Si. 125. V Gorici, dne 27. oktobra 1900. Izhaja trikrat na tedea r Aestfh Izdanjih, in sicer: vsak torek, fetrtek in soboto, zjntranje lz-danje opoldne, večerno izdan je pa ob 3. uri po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: ;.Vse leto ', . . .......~1&.K 20 Jfc.aii, gld. 6-BO pol leta ........6 , 60 , , ;**$-3tf " 5etrt leta.......3,40, , , 1'70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravnStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v cGoriski Tiskarni* A. GabršSek vsak dan cd 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >'a naročila brez doposliinc naročnine • se ne oziramo. ' —*>--- —.. ... »PRIMOREC" i*haja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «8oca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclrarara v Šolski nlici in Jetiersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenCič na trgu delia Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Tečaj XXX. SOČA (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr.. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki nlici fit. 9. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSUjajo le upravništvu. Neplačanih, pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniStvo. ------- Oglasi in poslanica se raSraiijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat 8 kr,, 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostora, Naročnino iu oglase Je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. CJpkršcek tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane -vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cSlov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik >n izdajatelj Ivan ^avčič v Gorici. Ljudska volja naj odloča pri prihodnjih driavnozborckih volitvah! ,V«ix |M»i.!jli, vos lici* Odkar se je organizovala in proglasila na Goriškem naro lno-napredna stranka, prihajata ljudska volja in ljudsko mnenje vedno veC in več do tiste veljave, katera jima pritice. Nafta stranka se je postavila takoj s početka na pravo stališče, da treba v politiki upoštevati voljo, mnenje in željo ljudstva tako, tla na podlagi teh se more kaj ukreniti ne pa po mislih kakega posameznika. Trditev, da stoji naša stranka na prej označenem stališču, podpira očividno vsa organizacija, kakor se je razvila in se vedno krepkeje razvija po dežel? po naših zaupnikih in drugih pristalih nafte stranke. Kar mož|e po deželi ukrenejo, to se sporoči stalnemu odboru v Gorici, ki pretresa sporo-čer.e refi ter si \v uravnati na podlagi istih svoje po-lopanje na to ali na ono stran. 7. deželo torej se steka v sredino nje, to je v Gorim, mnenje ljudstva, in tu dobiva isto svojo vt 'javim obliko v na*i politiki. Včasih pa ni bilo tako I V člankih zadnjih časov smo pokazali že več razlik, ki obsbi/: med iiurodno-naprediio stranko iu k.it»j!i*ko narodno, ati pa, če hočete, .Slogo". V .Slogi" j*' g.tspodaršl v najvtič slučajih «.»»> ri gostijah. Teio rmi jo pokrivala samo Skrla-tasta tunika brez rokavov, v katero so bile vSite srebrne palme. Kami je imel goli, ozalšani po vshodnenv običaju z dvema Širokima zlatima naramnikoma. Na glavi je imel venec iz cvetic. S svojimi nad korenitim nosom zrastlimi obrvi, s ponosnimi očmi in z zaruja-velo poltjo je bil kot nekaka poosobljena podoba mladosti in moči. Ligiji se je zdel tako lep, da je, ko se je otresla poprejšnjega ganutja, komaj mogla odgovoriti : &Bodi pozdravljen, Marko!« Vinicij nadaljuje: »Srečne moje oči, katere te vidijo, srečna ušesa, katera Čujejo tvoj glas, ki mi je milejši, nego glasovi piščalke in citer. Ko bi mi bilo naročeno, naj izbiram, kdo ima na gostiji počivati poleg mene, ti, Ligija, ali Venera, izbral bi si tebe, ti oboževana!« In uprl je pogled nanjo, kakor bi se hotel nasititi s tem pogledom, kar požiral je z očmf njeno lepoto, in njegov pogled je razodeval srečno ter neskončno ljubezen. »Vedel sem, da te zagledam v hiši cesarjevi«, je nadaljeval, »toda ko sem te zagledal, se je polastilo mojo ihiSe tako vesolje, kakor bi me bila iznenadoma doletela ta .sreča.- Ko se je zavedla Ligija in začutila, da jej je on v tej hiši najbližji in jedini znanec, je jela ž njim govoriti. Povpraševala ga je po vsem, česar ni razumela, in kar jo je napolnjevalo s strahom. Od kod je vedel, da jo dobi v cesarjevi palač: in čemu je tukaj ? Čemu jo je cesar odtrgal od Pomponije? Ona se tu boji ter se hoče vrniti. Umrla bi od koprnenja, ako| bi ne imela nadeje, da se Petronij in on potegneta za njo pri cesarju. Vinicij jej pojasni, da je izvedel za njeno v sodo od samega Aula. Čemu je tukaj, tega ne ve. Cesar nikomur ne d& pojasnila zastran svojih povelj. Vsekakor pa naj se ne boji, ker je on, Vinicij, pri njej ter tudi ostane pri njej. Rajše bi izgubil pogled, nego bi njo izgubil izpred ofiij, rajše bi izgubil življenje, nego njo zapustil. Ona je njegova duša, zato je bo tudi čuval tako kakor svojo dušo. Postavi jej doma oltar kakor svetemu božanstvu in daruje jej miro in alou ter cvet z jablane.... In ako se boji v hiši cesarjevi, pa tudi dalje v tej hiši ne ostane. Dasiravno je bilo v njegovih besedah nekoliko laži j, se je vendar zdelo Ligiji, da govori resnico, kajti njegovi občutki so bili zares resnični. Prevzelo ga je v istini odkritosrčno pomilovanje; njene besede so mu segale v dušo tako, da se ni mogel premagati, zlasti ko se mu je jela zahvaljevati ter ga zagotavljati, da ga bo imela Pomponija rada za to njegovo dobroto, ona sama pa mu bo vse življenje hvaležna. Zdelo so mu je, de se nikdar v življenju ne more upreti taki prošnji. Njegovo srce se je začelo tajati. Njena krasota je napajala njegove občutke, zakoprnel je strastno po njej, toda ob enom je začutil, da mu je zares draga in da bi jo zares zamogel častiti kot nekako božanstvo. Ob enem je čutil tudi potrebo, govoriti o njeni lepoti in o svojih občutkih. Ker pa j*e trušč na gostiji postajal čimdalje večji, radi tega se je primaknil bliže k njej ter jej jel šepetati ljubeznive besede, ki so mu izvirale iz globine duše, zvoneče kakor godba ter opojne kakor vino. In vpijanil jo je. Med temi tujci, ki so jo obkolje-vali, se jej je zdel vedno bližji, vedrso dražji ter udan jej od vse duše. Pomiril jo je; obljubil jej je, da jo hoče rešiti iz hišo cesarjeve, da je ne zapusti in da jej hoče služiti. Poprej je govoril v hiši Aulovi le splošno ž njo o ljubezni in o sreči, kakoršno zamore ona podeliti, sedaj pa jej je dejal