Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih tirSih potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze In ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje sc razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
sLoY>ensk\
FOR A..FREE SLOVE
1ETNIK XXVI.— VOLUME XXVI
Januar 1975
Published monthly by: Slovenian National Federation,
siji
Novejši družbeni La politični razvoj v Jugo slavij! se giblje v smeri narajčujočega prt tiska za uveljavljenje Izvirne suverenosti re publik. Pritisk v tej smeri je zaradi Izrazitih kulturnih posebnost) ter kričečega gospo darskega izkoriščanja in zapostavljanja po sebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. žebot
la, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
številka 1. ■— Number 1.
NE NAZAJ, AMPAK NAPREJ . .
Ob vsakem novem letu delamo načrte. Pogledamo sicer nazaj, da ugotovimo, kjer nas čevelj žuli, iz napak iz preteklosti se učimo za bodočnost. Na žalost, mnogo Slovencev gleda vedno z otožnostjo le nazaj, na strašne težke dni in leta, na razočaranja, ki so za nami, ne morejo pa se znajti, da bi potegnili črto ločnico med preteklostjo in neizprosno sedanjostjo. Vso žalovanje za pobitimi žrtvami, vza zagrenje-nost nad tem, kar smo nekoč bili in kar bi lahko bili, ne zaleže prav nič. Kar je za nami, je minilo za vedno. Zgodovina gre vedno naprej in se nikdar več ne povrača....
Slovenci smo! Dasi živimo raztreseno po svetu, ta misel ne sme umreti v nas niti v najtežjih časih zdomstva. Kot zavedni Slovenci, (ali smo res vsi tako zavedni), moramo misliti na dvoje: ohranjati živo slovenstvo med nami dokler se le da. Boriti se moramo za svoj obstoj in iskati pota kako ohranjati slovensko misel, slovenske vrednotre, vero in jezik do skrajnih možnosti, in pa brigati se za usodo naših bratov in sestra v domovini, v nebesih pod Triglavom, v naši' Slove niji. Dokler bosta ta dva cilja v naših srcih živa in bo naša dejavnost šla navzven, izven območja domače hiše, v širšo javnost, se nam ni treba bati, da bi se izničili v ameriškem topilnem loncu. Nekdo mi je lani rekel: "Zdi se, da so cerkveni krogi v Ameriki hujši to-pilni lonec kot pa državne oblasti". Sami smo krivi, če se damo potujčiti!
Da ohranjamo slovenstvo med nami živo, moramo si pomagati sami. Imamo sredstva: Slovensko časopisje, knjige družbe Sv. Mohorja, verske liste kakor so n. pr. Ave Maria, Božja Beseda, Kat. misijoni, slovenska družabna občila n. pr. slovenske radijske oddaje, če so kje še slovenska društva, ohranjati jili moramo in z njimi sodelovati. Skratka: Več dejavnosti, požrtvovanosti in odločne volje: Ne vdamo se. Slovenci smo in to hočemo ostati tudi v tujini. To zavest je treba vcepljati tudi mladini vse od takrat ko začne govoriti, misliti in čutiti. Ni lahko v tujem okolju, ki je materialistično, ampak kjer je dobra volja in ljubezen do slovenstva, bo uspeh.
Sleherni narod, ki kaj da na sebe, misli predvsem tudi na to, da se osamosvoji. Poglejte črnce! Nekoč zapostavljeni, sužnji belcem, kateri so jih izrabljali, danes dvigajo glave. Koliko je novih črnskih držav. So v začetnih težavah. Kje jih pa ni, ampak enkrat se bodo dvignili na dostojno višini. Kako je z nami Slovenci? Slovenska misel, zavest in hotenje terja popolno osamosvojitev. Pa se še najdejo ljudje, ki mislijo, da bi morda le bili boljše, če bi imeli svojo "državnost" v neki večji federativni skupnosti, n. pr. v Jugoslaviji. Navajajo, da bomo tako bolje zaščiteni pred sosedi. Ne varajmo se! Zgodovina od 1.1918 dalje, vse do danes nas uči, da smo Slovenci napredovali zato, ker smo sami ohranjali narodne vrednote in' s svojo pridnostjo in delavnostjo ustvarjali narodne dobrine. Iz Beograda je prišlo bore malo. Nasprotno, hoteli so
PETINSEDEMDESETLETNICA KREDITNEGA
ZADRUŽNIŠTVA V KANADI
Malo pred božičem leta 1900 je začela poslovati prva kreditna zadruga v Kanadi v Levisu, predmestju mesta Quebec.
Njen ustanovitelj je bil Ai-phonse Desjardins, ki je preučeval kreditne zadruge Evrope tako v Nemčiji (Raiffeisen, Haas in Schulz-Delitzsdh ter> ve Italiji (Luzzatti in Wollemborg). Nedosctopnost do cenenega kredita za manj premožne ni poznal samo iz osebne izkušnje, marveč tudi kot parlamentarni poročevalec |podobne iskušnje' je imel Schulze-Detlitzsch kot poslanec v parlamentu). S podporo duhovnikov je premagal nezaupanje ljudi in tudi strah lastne družine (dokler ni izšel prvi zakon za kreditne zadruge v Oucbeku 1. 1907 je dejansko osebno odgovarjal za vsako morebitno škodo, ki bi jo kdo utrpel v poslovanju s kreditno zadrugo) in nova ustanova je kmalu pokazala blagodejne učinke za pocdince, družine ter
nas pojugoslovaniti. Isto dela danes jugokomunistični režim. Slovenci v tujino, v Slovenijo pa južnjaki. Če se danes toliko gradi v Sloveniji, je to zasluga slovenskih ljudi in ne Beograda. Večkrat me je kdo vprašal: Zalaj se pa v kraljevi Jugoslavijo ni prav nič gradilo? Zakaj smo imeli tako slabe ceste, zakaj je bila tolikšna revščina n. pr. v Halozah, v Prekmurju, v kozjanskem okraju, v Beli krajini itd. Zato, ker vse slovenske reke teko na jug, in tja je odtekal tudi slovenski davčni denar. Nazaj ga ni bilo kaj prida.
Naša osrednja točka politične in narodne opredelitve je in ostane: Slovenska suverena država. Prav take države si naj ustvarijo tudi Hrvati, Srbi, Makedonci, Črnogorci. Kot popolnoma enakopravni naj po svo- j jih svobodno izvoljenih zastopnikih sedejo za zeleno mizo lin se sporazumejo za sodelovanje, zlasti kar tiče varstva meje itd. Vsak narod kot država pa naj bo zastopan v Združenih narodnih, naj sam odloča o načinu, kako bo živel, o oblikovanju svoje kulture, o socialnih problemih itd. Upam, da taka skupnost ne bo spet kaka Jugoslavija. Le kdaj bo srečalo ljudi okrog SNO zdravo, res slovensko gledanje. Doslej je vse le samo ponavljanje tega, kar je bilo 3. maja i945 na Taboru v Ljubljani. Manjka samo še "živijo kralj!"
Utrdimo v sebi in slovenski skupnosti te ideje. Kleno, zdravo, borbeno slovenstvo za lepšo bodočnost rodne domovine. Slovenije, za ohranjanje slovenstva v zdomstvu v obliki zdrave slovenske domačnosti, farne slovenske skupnosti, v podpori slovenskih šol, v ljubezni do slovenskega tiska naj bo to časopis ali knjiga! Ravno te dni sem ponovno opazil, kako malo naši ljudje berejo in kako niče vi so izgovori!
če bo to naš trden novoletni sklep, moja iskrena želja je, da bi bil, naj ta sklep Bog blagoslovi!
