišejo, za nepoklicane oči. JlkicUe{ TRSI Ulica Torrebianca 21/11 . Telef. 31-315 Uvoz - izvoz Kemikalije Farmacevtski proizvodi Kumarice — lepotilno sredstvo Sveže kumarice in njih sok so odlično kozmetično sredstvo, ker poživijo in očistijo kožo, kar se vidi posebno pri mastni, nečisti koži. Iz svežih kumaric si lahko napravimo obrazno masko in to vsak večer za dvajset minut. Oprano, obrisano, neolupljeno kumarico zrežemo na tanke rezine, ki jih položimo med dve krpi gaze. Položimo si to na obraz za 20 minut in ležemo. Vlažno kožo obraza narahlo zbrišemo s čisto krpo, gazo pa praperemo in obesimo, da se posuši, ker jo bomo naslednjega dne spet potrebovale. Kumarično vodo za umivanje obraza napravimo tako, da kumarice zrežemo, zdrobimo in iztisnemo sok skozi čisto krpo. Trem žlicam soka dodamo žlico alkohola. To je kumarična voda, ki jo hranimo v dobro zaprtih, čistih stekleničkah. S | kumarično vodo lahko umivamo nečisto kožo obra-| za vsak dan s pomočjo kosmiča vate. ! Kumarični ekstrakt lahko rabimo vso zimo, | ker se ne pokvari. Kilogram olupljenih, na tanke ; liste zrezanih kumaric namakamo osem dni v l‘A I litra alkohola. Tekočino iztisnemo nato skozi krpo. Pred uporabo zmešamo del ekstrakta z dvema deloma prekuhane vode. Tudi to zmes uporabljamo za umivanje obraza. Tudi kumarična krema kot nočna krema nam bo zelo dobro služila. Zmešale bomo 5 gr man-dcljnovega olja s 25 gr lanolina, potem pa bomo dodale še 30 gr kumarično vode in pol grama borove kisline. Sedaj je najprimernejši čas, da lahko najbolje izkoristimo kumarice za nego obraza. — Ondina — r u v lil Po povesli 0. Cmoda riše Miki Muster 121. Bobri so bili ves ta čas skrbno pritajeni v vodi. Zlomljeni zob pa je potem, ko je Baree zaspal, počasi in previdno splezal iz vode. Zagledal je tujca na jezu in neslišno zaplaval k njemu. Voda ni niti enkrat pljusnila ob nasip. Zlomljeni zob se je tiho splazil na jez in nekaj minul nepremično, napeto opazoval Bareeja, 122. Zlomljeni zob je bil ikakih deset korakov oddaljen od Bareeja. Ce se je zravnal, je lahko videl temni Bareejev hrbet v vdolbini na jezu. Bobru se ni mudilo. Dolgo časa je opazoval ta košček blesteče Bareejeve dlake. Sedel je na zadnji nogi in se naslonil na mesnati rop. V tem položaju je bil Skoraj podoben dobrodušnemu psu. 123. Prednji nogi je prekrižal na prsih, prav kakor veverica. Ko si je Bareeja dodobra ogledal, se je odločil. Nenadoma je plosknil s svojim težkim repom po blatu na jezu. Baree se je v trenutku prebudil. Sedel je in se zastrmel v starega bobra. Prav tako napeto pa je tudi njega opazoval Zlomljeni zob. To je trajalo dobre pol minute. 124. Končno se je Baree dvignil in zamahnil z repom. To je izkušenemu Zlomljenemu zobu povedalo dovolj: leno in brez prejšnje previdnosti je zdrknil nazaj v vodo in odplaval v največjo hišo v jezeru. Kol da bi sporočil svoje spoznanje podanikom po mikrolonu — v nekaj minutah je jezero zaživelo. Tujec ni nevaren, delo se lahko nadaljuje! -"v ' ' V \ \ ^ Wm piiiiiiiilpi VŽAVlvj 125. Najprej so iz svojih skrivališč izplavali starejši bobri. Baree jih je veselo in radovedno opazoval, kako plavajo proti bregu in kobacajo proti naglodanim drevesom. Z veliko nestrpnostjo je Baree pričakoval, kdaj se bo pokazal tudi Umisko. čez deset minut je pričakal: Umisko je s prijatelji prišel na breg in Baree je stekel čez jez. 126. Ko je Baree pritekel na breg, se je Umisko pravkar til svoje večerje. Pridno je obgrizoval vrbovo vejo. To P° pred Bareejem ni pobegnil. Le za nekaj trenutkov je PrcI1.e iial večerjati in radovedno ogledoval neznanca, ki se mu bližal na kar najbolj ljubezniv način. Potem je nadaljeval večerjo. Baree pa je vedel, da je dobil prijatelja. J