naravnost, da jo ljubi, da mu je najljubša, najdražja. Ligija je prvič v življenju slišala take besede iz moških ust ter poslušaje jih čutila, da se nekaj spre-buja v njej, kakor iz spanja, da jo obkoljuje nekaka sroča, v kateri se neizmerno veselje meša z neizmernim nemirom. Lice jej jo zalila rudečica, srce jej je močno bilo, ustnice so se jej vsled čudenja odprle. Polastil se je je strah radi tega, da posluša tako govorjenjema vendar bi za vse na svetu ne hotela preslišati niti jedne besede. Časih je poslušala oči, pa znovič obračala k Vi-niciju pogled, jasen, bojazljiv in ob enem radoveden, kakor bi mu hotela reči: nadaljuj! Trušč, godba, vonjava cvetic, vonjava arabskih kadil jo je jela znovič omamljati. V Rimu je bila navada ležati pri gostijah, toda doma je bil Ligijin prostor med Poraponijo in malim Aulom; sedaj pa je počival poleg nje Vinicij, mlad, hraber, koprneč mož — in ona, čuteča toploto, ki je prihajala od njega, je začutila ob enem sramež- ki naj bi v smislu njegove ovadbe opravičili tisti njegov strah, kateremu sicer noben pameten človek ne veruje. Kdaj je torej govoril resnico? Kaj mu smemo verjeti?! V taki luči se je pokazala »pamet in plemenitost* — pa še vse nekaj drugega! ~ dr. Gregorčiča, ki se je podpisoval v vseh ovadbah »profesor bogoslovja, državni in deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja*. Da taki naslovi imponujejo, je gotovo; ali da so Sli ti naslovi tudi v boj proti Gabrščku, kateri naj bi se v luknji pokoril za predrznost, da noče več držati hrbta, po katerem bi »prof. bogoslovja" plezal do raznih dostojanstev, ker jih ni vreden — to je dovolj značilno za Gregorčičevo »pamet in plemenitost". (Dajje pride.) (Napisal M. v, Egidy; prevel -n.) Temelj resničnosti obstoji v tem, da bi drugi ne bili varani. Pri tem je pa seveda prvi predpogoj, da bi bil človek resničen k samemu sebi, da bi ne varal samega sebe. Resničen biti, znači: tako govoriti, tako ravnati, tako živeti, tako se pojavljati, da dobe naši bližnjiki o našem notranjem stanju prave pojme. Resničnost je najožje združena z jasnostjo. Ne zadošča torej, da ne govorimo velikih neresnic, da ne lažemo, da ne pričamo po krivem, ampak mi moramo biti napolnjeni s hrepenenjem po resničnosti, mi moramo skrbeti, da tudi svojemu bližnjiku pripravimo jasnost o sebi. To hrepenenje po resničnosti se mera razvijati in razvito biti že v detetu. Dete že mora občutiti potrebo, da brez zatajevanja iskreno pove vse, kar se godi v njegovi duši ali pa kar to celo teži. V njem mora izrasti hrepenenje po poštenosti. Do tega pa pridemo, ako previdno ravnamo s prvimi naklonjenostmi deteta do nejasnosti, nenatančnosti in zatemnavanja. Vzgojevatelj (roditelji, učitelji) ne sme kar takoj, brez vsega, od početka delati s pojmom J&i*. Dete izprva v obče ne »laže", Ako pove kaj neresničnega, je to ali pomota ali pa strah pred posledicami kake male napake. In če prepodimo ta strah deteta s prijaznostjo, če prebudimo in utrdimo v detetu zaupnost, da se posledice, kakoršne ima pričakovati za svoje čine, nahajajo v razmerju k njegovemu lastnemu poznavanju krivde, podnetimo v njem hrepenenje po poštenosti. Jio te prijaznosti nas pa pripelje najgotovejše spomin na našo lastno detsko dobo, ki je nam na pomoč tudi pri razumevanju detskih sanj in iluzij. To je vodilno stališče, katero moramo prenesti v vesoljnost življenja, v domače in javno življenje, v življenje po poklicu in pravu, v trgovino in mejnarodno dotiko. Oddaljenja od normalnega in idealnega stanja ne smemo sodit? ostrejše nego to zahteva vzgoja drugega; oddaljenjeod tega, kar je »pravzaprav* prav ali pa predpisano, smemo soditi le v ti meri, v kolikor je tu »krivda*. V kolikor bo-demo mi sami razsodni, pravični, prijazni, prizanašajoči, strpljivi, v toliko dobe tudi drugi poguma, da bodo resnični. Kajti: na konec koncev je vprašanje resničnosti, — kolikor ni pregreševanje proti njej le slaba navada — le in jedino stvar poguma. Ako je notranji pogum najplemenitejša lastnost človeka iznešenih mislij, je resničnost njegovega bitstva najvrednejša lastnost Duuie in rane nvfee. Osebne vesti. — Konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Trstu Albert Alberti je imenovan avskultantom pri višji dežeini sodniji istotam. Sodnijski kan-celist Jos. Sani o je premeščen z Voloskega v Lošinj. N« Veliki Otav* pri Šempasu bo jutri ob 3. uri popoldne shod narodno-na-predne stranke. Govorila bosta dr. Turna in Gabršček. Vabljeni so vsi somišljeniki iz vse bližine. Pridite!... ... Deželni ssb*r goriški. — Poleg drugih deželnih zborov bo sklican meseca decembra na kratko zasedanje tudi naš goriški. Zasedanju bo pred vsem namen, baviti se z načrtom zakona o uvedbi žganjarine, ki ima nadomestiti dosedanjo, kakor so jo pobirali iz konsuma žganih pijač. Nagi* smrt. — Včeraj v jutro je umrl nenadoma g. Anton F on, posestnik, trgovec in krčmar s Trnovega pri Kobaridu. Te dni je bil prišel v Gorico, odkoder je šel v Fur-lanijo po vino. Ko se je vrnil, je počival v hlevu gostilne pri Attemsu. Včeraj v jutro, ko je hotel vstati, se je čutil slabega. Poslali so po zdravnika, ali predno je ta prišel, je bil Fon že mrtev. Prepeljejo ga na Trnovo. Naj počiva v miru! Volilna listina mesta Gorice, to je tretje kurije, bo občinstvu na razpolago na magistratu, in sicer v statističnem oddelku istega, 8 dnij, od 29. oktobra do 5 nov.; v tem roku morejo volilci tretje kurije podati magistratu eventuelne reklamacije radi V pustitve imen tistih, ki imajo pravico VvJti v tem razredu, ali pa, ker so se vpisale v listo osebe, ki nimajo volilne pravice. Reklamacije se oddajo v navedenem roku vsaki dan od 9. do 12. in od 4. do 6. ure pop. Zopet oseškl vikar Knavs. — Ta mož je nastopil v nedeljo že drugič na shodu »Sloge". Na volilnem shodu v Crničah se je predrzni! ta neslani pop govoriti, kakor poroča »Prim. List": »da je »Soča* in njena stranka luteranska, kmetijskemu in delavskemu ljudstvu nasprotna, proti cesarska. Zabavlja in smeši namreč molitev, bratovščine, duhovščino, sv. sakramente, celo Najsvetejše, hoče vero in katekizem popravljati. Vse to je že Luter delal. Protiljudska je, ker skrbi le za stanove, ki si znajo že sami pomagati in ne trpijo pomanjkanja. Voditelji »Sočine* stranke si opomorejo, kupujejo palače. »Soča* niti ne pusti, da bi se duhovniki trudili za ljudstvo. Proticesarska je, ker ima liberalsko načelo in ne trpi vladarjev »po Božji