Mirko Geratio
za skupnost. Ker je bila takrat v Ouebeku župnija bolj važna družbena skupnost kot občina, je organiziral kreditne zadruge na župnijski podlagi, ter jih je imenoval "ljudske banke" (cais-se populare). V poudarku občine, kjer se ljudje medsebojno poznajo ter važnosti osebnega značaja je sledil predvsem Raif-feisenovemu zgledu, vendar se je zavedal, da bi ne mogel uspeti, če bi uvedel tudi neomejeno jamstvo članov, zato ga je spremenil v omejenega.
Poudarjal pa je od vsega začetka važnost redne štednje in modre rabe tako denarja kot kredita. (Razmere, kakršne so bile kot tudi Desjardensovo delovanje je popisal prof. Boyle v knjigi Poor man's prayer>
Uspehi prve kreditne zadruge niso ostali omejeni na Leviš. Desjardins sam je vedel, da so podobne ustanove potrebne tudi po drugih župnijah. Ker je uživel zaslombo številne duhovščine, so se sprva počasi, pozneje pa vedno hitreje širile kradiUie zveze po župnijah v Quebecu.
Zamisel kreditnih zvez je potovala tudi s Francozi, ki so se selili iz Quebeka v Združene države. Desjardins je bil osebno udeležen pri prve ustanovitvi kreditne zadruge v ZDA, pri župnij St. Mary v Mancehst-ru (Mass.), v kateri so bili predvsem priseljeni iz Quebeka (1. 1909).
Medtem so se tudi drugi v ZDA zanimali za kreditne zadruge (nadzorniki bank Pierre Pay in trgovec Edvvard Fielne iz Bostona). Desjardins jim je pomagal sestaviti zakon (1909) za kreditne zadruge. Na povabilo guvererja Fosa (Massachus-
NEKAJ ZNAČILNOSTI "LJUDSKIH BANK"
sets) in Jaya je potoval po raznih krajih, predaval o kreditnih zvezah 22 skupinam ter pomagal ustanoviti sedem "ljudskih bank" v predelih, kjer je bilo mnogo Francozov (Worcester, Holvoke, Fitchburg, Nevv Bedford, Lovvell in Boston).
Ob Desjardinšovi smrti 1. 1920 so se "ljudske banke" že močno uveljavile. V angleško govoreči Kanadi jc med tem obstojalo samo nekaj kreditnih zadrug, ki pa niso kazale nobenega znamenja, da bi hotele omogočiti ugodnosti kreditnih zadrug tudi drugim, ki so jih tudi močno potrebovali. "Ljudske banke" so bile v toliko meri del francosko-govoreče kulture, da angleško-govoreči del ni videl v njih sredstva, ki bi inoglo olajšati življenje tudi mnogim med njimi. Celo tako odprt človek kot je bil prvi ravnatelj Extensioii Depart-menta Univerze sv. Frančiška Ksaverija v Autigonishu, dr. ,Moses Coady, ni videl v kreditnih zadrugah nič porabnega, čeprav jc potoval v Ouebek z izrecnim namenom, da bi študiral njihove "ljudske banke". Oči mu je odpri šele Roy Ber-gengren, ki je posvetil svoje življenje širjenju kreditnih zvez, kakor so se izoblikovale v ZDA. Na prigovarjanje dr. Tompkinsa, vodilnega zagovornika vzgoje odraslih, je povabil dr. Coadv Ber&*>;jre na.tzv "podeželsko in idustrijsko" konferenco v Antigonish (1931). Po tem govoru so bile kreditne zveze sprejete v t.zv. antigo-niško gibanje. Bergengren je pomagal sestaviti provincialni zakon za kreditne zveze v nova skotski, ki so ga pozneje kopirale vse ostale province (razen Ouebeka, ki je že imel svojo zakonodajo za 'ljudske banke') in tudi organizirati nekaj prvih kredi tnili zvez v Novi Skotski. Od tedaj naprej so se začele kreditne zveze hitro množiti tudi v angleško govorečih predelih Kanade. Kljub temu, da je temljna ideja v obeh ista. sta obe vrsti ločeno organizirani in se tudi v marsičem še danes ločita ne samo v Ontariju, ki je morda še najbolj pod vplivom značilnosti kreditnih zvez ZDA s poudarkom na industrijskih kreditnih zvezali, marve tudi na vzhodu in zapa-du Kanade, kjer prevladujejo omčinske kreditne zveze.
"Ljudske banke" niso samo ustanove za štednjo in najemanje posojil, marveč skušajo nuditi članom vse vrste finančnih skužnosti. Štednje so manj v obliki delnic in več v obliki posebnih vlog. Za vsako delnico, ki znaša $5, mora plačati Član 10c, ki se vpišejo v jamstveni sklad. Po zakonu morajo porabiti vsaj 10% (po lastnih pravilih je odstotek dvignjen'na 20% presežka) za jamstveni sklad. Pravila tudi določajo, da gre še nadaljnjih 10% presežka v posebni jamstveni sklad. Ti skladi se ne smejo nikdar razdeliti med člane — tudi ne v
primeru, da bi se . zadruga razšla. V tem primeru se morajo porabiti za kako občeko-ristno stvar v kraju, kjer je zadruga delovala.
"Ljudske banke" so že zgodaj dajale tudi hipotečna posojila, ker so njihove delnice zelo stalna naložba (povpračno 15 let, dočic v kreditnih zvezah povprečno le 2 leti). Zgodaj so tudi uvedli možnosti za Šolske otroke, da nalagajo svoje prihranke v šoli. Kolikor je na razpolago denarja, dajejo posojila tudi drugim zadrugam, občinam, šolam ter redovnim in cerkvenim korporacijam.
GIBANJE CAISSE POPULAIRE
"Ljudske banke" so temeljna organizacija^ iz katere se je razvilo posebno zadružno gibanje, ki sega tudi na druga področja.
Poedine enote so zvezane v okrožnih zvezah, ki jih je 10.
okrožne ali osrednje banke, ki nudijo možnosti finančne koordinacije med poednimi krajevnimi edinicami. Celotna zgradba je zaključena v kve-beški federaciji okrožnih zvez ki je bila ustanovljena 1. 1932 in
leg funkcij, ki jih opravljajo podobne zveze, izvaja federacija podobno kot revizijske zveze v Evropi nadzorstvo nad poslovanjem okrožnih in krajevnih edinic (drugod po Severni Ameriki opravlja to država s svojimi nadzorniki).
Kvebeško gibanje, ki ga je začel Desjardins s svojo "ljudsko banko", je razvilo celo vrsto drugih služnosti in dejavnosti, ki so logično nadaljevanje njegove zamisli, da bodo privedle "ljudske banke" in druge njim priključene ustanove, blagodejno evolucijo dežele.
Desjardinov predlog za zakonodajo je predvideval tudi zadružno zavarovanje, vendar s predlogom ni uspel, šele 1. 1943 je uspelo organizirati "zavarovalno družbo ljudskih bank" za vse vrste zavarovanja razen življenjskega. Življenjsko zavarovanje je dobilo pravino obliko 1. 1948. L. 1962 so kupili večino delnic v najstarejšem zavarovalnem podjetu v Quebe-bu "La Sauvegard" preko posebne družbe La Societe de ge-stion d'Aubigny Inc. Ta je bila tudi sredstvo, da so kupili še dve drugi družbi Quebec Trust ompany in General Securily Insurance Company of Canada. Ker obstoječa zakonodaja ni dovoljevala direktne kontrole gibanju nad to družbo, so ustanovili 1. 1963 Zadružno družbo Desjardins, ki izvaja sedaj kontrolo nad kupljenimi družbami v imenu gibanja.
L. 1963 so zgradili v Levisu tudi Institute Desjardins, prvi rezidencialni inštitut za vzgojo odraslih med francosko govorečimi v Kanadi. Poleg specialne knjižnice je to središče vzgojnega in izobraževalnega dela med kvebeškimi zadrugarji. (Istočasno more nuditi prostora 88 udeležencem; zgradbe so urejene tako, da morejo uporabljati prostore istočasno tudi 3 manjše skupine, ne da bi motile druga drugo, čeprav bi imele različne programe).