milosti". Tako je lagal na shodu v Črničah zbesneli derviš, ki čuje na ime Knavs. Toliko perfidnih iažij, natolcevanj in obrekovanj nasproti naši stranki in njenemu glasilu .Soča* ni nagromadil v javnosti doslej še nobeden »božji namestnik"! Tako perfiden in lažnjiv ni hotel biti doslej še nihče, marveč so prepustili »prvenstvo* v tem pogledu baš zbes-nelemu Knavsu. »Soča" in njena stranka je luteranska, kmetu nasprotna, proticesarska (torej proti celemu geslu: Vse za vero, dom, cesarja!). Naša stranka smeši molitev, bratovščine duhovščino, sv. sakramente, celo Najsvetejše, hoče popravljati vero in katekizem!! — človeče, ki se predrzne kaj takega reči o naši stranki, je podlo do skrajnosti, je izgubilo ves sram in se ne more Šteti več med pošteno človeško družbo ! Kako le je mogel drugi dan vikar Knavs stopiti pred altar, darovat mašo, ko je vendar dobro vedel, koliko krivic je zada! na shodu v Crničah naši narodno-napredni stranki, ka- tero tvori veliki boljši del našega ljudstva in njegovih veljakov? Kako je mogel stopiti ta iažnjivec in obrekovalec potem, ko je tako govoril ter kradel čast naši stranki, pred oltar Božji, ako še sploh veruje v Boga ? ! Ali se ni bal, da pride hudič iz pekla ter ga prežene izpred altarja, ker ne tiče prednj! — Kedaj je smešila »Soča* molitev, sv. sakramente, celo Najsvetejše, kedaj smo napadali duhovščino kot tako, kedaj smo hoteli popravljati katekizem in vero, kje so si kupili voditelji »Sočine* stranke palače, kje smo mi rekli, da ne pustimo, da bi se duhovniki trudili za ljudstvo, iz kakega dejstva se da spoznati, da ne trpimo vladarjev po »Božji milosti*?! Dokažite nam, Vi, vikar Knavs te svoje trditve, dokažite jih, poziv-Ijemo vas, ker v naših očeh in v očeh vseh razsodnih ljudij je človek, ki kaj takega govori o svojem bližnjem brez dokazov, čisto navaden — lopov! Z besedo in dejanjem proti ueltelj-stvn. — Naši klerikalci so se vrgli z vso divjo gonjo, katera je lastna samo njim, na vse tiste učitelje, ki nočejo plesati tako, kakor oni godejo. Čitali smo nedavno v »Gorici* divje naperjene članke proti naprednemu učiteljstvu, ki so imeli namen, kar nakrat jim zamašiti usta potom oblastij, katere so klicali na pomoč, potem pa smo Culi, da v Biljani so vrgli učitelja na cesto ter ga pretepli. Z besedo in z dejanjem so se jih lotili ! Zadnji .Prirn. List" se je spravil nad gospoda Franca Muznika, učitelja na Vršnem, ki je bil navzoč v Kobaridu za časa Gregorčičevega shoda. Gotovo ni storil ta g. učitelj ničesar takega, radi česar bi se splačalo, spodtikati se nad njim v javnosti, kajti „Prim. Lista" obdolžitve proti njemu, da je »stal kot ljudski učitelj kraj teh vinjenih razgrajačev* in »da je pozival ljudi, naj gredo vpit, da bo tem večji hrup*, so take, da prva ne velja nič, drugi se pa že na prvi hip vidi, da je zavita, pretirana ali celo zlagana. Gotovo pa je, da učitelj Muznik ni storil nič takega, kar bi ne bilo dostojno ljudskega učitelja in vzgojitelja! Vsa gonja ima le namen, spravit* gosp. učitelja v kako preiskavo, edino le za to, ker ne služi ponižno zbesneli m dervišem. Žalostno bi bilo, ako bi le kaka oblast šla na limanice takim podlim insinuvacijam! — Črne duše, kaj pa Vi počenjate ?! Ali se to strinja z vzvišenim duhovniškim stanom, da hujskate na shodih in v cerkvah človeka proti človeku, da obre-kujete na svetem mestu, da lažete itd., ali je vse to dostojno duhovniškega stanu? Vprašamo vas, ali je ? I Ali je dostojno duhovniškega stanu to, da vlačite fanatizovane ljudi seboj na shode, jih opijete in zraven sami sebe, da razgrajate in kričite, če treba, kakor kaki žganjarji ? I Ali je to dostojno duhovniškega stanu? Vi porečete da, mi pa no! Zategadel pometajte pred svojim pragom, in kadar bo tisti čist, pojdite drugam na delo! Most čez Sočo pri Kaninem. —- Na shodu v Kobaridu so nunci slepili nekatere Kamence, da dobe most čez Sočo na državno cesto, ako bodo za dr. Gregorčiča. — Ta vest se je med ljudmi razširila, in nekateri res verujejo, da se jim na ta način izpolni vroča želja, — Mi naravnost pomi-lujemo Kamence, ako verujejo taki ostudni — slepariji. Država ne bo zidala tistega mostu. Ako ga bodo Kamenci kdaj imeli, se bosta morala v ta namen združiti cestna odbora v Tolminu in Kobaridu ter izposlovati si deželno in državno podporo. Največje doklade za cestni odbor pa bodo plačevali Kamenci. — Ako Kamenci žele most čez Sočo, bodo morali torej najprej doma reč urediti ter doseči sporazumljenje obeh cestnih odborov. Šele potem bo treba delati za podporo države in dežele. — Kakor vidite, nima tu Gregorčič kot tak ntkake besede, a njegovega vpliva v cestnih odborih nič ni! Ako bo pa izvoljen v državni zbor kandidat naše stranke, je gotovo, da se zavzame za ta most bolj odločno nego stari cincar Gregorčič. — Uverjeni smo pa, da v prihodnjem deželnem zboru klerikalci ne bodo imeli besede. — Kamenci naj se torej ne dajo slepariti, ampak naj ostanejo stanovitni. Volilno gibanje med Lahi. — Laški politiški društvi »Unione* in »Societa po-litica pbpolare Friulana" se pridno gibljeta. Kolikor se da presoditi, jim je pri srci posebno peta kurija in pa veleposestvo! Nova brzojavna postaja. — Dn& 23. t. m. so odprli v Ločniku novo brzojavno postajo z omejeno dnevno službo; postaja je združena s tamkajšnjim poštnim uradom. Bohinjska železnica. — V svrho gradnje Bohinjske železnice so ob progi postavljeni doslej trije uradi. Jeden je v Trstu za črto Trst do. Gorice in Soško ter Baško dolino s predorom v Bohinj. Drugi urad je v Jesenicah na Kranjskem za črto čez Karavanke, tretji pa v Št. Vidu-Crni za črto eez Ture. Tem uradom je dahaT tudi naloga, premotriti, ali se bo dalo goniti to novo železnico z električno močjo. Klerikalni shod v Bolcu, — iutri bo v Bolcu le shod kaplana Abrama radi volitev v V. kuriji — a v nedeljo 4. novembra bo imel Gregorčič shod v gostilni pri g, Jos. Fonu ali »Ekseljnu*, ki je bil še ne-dolgo prvi liberalec v vseh hribih, a se danes suče okoli nuncev, ker le še pri njih upa -kaj dobiti. Vsi drugi so mu že obrnili hrbet, ker s takimi značaji nočejo imeti posla. ~ Da se jeden Abrant upa v Bolcu tako nastopati, je jako žalostno za celo vrsto odličnih tržanov. Upamo, da Abramovo drevd ne zraste še v nebo. Bolčani, zganite se, dokler je še čas. Pretep na ženftovanjn. — V Gornji Vrtojbi je bila v sredo poroka mladega delavca Pavlina. Zvečer pa so plesali pri županu BatisUču. Nenadoma so se sprli »mladi6 in »stari", nastal je prepir in pretep, kateri je imel za posledico to, da je ranjena županova hčer na palcu desne roke, Pahorjev Jožef pa leži v postelji, ker ga je šival zdravnik na vratu, kjer je bil prerezan. Pro-vzročitelj pretepa je bil baje neki illetai mladenič. Kakolne priče je Imel Gregorčič! — »Prim. List" od 18. oktobra je lagal pod naslovom »Kakolne priče je imel Ga-liršček" o pričanju g. Delaka; to imperti-nentno laž dokazuje nal stenogram. — Temu našemu neoporečnemu dokazu dostavljamo to: Ako bi bil slučaj obraten ter bi stal na Delakovem mestu kak nune iz Gregorčičevega spremstva, tedaj bi ta pod prisego vse drugače tlačil GabrJčka v luknjo. — Katehet Tabaj se je bil naučil na pamet celo pričanje. Polna soba je bila odbornikov trgov, zadruge, a edini Tabaj je bil tako srečen, da je čul Gabričkovo grožnjo o revolverjih I! — Vkljub temu je Tabaj v isti seji sedel poleg Gabrščfca do konca. Ko je izstopil iz ravnateljstva, ni vedel še nič o GabrtčkovHi grožnjah in je navajal le razkol sa vzrok, da se umakne v ozadje.... Ko je pa Gregorčič potreboval pričo o GabrSčkovih »grožnjah*, je prišel tud? katehet Tabaj do prepričanja, kakoršnega ni imel noben navzočih odbornikov. Poglejmo pa Še nekatere druge Gregorčičeve priče: 1. Dr. Kos se je bal tudi grožnje % zaušnico in imel je grozovit strah pred njo. Vsakdo, tudi gosp. državni pravdnik, se lahko prepriča na licu mesta v »Gor. Ijud, pos.", da je naravnost izključen strah dr. Kosa, ker je miza tako široka, da ga Gab. niti ne bi mogel doseči, ako bi ga bila tudi roka tako srbela, da bi hotel priložili babjemu klepetaču Kosu zaušnico. Kar je tu pričal prof. Kos, je bilo sposobno, vzbuditi v sodnikih napačno mnenje. — Sicer se še vidimo s tem možem !! 2. Janko Hočevar, ponižni plačani sluga v klerikalni gardi, je pripovedoval o strahu (— zopet ista tendenca: v podporo Gregorčičevemu strahu ! —) v Čitalnici. — Pred vsem omenjamo, da bi moral biti Ga- ljivost in razkošje. Polaščevala se je je nekaka sladka bolezen, nekaka omedlevica — pozabljenje, kakor bi jo prevzemal sen. Toda njena bližina je jela delovati tudi na njega. Lice mu je bledelo, nosnice so se mu širile kakor konju. Bilo je mdči opaziti, da tudi njemu močno utriplje srce pod škrlatasto tuniko, kajti dihanje se mu je kratilo in besede so se mu trgale v ustih. Sedaj je bil prvič njej tako blizu. Misli so se nra jele mesti, v žilah je začutil plamen, kateri si je zaman prizadeval pogasiti z vinom. Toda ne vino, marveč njeno čarobno lice, njene gole roke, njene dekličje prsi, zibajoče se pod barvano tuniko, ter vsa njena postava, skrita v belih gubah njenega pepla, ga je mamila čimdalje bolj. Konečno je stisnil njeno roko, kakor je bil privajen, storiti v Aulovi hiši ter, potegnivši jo k sebi, šepetal jej s tresočimi se ustnicami: »Jaz te ljubim, Kalina ... moja oboževana...« »Marko, pusti me!« mu odvrne Ligija. »Moja oboževana — ljubi me!« nadaljuje Vinicij razvnet. Toda v tem hipu se oglasi Akta, ležeča na drugi strani poleg Ligije. »Cesar vaju gleda.« Vinicija se polasti huda jeza na cesarja in na Akto, ki ga je opozorila na pretečo nevarnost. Mlademu človeku je bilo v tem hipu zoperno celo prijateljsko svarilo, mislil si je, da hoče Akta nalašč pretrgati njegov razgovor z Ligijo. Dvignivši glavo terpogledavšipreko Ligije mlado oproščenko, je rekel zlobno: »Minil je že čas, Akta, ko si na gostijah počivala poleg cesarja, in ljudje pravijo, da ti preti slepota — kako ga torej moreš videti ?« »Vendar ga vidim«, odvrn8 mu ona otožno. »On je tudi kratkoviden ter vaju gleda skozi smaragd.« Vse, kar je delal Nero, je vzbujalo pozornost celo njegovih najbliSjih, torej je tudi Vinicij postal nemiren ; njegova sirast se je polegla in večkrat je obrnil skrivoma svoj pogled proti oni strani, kjer je počival cesar. Ligija, ki ga je iz početka videla le kakor v megli ter pozneje zatopljena v navzočnost in razgovor z Vi-nicijem, se ni niti ozrla po cesarju; še le sedaj je obrnila proti njemu radovedne in prestrašene oči. Akta je govorila resnico. Cesar, sklonjen nad mizo ter pomežikujoč na jedno oko in držeč v prstih pred drugim očesom okroglo oglajen smaragd, ki ga je neprestano rabil, ju je gledal. Za trenotek se je srečal njegov pogled s pogledom Ligijinem in de-kličjega srca se je polastila bojazen. Ko je bivala Še kot otrok na Aulovem posestvu v Siciliji na deželi, jej je pripovedovala stara egiptovska sužnjica o zmajih, skri-vajočih se po gorskih votlinah, in sedaj se jej je zdelo, da jo gledi> zelenkasto oko takega zmaja. Prijela je Vinicija z? roko kakor otrok, ki se boji, in razni vtisi so se jej križali po glavi. To je bil torej on ? Ta grozen, vsemogočen vladar ? Ni ga videla •« slej Še nikdar ter mislila, da je drugačen. Predstavljala si ga je z nekakim groznim okamenelim licem ter zlobnimi črtami, med tem pa je zagledala veliko glavo, sedečo na debelem vratu, seveda strašno, toda ob enem tudi smešno, kajti bila je od daleč podobna glavi otroka. Tunika ametistove barve, prepovedane navadnim ljudem, je metala višnjevkasto senco na široko in kratko njegovo lire. Lase je imel črne, počesane po načinu, kateri je bil uvedel Otho. Brade ni nosil; položil jo je pred kratkim na žrtvenik Jupitru, za kar mu je bil ves Rim hvaležen. Na njegovem čelu, nad obrvi močno napetem, je bilo nekaj olimpijskega. V naježenih obrvih se je zrcalila zavest vsemogočnosti ; toda pod tem Čelom poluboga je bilo lice opice, pijanca, glumača, polno omnhujočih želj, zalito, dasiravno Še mlado, z maščobo, bolehno, nesramno. Ligiji se je zdel na prvi pogled sovražen ter pred vsem drugim oduren. Oez nekaj časa je odložil smaragd ter jo nehal gledati. Sedaj je zagledala njegove napete, modre oči, pomežikujoče pred lučjo, oči kakor steklene, brez mislij, podobne očem mrličev. Cesar, obrnivši se k Petroniju, je dejal: »Ali je to ona deva, katero ljubi Vinicij ?« »Da, to je ona!« odvrne Petronij. »Kako se imenuje njen narod ?« »Ligijci.« »Vinicij jo smatra za krasotico?« »Navjeci dekličji peplum na star trhel oljkin panj in Vinicij ga bo smatral za lepoto. Toda na tvojem obličju, o neprekosljivi veščak, že čitam obsodbo nad njo! Niti treba m% da bi jo izrekel. Tako je: suha, upadla nalik maku na tankom steblu, ti pa, božanstveni estetik, ceniš pri ženski pred vsem drugim steblo in prav imaš. Lice samo dosti ne šteje. Že dokaj sem se naučil od tebe, toda tako bistrega očesa še nimam, kakor ga imaš ti—Pripravljen sem vadljati s Tulijem Senecijem za njegovo ljubljenko, da akoravno je na gostiji, kjer vsi leže, težavno izreči sodbo o vsej postavi, si vendar ti prav pogodil, ko si dejal, da je ozka v bodrili.