Ker je postala zgradba gibanja z mnogimi posebnimi ustanovami zelo zapletena, so ustanovil 1. 1965 najprej začasni, 1. 1968 pa stalni koordinacijski odbor zadružnega gibanja Desjardins, v katerem so
WE OUOTE
COLD VVARRIOR
For months novv, European Communists and Roman Catho-lic leaders alike have been avvating vvith some trepidation the memoirs of Josef Cardinal Mindszenty, the best-known living martyr of the eold vvar. The Primate of Hungary vvas arrested in 1948 and spet 22 years in prison—first in the hands of his country's Com-munist regime, then in his re-fuge at the American Legation in Budapest. By 1971, his stub-born resistance to Communism had become an impediment to the Vatican's campaign for better relations vvith the govern-ments of Eastern Europe, so Pope Paul VI ordered Minds-zenty into exilc iii Austria and then stripped him of his title as head of the Hungarian churc. Last vveek, the 82-year-old cardinal's "Memoirs" at last appeared (341 pages, Mac-millan. $10), containing precisely
— NEWSWEEK, DEC. 2, 1974.
Cardinal Mindszenty
the diatribe against detente that had been e.vpected.
Dravvn from his own documents and recollections, Mindszentv's book offers a moving account of his years in Hungarian jails complete vvith descriptions of hovv he vvas beaten vvith rubber truneheons and forced to stay avvake. More important, it trumpets his convietion that he vvas betraved by his church in its pursuit of detente. Mindszentv clearly believes that Pope Paul is soft on Communism. Although he avoids direct attacks 011 the Pontiff, he charges that the Vatican struck a deal vvith the Hungarian Government: in return for his removal and his silence, he suggests, the church received permission to appoint nevv Hungarian bishops and to resume religious education — promises that, Mindszenty feels, vvil! never reallv be kep t. "The history of Bolshevism", he vvrites, "shovvs that the church simDly carinot make any con-ciliatory gesture in the expectation that the regime vvill in return abandon its persecution of religion".
Mindszenty is by no means alone in his suspicions. Since Pope John XXIII encouraged rapproachement a decade ago, tlie Vatican has re-established diplomatic ties vvith Yugoslavia, and in the past year Msgr. AgostinO Casaroli, the Pope's foreign minister, has visited Czechoslovakia, Hungary and Poland in an aHempt to negotiate a degree of religious freedom in those countries. But many of Casaroli's erities think he is altogether to trusting. Just last vveek, Julius Cardinal Dopfner of West Germany implied in a speech that on some points Rome's representatives should be "harder or more cautious in negotiating".
SUFERING: Perhaps the most formidable opponent of detente stili in office is Štefan Cardinal Wyszynski, Primate of Poland. VVith a population that is 89 per cent Catholic, Poland has been one of the prime targets of the Vatican's Ostpolitik, but Wvs-zjnslvi remams/ vuum-h!y opposed to acceptins vhat regards as token concessions by the Polish Government, including" permission for religious instruetion and the appointment of bishops. At last month's vvorld Synod of Bishops in Rome, the 73-year-old cardinal denounced the Vatican's policy of detente so harshly that his vvordš were vvithheld from the press. His sentimentš, hosvever, are 110 secret. "For the strength of the faith", Wyszynski declared early this year, "it is good if the Polish church continues to suffer".
Mindszenty, vvho novv lives in a seminary in Vienna, told Nevvs-vveek last vveek that "conditions for the churches definitely have not improvecl in Eastern Europe". The position of Hungarian Catholicism, he added, is "like that of a seriously vvoundea bird in the clavvs of a hyena". Many opponents of detente agree, and point out that even if the Communist regimes grant the Vatican's main vvish by permitting the appointment of nevv bishops to replace aging church leaders, they vvill insist upon leftist prelates vvho support government policies. A VVestern diplomat specializing in Vatican-Communist affairs savs the East European government s "vvant to avoid creating 'another WyszynSki . Even more the Communists and the Vatican itself vvant to head off the emergence of another Jozsef Mindszenty.
zastopane vse vrhunske organizacije. Njegov glavni namen je dosegati, da bodo vse organizacije složno delovale v duhu zadružnih načel za dobrobit svojih članov in tako indirektno tudi za dobrobit dežele.
SODELOVANJE Z OSTALIMI VEJAMI ZADRUŽNIŠTVA
Kreditno zadružništvo Desjardins je tesno povezano tudi z ostalimi panogami zadružništva v Ouebeku in opravlja zanje ne satno finančne posle, marveč jim nudi v veliki meri potrebni kapital (zlasti konsumnemu zadružnišstva) v obliki cenenih posojil. Med vsemi zadružnimi gibanji v Severni Ameriki je gotovo najbližje zamisli zadružništva, kakor si ga je pri nas zamišljal Janez E. Krek.
National Association of Canadian Čredi t Unions, državna zveze kreditnih zvez angleško govoreče Kanade, je razglasila letošnje leto za celotno gibanje kot obletnico ustanovitve prve kreditne zveze v Kanadi, želeti bi bilo, da bj tudi angleško govoreči Kanadčani malo globlje spoznali delo Desjardinsovega gibanja in se tudi navzeli malo več njihovega zadružnega duha.
Rudolf Čuješ
ZADRUŽNIŠTVO V SVETU
Po nedavno objavljenih podatkih Revije mednarodnega zadružnišstva (1. 67, št. 3—1974) ima Mednarodna zadružna
Vrsta zadrug	število
potrošne	66.218
kreditne	278.252
poljedelske	165.282
mešane	24.347
stavbne/stanovanjske	45.884
proizvajalane	38.959
ribiške	11.775
zveza članice v 62 državah. Naslednji podatki se nanašajo na poročila članic iz 60 držav in so za 1. 1971.
zadrug
število članov 124,804.643 90,540.215 55,848.679 18,991.622 8,133.207 5,035.693 1,832.332
Vzporedno z njimi obstojajo predstavlja celotno gibanje. Po-
skupaj Letni
promet:
630.717 78,272,177.000
305,186.391
angleških funtov.
•	Politično zbliževanje med
ZDA in SSSR se vidi tudi v poročanju radijske postaje Voice of America, katere prvotni namen je vključeval poleg poročanja o življenju v ZDA ter o zunanji politiki ZDA tudi "boj proti komunizmu". Število omejitev, ki jih doživljajo poročevalci, se vedno veča. Po poročilu Time-a so bili zadnje čase žrtvovani naslednji programi: Serija 10 minutnih izvlečkov iz knjige Solčenicina "Arhipelag Gulag"; serija o življenju mladih delavcev v SSSR in Vzhodni Evropi; poročilo( da so v Jugoslaviji počevali varnostne mere okrog Titove rezidence v Beogradu; poročilo, da utegnejo ZDA zopet obnoviti pošiljanje orožja Jugoslaviji. Postrožili so tudi navodilo iz 1. 1967, da morajo dobiti poročevalci predhodno dovoljenje prizadete ambasade ZDA za vsako poročilo, ki zadeva to državo.
•	The Canada Press Club je izdal knjigo The Multicultural Press in Manitoba. Knjiga podaja zgodovino etničnega tiska v Manitobi, v prvem delu pa tudi zgodovina Časnikarskega kluba Kanade s člank W. Kirko-nella (Vloga etničnegat tiska) ter J.B. Rudnyckega (Uradna dvojebičnost, večjezični tisk in jezikovni problem Kanade).
slovenska
'eufiu novEvti
Subscription rates_|4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Member of C.F.PF	M6' EucUd Aw- Toronto 4-
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva aaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva In
izdajatelja.
foronlo
Silvestrovanje torontskih Slovencev je bilo to pot rekordno, menda že vrsto let ne tako pestro in številčno! Silvestrovali so v obeh župnijskih dvorana,h v dvorani na Pape Avenue in že v treh rugih dvoranah. Lokali so bili polni, prireditelji in udeleženci pa zadovoljni.
Zimski šport. Bil je do srede juanuarja klavern. Padavin ni bilo veliko, pretežno dež; kolikor pa je bilo snega, je zginil kot v pravljici. Take zime rodovi ne pomnijo! Smučišče Old Smokey sameva tudi pozimi; Slovensko letovišče gleda nedeljske izletnike, kako iščejo snega; ribiči na Simcoe Lake se žalosti sprehajajo po obali, kajti jezero še ni popolnoma zamznjeno in nepriparvno za ribarjenje na ledu. V mestu pa se nam sredi januarja zdi, da smo dobro začeli mesec oktober.
•	Svojo naročnino lahko obnovite, ako pišete ali pridete no 646. Euclid Ave. Toronto. Svetujemo, da po pošti ne pošiljate denarja ampak osebni ček ali pa denarno nakaznico. Prosimo, da ob' isti priliki pridenete Že kaj za tiskovni sklad S.D. Morda dolgujete še kaj za nazaj? — Vse to lahko uredite z eno pisemsko odpošiljko, če kličete popreje našega blagajnika g. Janeza na LE. 2-4746. Hvala Vam že v naprej!
•	Obe slovenski šoli sta v polnem teku, pevski zbori pridno vadijo za različne nastope, skavtje pa se pripravljajo za spomladanske aktivnosti. Le smučarji so spet letos dokaj prikrajšani.
•	Za božič je mnogo rojakov poletelo v stari kraji, mnogi,' so pa tudi od tam obiskali svojce tukaj. Tako so oboji prišli — "na svoj račun"!
Cleveland
valci postaje WELW Eddie in Dennis Bučar, Cy Bartlett, San-dy Kozel, Cilka Dolgan postaje WZAK in dražvni pedstavnik Dennis Eckart. Jimmy Kozel je vodil uspešno ves program. Na stotine darovalcev se je odzvalo pozivu, kakor tudi društva, saj je društvo SNPJ darovalo kar $4.000 in g. Emil Kričman $1.000 dolarjev. Skupni znesek kampanje je bil $18.000, kar je bil lep božični dar tej slovenski ustanovi. Zopet dokaz—"V slogi je moč!"
•	Letošnje silvestrovanje je bilo v večih slovenskih domovih. Na St. Clairju je imel vsakoletno silvestrovanje poznani pevec g. Edi Kenik, kakor tudi pevsko društvo Korotan. Na teh zabavah sta igrala orkestra Don Slogarja in Sonet. V slovenskem domu na Rehar Ave. sta tudi Grabnarjev in Lu-zarjev ansambel igrala veselim rojakom, ki so čakali novega leta. Tudi v domovih na Holmes Ave in v domu na VVaterloo Rd. so bili veseli in so plesali do zgodnjih ur novega leta.
....• V sobolo 4 januarja sta sc poročila v cerkvi sv. Vida Jožica Krinstanc in Jože Leben. Svatba je bile zvečer v prostorih slovenskega doma na St. Clairju. Mlademu paru želimo vso srečo na novi življenski poti.
•	18. januarja je bila vsakoletna prireditev društva Slovenska Pristava — "Pristavska noč". Kot vsako leto, so člani
Pristave in prijatelji, napolnili veliko dvorano slovenskega doma na St. Clairju, ikjer so preživeli prijeten večer ob odlični hrani in veselih zvokih orkestra "Veseli Slovenči". Požrtvovalno delo odbora, katerega predsednik je g. Jože Leben ter članstvo je zopet pripomoglo k zelo lepi priredivti Slovenske Pristave.
•	Pri založbi Ed Kenik Re-
cords, 2136 Glenridge Rd. Euclid, Ohio, je izšla nova slovenska plošča z naslovom "Spomin". Plošče sta posneli poznani pevki June Priče in Dolores Mihelich ob spremljavi orkestra, Don Slogarja. Plošča je posneta v stilu poznanega dueta pevk Udovich—Lausche, še iz predvojnih časov, katere je pogosto predvajala tudi postaja radija Ljubljana.
•	Dne 12 decembra je tukajšnji radijski klub, pod vodstvom g. John Pestotnika s pomočjo Tonija Petkovška organiziral 12 urno kampanjo za pomoč Slovenskemu domu za ostarela na Neff Rd. tu v Clevelandu. Preko deset orkestrov, večje število pevcev in harmonikarjev se je odzvalo povabilu, da so zabavali publiko v slovenskemu domu na Waret-loo Rd. odkoder je bil radijski prenos preko valov postaje WXE'N—FM. Poleg Tonija Petkovška so sodelovali napovedo-
Chicago
•	Prikaz slovenskih božičnih
odnošajev v Muzeju za znanost in industrijo v soboto 7. decembra je bil prav lep. Med 34 narodnostmi je bila prikazana tudi slovenske skupina. V veži je med drugimi stalo veliko slovensko božično drevo z obraski, ki jih je pripravila ga. Metoda Fishinger. Na odru je nastopil slovenski sveti Miklavž z trumo angeljčkov in par-keljnov, potem je bil prikazan slovenski sveti večer s kropljen-jem, molitvijo in petjem božičnih pesmi. Cerkveni pevski zbor fare Sv. Štefana pod vodstvom dr. Fishingerja in Janeza Arka jo odpel vrsto slovenskih božičnih pesmi.
•	Miklavžejanvje v veliki farni dvorani v nedeljo 8. dec. je tudi prav lepo uspelo. Nastop sv. Miklavža v polnem cerkvenem ornatu ob spremstvu angeljčkov ta prakljev je bil nekaj veličastnega. Angeljčki so rajali In peli: "Mi angeljčki smo
POTOVANJE V SVETO DEŽELO
Od 17. maja 1975 do 30. maja 1975 CELOTNA cena za eno osebo je $1,200.—
(po dve osebi v sobi)
1.	Krožno potovaje / Jet-letalom iz VVlndsorJa, Ontario v Atene, Grčija—in nazaj.
2.	ODLIČNA postrežba na ladji, najeti za vas ki bo obiskala—Grčijo—Carigrad—Jeruzalem,
3.	Vsa prehrana dnevno
4.	Poklicno organizirano potovanje in MNOGO MNOGO DODATKOV
Maksimalno število potnikov na tej omejeni turi je samo 200. Od pošljite vaše naplačilo (deposit) $200— na:
Tecumseh Travel Ltd., 7610 Tecumseh Road East, Windsor, Ont.
mali, nas Bogec rad ima", park-1 lji so pa tudi rajali po svoje in sta v imenu vseh vražlčkov v duetu zapela Herman in Stan-ley Simrajh tisto,., ki. gre v! kosti", Mi smo parklji, naš gla-
var je lucifer. Miklavž (dr. Lojze Arko) je povedal prav lepe besede mladini in starišem zlasti je naglasil, da je tudi služabnik božji škof in misijonar med Indijanč Friderik Baraga bil
slovenskega rodu, nakar morami biti vsi ponosni.
* Božič letos ni bil bel, ampak kakor" navaden, bolj hladen zinski dan. Cerkveni pevski zbor je pred polnočnico pel slovenske božične pesmi, slovesna polnočnica je bila latinska za kar se je cerkveni -zbor odlično pripravil. Prvo berilo je bilo angleško, drugo slovensko, evangelij in kratka božična misel (p. Tomaž) najprej slovensko, potem angleško. Bili sta tudi dve slovenski maši, ob 8. zj. in slovesna slovenska maša ob 10. dop. katero je daroval p. dr. Vendelin. Vsa čast farni duhovščin in pevcem, ki ohranjajo slovensko pesem. Priznanje obema: dr. Fishingerju in g. Janezu Arku.