« (Dalje pride) brScek pravi Goljat, ako bi hotel udariti Ho- l čevarja s stolom preko Široke bralne mize I ter razbiti seveda dvorarani plinov svetilnik, I ki je vmes v daljavi l*/t metra. Kar je govoril Hočevar o strahu, je le njegova domišljija, katero izključijo tudi druge priče, ki vedd, da je bil ves prizor brez pomena in I je le Hočevar žalil GabrSčka s svojim široko I znanim strupenim jezjkom in s svojo imper- J tinenco, ki ga je še povsod delaTa "n&rttviiost 1 neznosnega družbi, kateri se je vsiljeval« J 3. Gašpar Likar je dobil pri Čošu znano zaušnico, ker Gabršček bi bil v očeh I vsakega moža le plašljiva baba in mož brez j časti, ako bi mu je ne bil založil. — Likar je pričal (— sicter-fte-pod-prisego, katero mu je sodni dvor odrekel—), j da GabrSčka nt tožil vsled tega, ker ga I pozna, da je nevaren značaj in se ga je bal, J da bi Se kaj hujšega ne doživel. — To pričanje ima očtvidno !n.!epo_njytanp,..z^dULv._J. sodnikih sodbo,"da se je moral tudi Gregorčič i bati.... Vse po dogovorjenem načrtu! -~ I Resnica pa je, da Likar le nobene priče ni imel, ker bi bil silno rad tožil. Kar se pa I tiče strahu, je Likar izpovedal nekaj, česar mu ne bo verjel nikdo, kdor ga pozna. Likar je doslej po vseh krčmah in vsak dan v svoji J štaeoni irapertinentno udrihal po Gabrlčku, nadevaj® mu vse možne psovke. Gabršček bi ga bil lahko spravi v luknjo že neštetokrat, pa tega ni storil, marveč j*i rekal (prič obilo): »Kaj hočete, /e pač in ostane stari Likar, ki v svoji strasti ne ve več, kaj govori*. Ako bi se bil Likar Gabrščka količkaj bal, fot ne bil že 9 let udrihal po njem ob vseh možnih prilikah. Mi imamo veliko veljavnih prič, ki so se ž njim v krčmah in njegovi staeuni prepirale radi takega udrihanja. Tak je bil Likarjev »strah*, o katerem je farbal sodnike. Take priče je imel dr. Gregorčič. Bohinjska in vipavska ŽdeittSea. — Poročali smo že, in tudi v današnji številki, da se je vlada resno oprijela zgradbe bo- I hinjske železnice, Mnogokaka želja se s tem j uresničuje, da*i hudo zadene ves bolški | okraj. Zadovoljen bo posebno naš bivši državni poslanec, ki je tako-le odpravil prosilce* za ptedeisko železnico: »Ah, es ware doch so schon, von Gdrz in die VVochein in f Stunden zu kommen. (Ob, saj bi bilo vendar prav lepo, da bi prišli is Gorice v Bohinj v 2 urah)". Imet je le svoje klele pred očmi! — Z vipavsko železnico pa Se danes nič ni. Ali je tudi temu v;;rok dr. T u ni a in napredna stranka? Saj mari ne I — Vendar je upanje, da te začne graditi zdaj, ko je bohinjski Že v delu! Kdor ni slep in gluh, vidi 2daj jasno« da st. potrjuje pisava »Soče* in postavlja na laž »Gorica*. — .Soča* je trdila (a na Vipavskem nlio hoteli verjeli), da %® bo gradila vipavska šele potem, ko bo dognana drup železnica od Trata proti severu driuve; ako se torej te ne gradi, ni kriv dr. Ttoa ne nala stranka, tudi kdo drogi ne, ko se je že vsa reč ztpackala spočetka po želji grofa Coronintja in dr. Gregorčiča.. — Kako resnična je bik pisava »Soče* in lažnjiva ona v »Gorici* ter v »Prim. Listu', naj dokazuje še ta kričeč dogodek: Ko so klerikalci te dovolj počrnili na Vipavskem dr.Turno, češ, da je on kriv, ako se teleznica zavlačuje, sta si pa hotela pridobili župnik-župan Grča in .vrli zastopnik*' Berbuč lovorov venec zaslug, da spravita »zavoženo* železnico v pravi tir. Spravila sta namreč in vodila depulactjo vipavskih županov v Trst k namestniku. In kaj jim jt ta odgovoril? Čtijte, govoril je tako, kakor bi čitai iz .Soče*, namreč, da dokler ne bo vse t redu z bohinjsko, ni treba misliti o vipavski železnici, — C. kr. namestnik je potrdil »Sočino* pisavo in postavil klerikalce na laž. Žito ni čud««, ako sta Berbuč in Grča lepo molčala o tem izreku namestnika. Molčala sta, a ^Gorica" Je dalje sleparila naše Vipavce. Se danes tavajo razni Vipavci v temi. — In tako je govorilo zopet jedno veliko dejstvo, kdo govori resnico in kdo slepari. »Prlui. List* je dovršit svoje lumparije proti »Trgovsko-obrtni zadrugi* s pozivom, naj člani — izstopajo. Farika zloba je s tem dokazana. Hoteli so najprej toliko obrekovati, sumničiti itd., dokler niso prišli do poziva: izstopajmo ! Je - li taka zlobna gonja dovoljena ali ne, utegne biti drugod govora. Tu le resno svarimo pred odstopanjem po nasvetu »Prim. Lista", kajti taki člani utegnejo zgubiti vse že vplačane krone, ki pojdejo v reservni zalog. Zanimiv je konec v »Prim. Listu*. Pravi, da daje tak odgovor zategadel, ker je »Soča* napadala .Centrifugo". Zakaj je »Soča* pisala o novi .Centrifugi*, je dovolj znano. Ako je pisala krivico, naj b? jo bil ,Prm. List* zavrnil in razkril resnico; a da odgovarja z infamnimi napadi na drug denaren zavod, češ; »tu imate zdaj pa vil* — to kaže v vsej nagoti te učene katoliške moraliste. Ti ljudje iz goriškega semenišča so tu naravnost v zasmeh naukom, katere uče. Vera peša, peša, ali najbolj pri nuncih v krogu „Prim. Lista*, &er ti sami nič ne verujejo, kar drnge učL. Pa hočejo, da bo kdaj en hlev in en pastir l Kmet Faganel na shodu v Črnlčah. rr 7 «Prim. Listu* čitamo, da na shodu v (-.rničah je nastopil tudi kmet Faganel iz Oseka, ki je bil včasih celo deželni poslanec. Ta mož čuva sedaj lase patra Grče, akoprav sta si bila še pred letom v laseh. Faganel je naslikal »Sočino* stranko kot protiversko, ki hoče politiko brez vere, kot protikmečko, ker j s ljudstvu vsiljuje za voditelje može, ki ljudstvo I 1 izkoriščajo. Stare, obrabljene fraze, katerim I 1 more verjeti le Se kaki pravi zaslepljenec i J 1 Da je tako govoril Faganel, v to ga je na- 1 vdihnil »namestnik sv. Duha" Blaž Grča. Sam i sv. Duh ga ni mogel, ker ob nedeljah plaval I j po navadi nad glavo dr. Šušteršiča, prvaka J , cele klerikalne bande po Sloveniji, katerega 1 Tiavtiiha,* kakw*je povedal dr. Šušteršic. V j ostalem pa se s*Faganelom ne bomo bavili, I ! ker spada pod zaglavje: Oče, odpusti jim, I i saj ne vedo, kaj delajo! I Tožba proti , Pri in. Listu*. — Radi napadov. »Prim. Lista* na »Trgovsko-obrtno J zadrugo" je naperjena proti istemu tožba, j Izvršila se je preiskava, in rokopis inkrimi- J novanega članka so našli v stanovanju dr* J Andr. Pavlice. J Ženltovanjsko