• Silverstrovanje v veliki farni dvorani je bilo nekaj prav lepega in domačega. Sama slo-
WHOLESALE DIAMONt HEDGE AGAINST INF' A ' INVEST FIVE DOLLARS
ANO OUR BR0CHURE VVILL BE SENT 10 Y0U 0UTLINING THIS INVESTMENT OFFERING A GIIARANTEE CIAUSE. VVRITF, TO
PlfTV-ilGHT FACIT BiAMC COKPORATiON
1111 FINCH AVENUE WE3T, SUITE 158,
D0WNSVIEW, ONT. CANADA M3J 2Efc
*	V Švici so imeli 1. 1970 $
zadružnih veletrgovin. Med ten» so zgradili 7 novih in nadaljnjih 5 je v načrtu.
•	Irski zadrugarji so bili v
ZDA, da bi se pogovorili z zad* nižnimi voditelji v ZDA glede skupne mednarodne petrolej ske zadruge, ki naj bi začela isko riščati ležišča nafte V Irskem morju.	■(
CARL VIPAVEC
Se priporoča	aamgu ^^
IN NOTAR
The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-40<M
venska družba. Dvorana je bila zasedena, dobra hrana in pijača, izvrstna muzika orkestra g. Janeza Arka. veselo domače razpoloženja, kaj hočete še več za začetek novega leta. Prireditev je bila pod okriljem Slov. Rad. kluba.
• Mladinski maši 24. okt. lil
29. dec. sta bili tudi prav lepi tako po udeležbi kakor po sodelovanju mladine. Obakrat je bil pod cerkvijo tudi sestanek starišev in seveda tudi s/>ven-skih otrok, ki obiskujejo slovensko šolo.
Vas -Kanadski
pokojninski načrt
■ '/as ♦
(Your Canada
Tu je dobra novica.. za KPN (CPP) vplačevalce
Nedavne izpremembe v Kanadskem pokojniskem načrtu bodo Obstojajo pa tudi druge važne izpremembe. Nekatere zadevajo enakost ženi in odvisnim otrokom moških in ženskih vplačevalcev. iskanju nasveta. Zato svetujemo, da čitate to sporočilo zelo
Pokojnina
Ali sfe vplačevali v njen načrt 1 kdajkoli sem od I. januarja 1966?
Ste v starosti med 65 in 69 letom?
Potem lahko izbirate . . .
Prijavite se sedaj in začnite prejemati vašo mesečno pokojnino KPN (CPP). Ni vam treba stopiti v pokoj, da i.nate pravico do dobroimetkov (benefits). (Ko začnete enkrat sprejemati pokojnino seveda ne morete več vplačevati v ta načrt.)
ALI
Nadaljujte s vplačili v KP (CPP) in ustvarite možnost sprejemanja višje pokojnine kasneje.
Nadaljevanje vplačevanja nudi tudi možnost kvalifikacije preživelim za dobroimetek, če že niste storiji tako. (Kose bližati starosti 70 let, se morate približati odločitvi, da se prijavite za sprejemanje vaše pokojnine, ker po 70. letu ne morete več prispevati v kanadski pokojninski načrt — "Canada Pcnsion Plan").
POZOR: Predno se odločite za eno ali drugo morda bi bilo
dobro, da sc posvetujete z najbližjim KPN (CPP) uradom.
Uslužbenci bodo veseli vam pomagati.
Ali se približujete starosti 65 let?
Če ste se odločili in hočete da KPN (CPP) pokojnina
začne čim prej prihajati, morate vložiti prošnjo dva do tri
mesec pred 65. rojstvim dnevom.
POZOR: Ne obstojajo pravila za plačevanje nazaj
(retroaelive payment) vaše pokojnine med starostjo 65 in
69 let. Zato, če ste v tej starostni skupini, dobite si
nasvet čimprej.
Ali dobivate sedaj KPN (CPP) pokojnino?
Po 1. januarju 1975. vaša pokojnina se ne bo več izpremenila vsled tega, čeprav morda zaslužite še kako plačo ali podobno.
Pension Plan)
in njihove preživele žene in odvisne otroke
povzročile povečanje dajatev za 1975. in naslednja leta. ljudi stare preko 65 let ali bližajoče se tej starost. Druge dajejo Te izpremembe lahko kličejo po takojšnjem ukrepu ali natančno.
Enaka 2aščiia ® za moške in ženske.
To pomeni, da za ženske vplačevalce, dodatno k temu, da imajo pravico do pokojnine in zaščito za slučaj dela nezmožnosti za sebe, in v slučaju smrti vplačilo v njihove "estates", kot je to bilo do sedaj. Njihovi možje in odvisni otroci bodo sedaj imeli pravico tudi za naslednje: Dobroimetek (benefits) za preživelega moža. Mesečna pokojnina bo plačana vdovcu, ki je ob času smrti vplačevalke star čez 35 let, ali v slučaju dela nezmožnosti že pred starostjo 35 leta ali da ima odvisne otroke; to pomeni, dobroimetek (benefits) sličen onemu, ki je že vedno v veljav za vdove. Dobroimetki (benefits) za sirote. Mesečni "benefit" bo plačan neporočenim odvisnim otrokom pod starostjo 18 let in neporočenim odvisnim otrokom med 18 in 25 letom starosti, ki obiskujejo šolo ali univerzo v polnem času. Da zamorejo preživeli zadostiti načrtu, vplačevalec je moral umreti v januarja 1968 ali kasneje in so ti isti morali vplačevati za minimalno časovno dobo, ki je tri leta pred smrtjo, ki je n. pr. nastopila 1. januarja 1975. Debroimetki (benefits) za otroke dela nezmožnih vplačevalcev. Mesečni dobroimetek plačliv neporočenim odvisnim otrokom pod 18 letom starosti in neporočenim odvisnim otrokom med 18 in 25 letom starosti, ki obiskujejo šolo ali univerzo v polnem času, če vplačevalec sprejema pokojnino za delanezmožne od KPN (CPP). POZOR: V vseh slučajih, je potrebno napraviti prošnjo za "benefits". če je taka prošna odobrena, so izplačila storjena lahko samo sedaj ("currently") — to pomen, od 1. januarja 1975. naprej. V nobenem slučaju ni možno dobiti izplačila za čas pred tem dnevom.
Druge izpremembe:
Višina zaslužka—to je, najvišja vsota, na katero so vplačana vplačila in na katere vsoto "benefits" so izračunani—je bila dvignjena na $7400.— v 1975. ■letu in na $8300—v 1976 letu. Začetna vsota zaslužka, za katerega va ni treba vplačati vplačila, bo $700,— v 1975 letu.
I*
Health	Sante et
and VVelfare Bien-etre social Canada Canada
Marc Lalonde, Minister
NAJVIŠJI MSEčNI KPN (CPP) DOBROIMETKI (BENEFITS) VSTOPI V VELJAVO JANUARJA 1975
Pokojnina ..................................................................... $122.50
Pokojnina za dela nezmožnost .............................. $139.35
Pokojnina preživelega zakonca—pod 65 letom .. $88.31
nad 65 letom .. $81.67
"Benefits" za sirote .................................................... $37.27
Delanezmožni vplačevalec—otroški "benefit" .... $37.27 Izplačilo ob smrti (lump sum..— samo
eno izplačilo ....................................................... $740.00
Za pomoč stopite v stik:
Vaš najbližji "Canada Pension Plan" urad.
Vaš kanadski pokojninski načrt (Canada Pensi on Plan)... koraka z menjajočim se časom
o
MOGLI POVEDATI
svetu Slovencem v domovini
KAJ BI OB NOVEM LETU 1975
Slovenci v
Uvodna pripomba: Ko sem minulo poletje bil na študijskem potovanju v Evropi, so se številne razgovori z zahodne-evropskimi preučevale! Jugoslavije in z uglednimi slovenskimi znanci redno končavali s temle vpra. šanjem—Kaj bi v tem razdobju velike negotovost in zaskrbljenosti glede bodočnosti Jugoslavije in posebej Slovenije mogli Slovencem v domovini koristnega povedati svobodni slovenski izobraženci v svetu, ki so ohranili zavzetost za usodo "stare domovine", poznajo tako mednarodne tokove kot sodobne slovenske razmere in probleme, In razsodno poskušajo oboje pravilno povezati?
Vprašanje je bilo postavljeno tako, da bi odgovor nanj moral biti brez prizvoka kake vseznalosti ali videza, kot da gre za domišljavo poseganje v domače zadeve ljudi na slovenski zemlji. Skratka, sporočilo bi moglo biti koristno ie, če bi vsebovalo analitično razmišljanje, ki bi s svojo glohijo Informalivnostjo nudilo dobrohoten a odmaknjen prispevek k lastnemu razpravljanju neposredno prizadetih ljudi v Sloveniji ter bi vplivalo kot zaželena moralna opora pri neizbežnem bližnjem odločanju suverenega slovenskega naroda na njegovi zemlji.
Iz teh razgovorov je že pred mojim povratkom v Ameriko nastal prvi osnutek takega razmišljanja. Na osnovi tega osnutka je od avgusta naprej sledilo na-dalnje izmenjavanje misli in formulacij, v širokem spektru uglednih slovenskih osebnosti na štirih kontinentih. Tako je dozorelo besedilo, ki v jedru tako blizu odraža skupne značilnosti sodobne slovenske misli v svobodnem svetu kot jih je moč doseči.
To jie-organizacijsko, ne-odborovsko in neformalno razmišljanje o bližnjih slovenskih dilemah objavljam v upanju, da bo doseglo Slovence, kjerkoli žive, posebno pa v Sloveniji, za katere usodo gre.)
Slovcnči, živeči v svetu, se obračamo na rojake v domovini, da skupno razmislimo o usodi slovenskega naroda in Slovenije, s katero nas povezuje poreklo in za katere usodo ostajamo zavzeti.
Neposredni povod za to pismo je po eni strani negotovost svetovno-političnega položaja, posebno v Evropi, kajti vkljub prizadevanjem za mirno sošitje med obema jedrskima velesilama še vedno ostajajo temeljna nasprotstva. Po drugi strani pa nas zaskrbljuje ponovno zaostrenje notranjepolitičnih napetosti v Jugoslaviji v času, ko se lahko kar čez noč pojavi praznina na njenem političnem vrhu.
Slovenski narod je po izgubi rane državne samostojnosti v Karantaniji živel vselej v okviru širših državnih tvorb: pod gospodstvom bavarskih vojvod, frankovskih kraljev, nemških in avstrijskih cesarjev; na severovzhodu pod Madžari in v Primorju pod Benečani; po letu 1918 pa ozemeljsko okrnjen v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jo je po drugi sve_ tovni vojni nasledila "socialistična" Jugoslavija.
Prek krščanstva je slovenski narod kot prvi med slovanskimi ljudstvi bil vključen v novo se porajajoči evropski kulturni krog. V okviru državnih tvorb, v katerih je živel, je sodeloval pri graditvi porimske evropske omike, katere območje se je končavalo ob vratih Bizanca in pozneje ob mejah Turčije na Balkanu. Bil pa je tudi izpostavljen asimilacijskim prizadevanjem in pritiskom večjih sosednih narodov, posebno v do-
slovenski narod, ki je privzel in sebi prioblikoval moderne življenjske načine in navade srednjeevropske civilizacije, je v tem neenakem boju z nacionalističnimi pritiski z njemu lastno žilavostjo ohranil svojo narodno individualnost navkljub pomanjkanju lastne državnosti. Ob razpadu habsburške monarhije je 29. oktobra 1918 oklical svojo svobodo in dva dni zatem postavil lastno narodno vlado ter tako izjavil in uveljavil svojo suverenost kot naravno pravico vsakega naroda, ki ima lastno politično zavest in voljo.
Povezava s Srbi in Hrvati v skupno državo, ki je temu zgo. dovinskemu trenutku sledila, je bila improvizirana kot da bi šlo le za razširjeno Srbijo; to je sopovzročilo, da je bila od Slovenije odtrgana na zahodu in severu cela tretjina narodnega ozemlja. Nova država ni temeljila na zavesti kulturne skupnosti in političnega sožitja na dogovorjenih osnovah enakopravnega sodržavja, temveč je krhko slonela predvsem na starem strahu in odporu do nekdaj vladajočih nemških Avstrijcev in Madžarov, ki so si bili leta 1867. razdelili oblast nad ostalimi narodi habsburške monarhije. Nedorečeno "zedin-jenje" v okoliščinah leta 1918 ni moglo premostiti zgodovinskih razlik med posameznimi sestavnimi "deli roedinega naroda". Država je od vsega po-četka tavala od krize do krize, od v bistvif oktroirane centralistične vidovdanske ustave leta 1921 prek dvorsko-vojaškega puča leta 1929, umora kralja Aleksandra leta 1934 do srbsko-hrvatskega "sporazuma" leta 1939 in marčnega puča leta 1941; v drugi svetovni vojni se
Iz vojne, okupacije in revolucije je leta 1945 nastala nova1 državna tvorba, ki si je privzela' predvojno (šestojanuarsko) ime, državno ureditev pa prevzela od Sovjetske zveze. Kakor v Sovjetski zvezi je bila tudi v Ju. goslaviji izvedena formalna fe-deralizacija, nastalo je šest republik, od katerih je ena bila Slovenija. Ta federalizacija pa je v bistvu ostala na papirju, kajti edina nosilka politične volje in moči ter oblikovalka družbenih okvirov in pogojev je bila komunistična partija, v kateri je takrat odločalo — in sedaj ponovno odloča — načelo "demokratičnega centralizma". Ta stranka ni trpela — in tudi danes ne trpi — poleg sebe nobenega drugega samostojnega političnega dejavnika.
Tudi ta nova Jugoslavija, ki sama sebe naziva socialistično, ni zmogla ustvariti zavesti skupnosti in solidarnosti med narodi in narodnostmi, ki žive v državi. Stara nasprotja so oživela, pojavila pa so se še nova in to v obsegu in izrazitosti, ki presegata predvojne razmere. Medtem, ko so se pred vojno notranja nasprotja izražala v okviru pluralizma političnih strank, ki so v bistvu temeljile na narodnostnih osnovah, so se po vojni, ko je ta pluralizem bil pregažen, preselila v vladajočo komunistično partijo. Stri zaporedne ustave poleg več delnih ustavnih sprememb v treh desetletjih so zgovorem dokaz, da ta država ni notranje konsoli-dirana. Ta skrb' vzbujajdči razvoj seveda ni mogel ostati prikrit zunanjemu svetu, bil je opažen v državnih pisarnah, vključen v mednarodno-poli-tične akcije in celo v vojaške načrte. Pozorno ga zasleduje tudi mednarodni tisk, čigar uvoz v Jugoslavijo je prav zato pogosto prepovedan.
CIRIL A. ŽEBOT
Profesor gospodarskih ved Georgetovvn University, VVashington,
bi evropskega nacionalizma in je sesula kot kaka koliba po-njegovih imperialističnih zlo-1 stavljena na pesek minulih porab v 19. in 20. stoletju. Toda litičnih okolnosti.
Namen tega pisma ni podajati podrobno kritično analizo tridesetletne vladavine komunistične stranke v Jugoslaviji in Sloveniji. Sedaj nam gre za nekaj drugega, važnejšega.