potovanje dveh novo- I poročencev-s spremstvom v četrtek dopo- I ludne je motil neprijeten »intermezzo*. I Pridrvili so namreč omenjeni z vozom po 1 Stolni ulici z vso hitrostjo; voznik hoče za- I viti v magistratske ulice, toda konj jo je I zavil na levo proti prodajalni strojev gosp. J Saunig & Dekleva, kjer je trčil tako močno I v zid, da se je popolnoma pokvarila jedna plošča, na kateri je bil naslikan biciklist, katerega je oje pretrgalo baš čez sredo, in se j zlomilo oje; druge nesreče, razun velikega I strahu, ni bilo nobene. j Za glasbeno Šolo »Sokolovo* je da« I roval g. prof. Ferd. Seidl v Gorici 8 kron. j Pri ntkAkl rodbini m bi sneli pogrešati 1 najbopih dvulj ljudskih in domkih »radslev, namreč; j Dr. Kosa balzam za želodec in pražkodo- I m a c e mazilo. Ista se dobita tudi v goriških k- I lamah. I j Naglaht (flahost). — Bogata gospa, ozdrav- I i Ijcna od nagluhe in ulesnega brenčanja z umetnim I I uSesnim bobnilom dr.Niebolsona, jo darovala njo- j I goventu zavodu 75.000 gld., da gluhi, »premožni I ] ljudje lahko Mslonj vdoliijo taka bobnila. Pisma jo I I pošiljati na naslov: Št. 46(JOP zarod NIcIioIhouh 1 j .»Longcott* Gnaneriibtiry, London W. Razgled po svetu. Poslance Splucltf o položaju. (Konec.) I —• Oni hočejo, naj se nemški državni j»!zik uzakoni, naj se naša država zveze z Nemčijo I v tesno zvezo, in podobno. Eden teh mož je rekel v javni seji zbornice poslancev: Pa J kaj bi bilo, če bi bila Avstrija v takem razmerju z Nemčijo, kakor je na pr. Bavarska P! j To »c je zgodilo, kakor sem rekel, javno v j avstrijskem parlamentu, in ob takih pojavih j ni mogoče govoriti o pravičnosti. V desnici j so za ravnopravnost narodov, vsaj tako go- J vorijo vsi. Ako bi bil parlament sploh mogel j kaj storiti za ravnopravnost narodov, in ako j vendar ni storil, na tem je po mojih mislih J kriva največ katoliška nemška stranka. Ljudje I te stranke imajo sicer katoliško pravičnost v I ustih, ali imajo tudi nemško srce, in kedar- j koli se je v zadnjih časih ponudila prilika, j da bi se dalo Slovanom kaj pravičnega, je j večina te stranke, ali pa so vsi pokazali svoje nemško srce. Kathrein, jeden voditeljev te stranke, je zbežal s predsedniške stolice, ko se je delalo na to, da bi se Čehom ohra- I nile jezikovne naredbe. Dipauli se je pokazal sila omahljivim kakor parlamentarec, a o ministru Dipauliju ne vemo, da bi bil kake krivice odstranil. Ni čuda torej, da so tudi njegovi volilci postali omahljivi. Da jih je | drugače vzgajal z besedo in z dejanji, da bi bili tudi oni drugačni. Prav se mu godi, ako se obračajo od njega in jaz mu iz vsega src« privoščam nezaupnico, ki jo je dobil. Zallinger in Ebenhoch sta mu podobna. Možje in voditelji te stranke hočejo sicer, naj se nemški državni jezik ne uzakoni, ampak naj se vdrži sedanje stanje stvari, to pa le zato, ker se boji, da bi uzakonjenje nemškega državnega jezika Slovane preveč razdražilo in ker nemški jezik je v resnici itak že državni jezik. In v resnici je. Nemški konservativci se torej v bitnosti tudi ne razlikujejo od dragih Nemcev. S te strani torej tudi ni pričakovati pravičnosti za Slovane. Poljaki sicer niso za nemško hegemonijo, ali i oni so — za-se I V nekem listu sem Čital te dni, da Poljaki imajo veliko izkustva v politiki ter da ne vodijo politike srca, ampak le politiko koristi. Oni gledajo, da bi kolikor I več mogoče koristi pridobili za svojo deželo, | I za svoj narod, ter napravili dobro podlago svojim idealom. — Cehi skrbijo ludi v prvi vrsti za-se; ali ni jim zamere, kakor pravi hrvatski pregovor: »Košulja bliže telesa od kabanice*. Vendar so Čehi vsikdar za to, da se da ravnopravnost tudi drugim narodom. Nanje smo se vselej najbolj zanašali, v njih smo imeli vselej najboljše podpiratelje. Njih zgodovina, njih trplenje, njih težnje so našim na jugu najbolj podobne; mi smo si že po naravi najbližji ter najbolj navezani drug na drugega. — Badeni je bil Čehom dal neke pravice, in če prav ni storil Nemcem nikake I krivice s tem, čeprav je. dal Cehom, kar so I Nemci na Češkem že imeli, so se ti pritoževali in so jeli kričati, vzdignili se proti jezikovnim naredbam ter uničili parlamentarno J življenje. — Sedaj pa pozabljajo na to, U J farizeji! Največja farizejka, »Neue Freie I Presse", že niti ne ve več za nemško ob-strukcijo; samo Čehom, ki so obstruirali le eno noč, podtiče, da so uničili parlament. — Čehi so torej obstruirali še le potem, ko ' se jim je vzelo, kar jim je Badeni dal ter so onemogočili parlamentarno delovanje. Ako ¦ ' bi tega ne bili storili, bi bili le pokazali, da I i Nemci smejo obstruirati proti vsemu, kar bi j i bilo na korist slovanskim narodom, dočim . bi morali slovanski poslanci molčati k vsemu I : in mi?no prenašati vsako pljasko, ki bi se j jim dala. — Parlament ni mogel več delo- j vati, ker, kakor je sedaj sestavljen, ne more J biti pravičen; naš parlament ne more uvesti ravnopravnostT,'ltef"se"pfi nas ne vlada parlamentarno. — Pri nas ustvarjajo vlade parlament, ne pa narobe, da bi parlament ustvarjal vlade, kakor se to godi drugod v resnično parlamentarnih deželah. — Vlada je torej prišla do sklepa, da je razpustiti parlament in da ;e razpišejo nove volitve. I Pa tudi po novih volitvah nimamo pri- j čakovati nič boljšega, nobene spremembe v 1 položaju. Pri vsem tem, da je moje in mnogo I drugih prepičanje, da tudi novi parlamentne J)p._m'pgel_boJj.._deloyati,_.nego_je_.poprejšnji,'.J pri vsem tem, da ni nade, da bi se moglo I Uvesti parlamentarno vladanje, pri vsem tem, I bratje, moramo mi na teh volitvah, ki se nam bližajo, nastopiti, ako bo potrebno, še z večo odločnostjo in zložnejše, nego kedaj dozdaj. Ako bi imel parlament le osem dni trajati, ako bi imel trajati samo en dan, mi moramo v borbo složno, kakor rojeni bratje, pozabivši na vse razlike, ki vladajo morda med nami. Pokažimo urbi et orbi, da smo tu, da hočemo biti tu, pokažimo, kakšni hočemo da bodemo, in kaj hočemo, da se nam da. Ideja združenja Hrvatov in Slovencev sili na dan bolj in bolj. Širi se med vedno širše sloje naroda. Tega se bojijo naši nasprotniki, iti I česar se bojijo oni, to mora biti dobro za nas. Pod zastavo te ideje, zvezde predhod- I niče boljše bodočnosti naše, pojdimo v borbo I Pojdimo vsi v borbo proti krivici in za pra- I vico, v borbo proti onim, ki nas hočejo pregnati z naših tal, ki nam jih je osoda dala! Pojdimo v boj proti onim pri nas, kateri j pozdravljajo »svojega* kralja v Rimu, in proti I onim drugim ludi pri nas, kateri javno in svečano izražajo željo, naj hiša Sa vojska izvrši čim prej svojo nalogo. Pojdimo v boj proti onim, ki razsipajo naš denar, denar davkoplačevalcev, za širjenje brezverstva, nemorale, pokvarjenosti I Kajd v borbo proti I onim, ki se sklicujejo na nekaj nekake stare I I kulture, a so proti vsaki naši kulturi I Proti I onim, ki smatrajo za koncesije ono, kar bi nam morali dati po pravu in zakonu! Proti onim, ki m sedaj, ko so Trstu dali talijan-I sko lice, sklicujejo na to italijansko lice Trsta, I ter hočejo, da bodi vsa dežela italijanska I 1 I Pojdimo v borbo proti onim, ki hočejo, da I se obvaruje nekako posestno stanje — Be- I I sitzotand — stato di possesso — katero sta- j j nje pa imajo po kričeči krivici! Pojdimo v I živo borbo proti onim, ki iz nekih namislje-J nih viših ozirov zatirajo nas Hrvate in Slo-1 vence; proti onim, ki uničujejo en del pre-I bivalstva, nas I In sicer le zato, da bi pridobili j drugi del prebivalstva, naše sodeželane druge I narodnosti! Proti onim, ki nas na korist j Italijanov, cel6 inozemcev, uničujejo v ma-I terijalnem in moralnem oziru I Pojdimo v J borbo proti krivemu liberalizmu, proti fari-zejstvu, proti laži, proti krivici! Proti gospo-dajoči kliki in njenim zaščitnikom! Storimo vsi in vsakdo svojo dolžnost — in potem I mora krivica prenehati in pravica zavladati! | Potem mora priti Črni dan onim, ki delajo j I ob naši glavi, mora prenehati prevlast in sila j in zavladati ravnopravnost in pravo. Dan- I I danes se narodi ne dajo več uničiti. Svaka j I sila do vremena, a Bog pravice do vjekova! j I Sodnljska obravnava proti Cani-berju, katerega so bili pred kratkim, kakor I smo poročali, zaprli, je pričela v četrtek. Gamber je obtožen po § 98. b. kaz. zakona, j da je prelil pred Kakimi 10 leti nekemu Domeniku Guetzu, da inu mora v* niti zastavljeno uro, in petih slučajev, v katerih je izsilil iz strank /. žuganjem denar. Nesreča na železnici. — Pri Kone-Ijanu od laškega Vidma dalje v Italiji je j skočil včeraj proM večeru iz Ura neki vlak, ker je zašel na stransko pomočno progo, na katere koncu je obtičal na cesti. Ranjenih je 15 oseb. I V ogerskem državnem zboru je za- I čela opozicija, kakor brzojavljajo iz Budimpešte, oster boj proti kvotnim predlogam. Ministerski predsednik Szell je povdarjal, da je zastavil ves svoj upliv, da se ohrani cislit-I vanska ustava nedotaknjena. I DassEvnskl, voditelj poljskih socijalnih I demokratov, je imel L1. t. m. volilni shod, j katerega se je udeležilo nad 4000 oseb. Na-glašal je, da kandiduje v peti kuriji kot poljski socijalni demokrat, da se bode boril za de-| lavske sloje, za razširjenje pravic poljskega naroda ter za to, da postane Poljska zopet neodvisno kraljestvo. Kandidatura Daszvnskega je bila sprejeta soglasno. Govor Chamberlelna o položaja na Angležkom. — Chamberlain je izjavil v J svojem govoru (v Fishraongers-Hallu), da ho-I čejo Angleži delovati tudi brez tujih narodov, ako isti odklanjajo angležko prijateljstvo. Ako jih ne moremo pregovoriti, je dejal, potem S moramo ostati osamljeni, a ojačeni po varstvu I narodov, namreč kolonij. Naša osamljenost bo sijajna; tudi če Anglija pade, bodo kolonije nadaljevale angleške tradicije. Novi im-I perializem priznava, da imajo vse britanske naselbine iste pravice, kakor Anglija sama. Chamberlain je potem izrazil nado, da gornjo misel podpre vzgled federalizma v Kanadi in I Avstraliji ter je naglašal, da federalizem v vsej državi vsposobi isto, da bo mogla nadaljevati svojo misijo pravičnosti, omike in miru. Chamberlain je oporekal trditvi, da bi Anglija kazala znamenja propadanja ter je završil s tem, da se je spomnil izvrstne voj- :'., ske, poslane v južno Afriko, vojakov, ki so tamkaj pali na bojišču, ter podpor, katere so o tej priliki poslale naselbine. Literarni »tingltangl« so uslanovili v Monakovem na Bavarskem; na čelu mu je znani pisatelj E. Wolzogen. Ta originalni variet6 je pa upravljen tako, da lahko gre gostovat, kajti namerava se, da pojdejo s tem Variete po vseh večjih nemških mestih. V Monakovem je zmeraj kaj novega. Prav zanimiva je tudi monakovska »Jugend*. EakSni pevci in glasbeniki so evro-pejski vladarji. — »Cri de Pariz« piše: Evropski vladarji ne pojejo samo, ampak so nekateri izmed njih tudi nadarjeni pevci:.. Cesar Viljem je izvrsten bariton. Spanjolska kraljica bi bila brez dvoma postala velika pevkinja, ako bi ne bila vladarica. Ona ima prekrasen rnezzo-sopran. Tudi kraljica Viktorija je imela lep glas. Njo je v petju poučevala Adelina Patti. Švedski kralj Oskar ima tenor. Ruski car Nikolaj nikoli ne poje. Turški sultan Abdul-Hamid je izvnlcn glasbenik ter sklada verske skladbe. On ima monumentalnc orgije, na katerih improvizira. On bi mogel biti po svojem znanju kapelnik v vsaki operi. Bolgarski knez Ferdinand poje bas, a belgijski kralj Leopold ja pel v mladosti tenor. On ima nenavaden glasben spomin ter igra na glasovirju brez not celega Wagnerja. Viktor Etnanuel poje pogreino, ali žalostne komade. Nizozemska kraljica Vilhelmina ne trpi v svoji bližini glasbe. Njen zaročenec pa je strasten glasbenik. Narodno gospodarstvo. Vinska letin* t Istri. — Načoletvo hranilnice in posojilnice v Marezigah je izdalo posebno okrožnico, v kateri povdarja, da vinska letina v Istri letos je bila prav dobra ter da &e je treba obrniti na načelstvo tega zavoda, ako se hoče dobiti dobro vino, in sicer navadno črno ali refošk. Cena navadnemu črnemu vinu za hektoliter je 18 do m gld., za refoik pa 25 do 35 gld. franko železniška postaja Trst, Hranilnica zagotavlja pristno in dobro vino, in ker se na ta način opomore tudi ubogemu ljudstvu v Istri, naj bi krčma rji in vinotrzci ne pr.