Vkljub reakcionarni zaobrnit-vi partijskega režima decembra 1971 stopa generacija, ki je po vojni oblikovala oz. nadzirala družbena dogajanja v Sloveniji, polagoma a neizbežno v ozadje. Na vseh življenskih področjih, tudi na politični ravni, jo nadomeščajo novi rodovi, ki podedujejo probleme, ki jih vojna in revolucijska generacija ni mogla ali ni znala rešiti. Teh novih rodov ne označuje vez skupnosti, porojena v borbi za oblast, jih pa tudi ne obtežuje breme že dolgo anahronističnega, iracionalnega sovraštva do nekdanjih nasprotnikov in sploh do ljudi, ki po svoje mislijo.
V svetovnem merilu temelji mir na še vedno občutljivem ravontežju jedrskih velesil. Poleg tega ta mir vedno znova motijo regionalni konflikti. Doslej se je posrečilo omejiti ali odstraniti lokalna ognjišča teh sporov. Ker pa osnovno razmerje med obema jedrskima velesilama vkljub doslej us-
pešnemu vrhunskemu obnavljanju mirnega sožitja še ni razjasnjeno in nasprotstva interesov podtalno trajajo naprej, ni prepričljivega zagotovila za trajno ohranitev svetovnega miru. Vsak regionalni konflikt utegne povzročiti širše posledice, ki jih ni vselej moč predvideti še manj pa preprečiti. V tej zvezi se spričo notranje neustaljenosti Jugoslavije znova zastavlja vprašanje bodoče usode Slovenije.
Povdarili smo temeljno črto slovenske zgodovine, namreč da so Slovenci živeli in še živijo v državnih okvirih, v katerih konec koncev odločajo drugi. Ker v moderni zgodovini slovenski narod ni imel lastne države, mu v znatni meri še primanjkuje potrebne državno politične zavesti, zavesti na-cije. Tipično za slovensko politično zgodovino je bilo, da so se Slovenci navadili preveč misliti v okvirih trenutno obstoječih državnih tvorb, da se na le-te zanašajo, se jih togo oklepajo' celo v prelomnih razmerah, ko se že kaže nevarnost, da ti okviri odpovedo, slovenski narod pa ostane — tudi zaradi pomanjkanja lastne državno-politične zasnove — predmet odločitev tujih sil. 1
Spričo omenjenih nevarnosti, ki spremljajo državne in med-narodno-politične pretrese in spremembe v današnjih razmerah, ne more noben razsoden človek misliti na spodkopavanje Jugoslavije, pa naj še tako odločno odklanja njeno sedanjo notranjepolitično ureditev; po drugi strani pa se je prav tako potrebno zavedati, da ne obstajajo niti notranjepolitična jamstva niti zunanjepolitična poroštva, ki bi prepričljivo zagotavljala njen trajni obstoj.
Ta položaj narekuje slovenskemu narodu spoznanje, da je vkljub svoji številčni skromnosti in izpostavljenemu zemljepisnemu položaju konec koncev navezan na samega sebe in da si bo v času preizkušenj —kot že v preteklosti — moral zagotoviti svojo bodočnost iz lastne prevdarnosti, spretnosti in moči. Skratka, moral bo ukrepati kot samostojna politična nacija, moral bo svetu, tako sosednjim nacijam kot velikim silam, javno izraziti in z dejanji izkazati lastno politično voljo in državno-politično zasnovo. Nosilec te volje in zavesti more in mora biti ljudstvo na slovenskih tleh in izraziti jo mora na tako jasem in prepričljiv način, da ju bo tudi svet spoznal, to je, da se v bo doče o Sloveniji ne bo več govorilo in ukrepalo kot o razpoložljivem zemljepisnem področju, temveč da bo svet moral računati tudi s Slovenci kot z državno-politično nacijo, ki hoče in zna biti "na svoji zemlji svoj gospod".
Vkljub političnom pomanjkljivostim, ki so označevale Slovence pred in med obema svetovnima vojnama in po njiju, pelje zgodovinska pot slovenskega naroda vendarle navzgor.
Še k srebrnemu jubileju SD
"Srebrni jubilej našega lista "Slovenske Država" ni šel preko mene: zelo sem bil te številke vesel, ker vzdržala se je ta misel, ta želja in ta ideal po Slovencih v Kanadi. Morda Vam danes ni več tako hudo kot tedaj ko smo pošiljali Slov. Dravo v Kanado. Iskreno če-
stitam Vam kot prvemu uredniku, da ste prišli junaško na dan z Državo, in prav tako čestitam g. Vladimiru Mauko, tu, ki z junaško silo potiska ta voz iz leta v leto po hribu navzgor".
"Ne vem, kalko drugi gledate ob tej priliki nazaj in naprej. Nikoli še v zgodovini tega
naroda ni toliko Slovencev živelo v tujini, razkropljenih po vseh kontinentih, vendar ostali smo idejne razkropljeni, razdeljeni, brez kake močne osrednje točke, ki bi nas vse zedinjevala. To je Šibka stran tega naroda: ni v nas političnega dinamizma, vse je statično; ni narodnostne močne ideje in povezanosti, pač pa je živa strankarska za-
grizenost, ki gre večkrat v skrajnosti. Ne poznamo razgovora in dialoga, živahnosti in fleksibilnosti v iskanju politične stvarnosti in ta ko ta politična dogmatičnost kot rak rana razkraja in trga tako osebne kot skupinske razgovore. V tej razbitosti iščemo rešitve drugod, izven sebe, odkoder pomoč nikoli prišla ne bo. In čudim se,
D.C.
Z lastnimi življenjskimi močmi in trmasto voljo je v zgodovini obstal in se vključil kot enakovreden člen v evropski kulturni krog. Sedaj pa mora nastopiti tudi kot suveren narod v modernem času. Najti mora tudi svoj politični odnos do občestva narodov. Pri tem bo moral odvreči marsikateri balast preteklosti, otresti se občutka "majhnosti" saj so v' vseh delih sveta suvereni narodi, ki so številčno in ozemeljsko manjši od Slovencev, poleg tega pa ima Slovenija skoraj edinstvene dopolnilne prednosti — odreči se miselnosti "dednih sovražnikov" in se zanašati bolj nase kot na druge —skratka uravnavati svoje odnose do drugih narodov realistično, na temelju obstoječih interesov in možnosti. Slovenske manjšine. izven Slovenije,-kateri ohranitev je zadeva vseh Slovencev, naj ne bodo ovira tpmveč naj postanejo most za ustvaritev novih in zanesljivih
odnošajev do sosedov.
* * *
Ta novi korak v vgodovini slovenskega narod bo morala napraviti generacija, ki sedaj: prevzema odgovornost za usodo naroda. Storiti pa ga bo mogla le, ako se bo zavestno otresla hipotek preteklosti in ure-i sničila učinkovito sodelovanje vseh slovenskih narodnih silj To spoznanje bo moralo biti stvarno in pravočasno. Zgodovinski premiki ne čakajo nepripravljenih.
Podobno kot zunanji svet se tudi Slovenci" ne morejo več izogibati prvemu vprašanju, kakšna bo usoda narodov Jugoslavije po političnem odhodu že skoraj 83lletnega državnega poglavarja in partijskega šefa Josipa Broza Tita. Slovenci doma morajo o tem temeljito a naglo razmisliti. Slovenci v svetu, kjer se lahko neovirano izražamo, pa moramo tudi o tem sedaj najbolj perečam in nič več kočljivem vprašanju odkrito spregovoriti, ker ta sedanja nejasnost povzroča občutek nevarnosti, kakor naraščajo negotove okoliščine. Teh pa je spričo notranjih različnosti in nesoglasnosti v današnji Jugoslaviji mnogo ne le med narodi temveč tudi v republikah in v vladajoči partiji, posebno po udaru v Karadjordje-vem 1. decembra 1971.