^rli poziva omenjene hranilnice. Vojaško takse se zanaprej lahko plačujejo tudi pri vseh poštnih uradih, ki so zvezani s poštnimi hranilnicami. V to svrho se dobijo pri poštnih uradih posebej pripravljene plačevalne nakaznice. Kdo kazi našemu sadju glas v tujini? — Tako povprašujejo češke »Zernedelecke Listy*. Odgovor bo tudi za naše razmere primeren, zato ga priobčujemo. V prvi vrsti so naši sadjerejci, H ne puste sadja dozoreti, marveč ga potrgajo še nezrelo, ki tako kmalu oveni in postane trpko ter radi tega podlega ameriški in tirolski konkurenci; v drugi vrsti pa mi, ker se ne poprimemo sami izvoza, ga ne organizujemo, ker ne poznamo množine, vrste svojega blaga, in puščamo, da se tujci okoriščujejo na našo škodo, ki gledajo le, kako bi hitro obogateli in se ne brigajo zato, da jemljejo našemu sadju glas, kateri je imelo dosedaj v tujini. To naj bi si zapomnili naši sadjerejci prav dobro! O shoda avstrijskih Industrijalcev smo že dostikrat pisali. Naznanjalo se je, da se bo sedaj pa sedaj vršil. No, sedaj pa je menda za stalno odločen termin. Dne 30. in 31. t. m. se snidejo na Dunaju naši avstrijski industrijalci, da se pogovorč, kaj jih 'l teži. Na oklicu k shodu je podpisanih kakih 800 tvrdk, ali od teh le kakih 30 čeških. To | je slabo znamenje 1 To nam prerokuje, da j shod ne bo v obče takega pomena, kakor si j dunajska »Arbeit* obeta. Program shoda je: I Colninska zveza z Ogersko; premogovo vpra-j sanje; zahteve veleobrtnikov z ozirom na špedicijo po železnicah in po ladijsj; o so-I cijalni politiki; o zavarovanju v slučaju stavk; I organizacija industrije; stališče z ozirom na bodoče državnozborske volitve. — Poslednja točka programa bo najbrže prav velikega pomena. In baš zaradi te točke tudi manjkajo podpisi čeških tvrdk, kajti — trgovec je le trgovec! V ostalem pa bo odvisno od čeških udeležnikov, ali se proglasi shod le proti češki obstrukciji ali pa tudi proti nemški. Zanimivo bo vsekakor vse, kar se bo na shodu vršilo. Doba je važna, industrijalci pa vsega uvaževanja vreden činitelj I Davek od razglednic je vpeljalo Grško. Vsaka razglednica mora biti kolekovana, sicer je pošta ne odpošlje. Bi bilo tudi drugod posnemanja vredno?! 130.000 gid, za oral sveta. — V okraju Landstrasse na Dunaju je dunajsko mesto kupilo zasebni drevored, obsegajoč 81/4 orala, za javne namene in sicer za jeden milijon gld. Jeden oral torej velja 120.000 gld. Avstro-ogerskih konzulatov, ki imajo varovati, in pospeševati trgovinske interese naše države v inozemstvu, je samo 479, od katerih jih je 80 na papirji; ostane jih torej še 399. Anglija jih ima 755, Francija 847, Nemčija 711, Španija 772, Italija 679. Naši I zaostajajo po kakovosti daleč za konzulati drugih držav. — Mi Slovenci pa se ne znamo prav nič okoristiti teh konzulatov. Smo Se preveč starokopitni v vsakem oziru. Žene Inšpektorke. — Na Saškem se uvaja posebna vrsta nadzorstva za obrambo zakona o obrtih. Okiajnim politiškim uradom so prideljevane žene inšpektorice, katerih naloge so: posečati delavnice, v katerih so večinoma žene uslužbene. Poslednje dni sta bili dve take nadzorkinji imenovani, jedaa za okraj sa&kokameniški, jed na za okraj cvikavski. Kdaj se pri nas neki uresniči kaj podobnega? Treba bi to bilo. Avstrijske vlade tako rade posnemajo Nemčijo v najrazličnejših uredbah, na primer glej: „pik«»l-haube" pri žandarjih in podobno. Kedaj pa vendar začnč Nemčijo posnemati na gospo-darsko-soeijalnetn polju? Radi bi uč^kali kaj takega I __________________ Damastovo svileno blago gld. 9*00 in viije! 12 melrov! — poStnine in carine proato! Vzorci z obratno poŠto; ravno tako črne, bele in barvano »Hennebergovft svile* od 45 kr. do gld. M'6ši m. G. Henneberg, tovarnar »vilo (4) (c. in kr. dvorni zalagate];) v Curlhu, zmožen nemščine, francoščine, poljščine, ' ruščine ter malo italijanščine poučuje vspešno v vseh strokah, tudi gimnazijskih od 5. do 7. ure podoldno v ulici Morelll št. 27, I. Visokošolecj Visokošoleci prevzame v pred-I poldne v nem času I mesto korespon-dentii za nemščino, francoščino, poljščino in ruščino. Ponudbe na naslov: L. «e Stanskl, nltea MorelH št. %% I. Odlikovana cvetličarska obrt Anton Štolfa v Vrtni ulici it. 17 priporoča bogato izbiro nagrobnih vencev iz svežih ali suhih cvetlic, ¦NF* od % de 100 kron. *"«¦ Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovsti razstavi s prvo ceno — srebrno svetinjo Tsvaraa mmih telovadnih priprav JOS. TTINBTŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smicliov) Vinohradska uliee čislo 81 (i se priporoča k popolnemu uzornenra prirejevanju Stolf viških in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. //avadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in nepoštni prosto. — 3 Poprave izvrinje po najnižjih cenah. Išče se prostore za delavnico, pripravne za ključavničarsko obrt bodisi v mestu ali na deželi. — Ponudbe naj se pošiljajo na naše upravništvo. Tovarna ianenega cvirna Jos. Iv. Langer Post 3ukowitz pr. Hohenstadt na Moravskem priporoma svoj izdelek vbalien * trajni svatlo-beli »«r*i za ročno izdelovanje čipk dva-, tri- in večkratno vseh številk in barv. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena Wrdka E. i 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovžčini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskamo črk na perilo 100 do 30D §ld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov i.; v vseh krajih a prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnic« in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwio Osterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. Anton Pečenko GORICA Via fiiardin« H priporoča briških, dal matinsfcih iti isterskih vinogradov. razpošilja po železnici na vse kraje avstro - o^erske monarhije y sodih od f»6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gana zmarna. Poslraiba poitana. Vrtna ulica 8 - pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom Lekarna GristofolBtti v Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. _ Zdravilna mo8 teh ^ ' ; \ kapljic je nepre- // vl^ * kosljiva. —Teka- ] pljice oredijo redno ^/.'i/ Pojavljanje, 5e se igjft^j jih dvakrat na dan Rtesž po jedno žlicieo — popije. Okrepe po- (Vamvena znamko). kvarjmi želoiiee storč, da zgine v kratkem easu omotica in žiuofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storš, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. jaKrojaška zadruga1* vpisana zadruga z omaje no zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago zajesansko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgrarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. --------------------*&- jo t^ploJno, /.«> :!() lot zn:im> domača zdravilo, kaluro j.osippsiije lek, dlajšiyo prebavo inl.iiko odvaja. Trk rednemu \ porabljanju ojačnju p.e- bavne orjrane in drtl v pravem loka. Velika steklen. 1 gld.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. več. jt> s.lajo, n.i;jTi-j v Trap upt.ratiljrvanu hi>no z.Ir.ntlo. kačoru vzdržuj« »Msle ranfinjih luili obvaruje mvistobe ter ul>la/.ujoi,'e deluje na vro."in