Udarni režim partisjke "stare garde" je po Karadjordjevem izločil tedanja bolj sproščena in daljnovidnejša republiška vodstva, znova uvedel neposredno oblast zoženega partijskega vrha v Beogradu in s tem zaostril različnosti in nasprotstva, ki naj bi jih po ustavnih spremembah junija 1971 začeli sporazumno reševati. V tem ponovnem nasilnem okviru so se poleg stopnjevanja političnih napetosti tudi poslabšale nakopičene socialne in gospodarske težave — nenado- ' mestljivo propadanje družin-skhi kmetij, množično izseljevanje in zaskrbljujoči problemi povratrtištva spričo visofke domače brezposelnosti, zmali-
da so celo inteligentni ljudje po vseh doživetjih doma in zunaj ostali na tej primitivni navni: Mi in nihče drugi! Za Slovence kot narod ostane le ena pot: v živi skupnosti graditi svoj dom, nihšče drug nam te hiše' ne bo sezidal".
Dr. K.L.
PS. To pismo ob enem z božičnimi čestitkami je poslal
čena gospodarska in socialna struktura, verižno neplačanje dolgov in najvišja stopnja inflacije v Evropi. Obstoja resna nevarnost, da bi Titov odhod ta dogajanja prehitel in presenetil sedanji centralistični režim.
Negotovost, ki je povezana z možnostjo Titovega skorajšnjega ali celo nenadnega odhoda, je še večja, ker si je njegova tridesetletna osebna vladavina privzela videz nekakšne žive legende predvsem zaradi izredne začetne pomoči v Zahoda, najprej v sklopu zavezniške vojne strategije in diplomacije, po vojni pa kot prispevek k zavarovanju Evrope pred novim sovjetskim imperializmom. Te časovno pogojene in poosebljene "legendarnosti" ne more od Tita podedovati noben oseben naslednik — ne Srb, ne Hrvat, pa tudi ne kak prilagodljivejši "beograjski Slovenec". Tita lahko nasledi le tak ali drugačen neosebni režim, ki bo — brez njega — moral stati na lastni učinkovitosti ali pa bo padel pod težo lastne neuspešnosti.
* * *
Ena rešilna možnost bi bil nagel resnični sporazum med narodi in republikami. Tak sporazum si je moč zamišljati le na osnovah suverene enakopravnosti, kot se je bila začela razvijati v petletnem razdobju med padcem Aleksandra Rankoviča julija 1966 in prvo resnejšo ustavno spremembo junija 1971. Z ozirom na globine in razsežnost različnosti in nasprotij med narodi in republikami "bi karkoli manj kot tak prostovoljni	sporazum
med enakopravo suverenimi pomenil nadaljevanje centralističnega nasilja. Po Titovem odhodu bi se tak zati-ralni režim moral vse bolj stopnjevati, ker bi manjkala teža Titovega osebnega vpliva. Naraščujoče nasilje pa bi povzročilo tako zaostrovanje od-osov, da ga brez Titove obvla-dovalne avtoritete ne bi bilo mogoče dolgo obdržati. Nadaljevanje sedanjega udarnega režima po Titovem odhodu bi zato postalo le kratkotrajni prehod — ali k resničnemu sporazumu o prostovoljnem, jasno opredeljenem in učinkovito zavarovanem sodržavju ali -pa v medsebojno obračunavanje. Ponovno obračunavanje bi zaradi nakopičenih nasprotij in starih sovraštev — ne le med Srbi in njim sosednimi Hrvati, Albanci, Bosanskimi Muslimani in Makedonci, temveč tudi znotraj posameznih narodov — lahko razplamtelo v širše i konfrontacije in odkrite spopade, ki bi mogli ohromiti ali razkrojiti državne vezi.
V tem času, ko so se odnosi med jedrskima velesilama polagoma začeli izboljševati, ni verjetno, da bi sovjetsko vodstvo podvzelo tak vojaški vpad
in , zasedbo proti narodom Jugoslavije, kot ga je proti Cehom in Slovakom leta 1968. To pa nikakor ne pomeni, da ne bi Moskva v Beogradu na razne načine poskušala posredno podpreti centralistične sile — ali pa zanetiti medsebojna nasprotstva v "vročem pasu" v Bosni in okoli nje, kjer se sovražno prerivajo Srbi, Hrvati, Muslimani, Makedonci in Albanci—ali celo obje hkrati— vse z istim namenom, da odstrani ostanke "heretičnega" samoupravljanja in republiških avtonomij ter tako poveča svoj pritisk in razširi svoj vpliv ob Jadranu in Egejti.
Ta pregled dogajanj, ki so možna ali verjetna v zvezi s političnim odhom Tita, vodi k dokaj jasnemu zaključku. Osnovni interesi slovenske varnosti
t
in bodočnosti narekujejo Slovencem, da si zrelo prizadevajo za pravočasen sporazum o prostovoljnem sodržavju med narodi in republikami. Republiški prvaki, ki jih je udarni režim izločil, kot Stane Kavčič v Sloveniji, Savka Dabčevič na Hrvatskem, Marko Nikežič v Srbiji in Krste Crvenkovski v Makedoniji, ter njihovi prijatelji in sodelavci bi morali še enkrat apelirati na predsednika Tita in svoje narode za obnovitev suverenega sporazumevanja, kakršno je omogočilo konfe-deralno preureditev junija 1971. Ponudili naj bi svojo pomoč za ohranitev mirnih odnosov med sosedskimi narodi v kritičnem razdobju prehoda tudi v primeru, če se ne bi mogli sporazumeti za prostovoljno sodržavje. Za vse bo boljši miren razhod kot pa krvavo obračunavanje z nedoglednipii posledicami.
Če bi Ttovemu odhodu sledilo medsebojno obračunavanje ali miren razhod med Srbi in Hrvati, bodo Slovenci morali zavarovati svoj mir in neodvisnost z neomahljivim uveljavljanjem svoje državne suverenosti na ozemlju slovenske republike. Ta naravna pravica in ustavna prerogativa bi v takih okoliščinah za Slovenijo postala-njena zgodovinska dolžnost. Za njeno izpolnitev bo potrebno, da jo vse slovenske narodne sile pravočasno spoznajo in temu spoznanju primerno enotno ravnajo.
j
* * *
Slovenci v svetu smo različnih političnih naziranj, vsi smo pa pristaši političnega pluralizma v okvirih resnične demokracije. Kadar gre za osnovna vprašanja usode slovenskega naroda, smo pripravljeni za skupno spoznavanje in ravnanje. Naše odločno odklanjanje enopartijske vladavine nam ne veže rok, ko gre za usodo naroda. V svetu bomo v še večji meri kot doslej glasniki te skupno zavesti in vol je slovenskega naroda.
PODJETJE EUROPEAN NATURAL PRODUCTS
51 Devondale Ave. WilIowdale, Ont. — Telef. 221-6166
(blizu Bathurst & Finch)
Yat" Prinaša iz Evrope naravna in važna HRANILNA DOPOLNILA
\nFrZiDv^MALpAAvCMVAET^^rTpPH' MATIČNO MLECKO (ROVAL JELLY), NARAVNA ZDRAVILA za razne bolezni, kot so revrtiati-riumtis, sinusi tts, hay-fever, ledvične, jetrne in žolčne ter Želodčne bolezni itd. — Rastlinske čaje — Tonika — Ext-rakte: gtnsenga, omela, gloga itd. SEDlSPORAL za pomirjenje živcev iz baldnjana kava-kava, vit. L itd. MALTOFERROCHIN (zelezno vino) — m mnogo drugega. GOVORIMO SLOVENSKI Pišite nam za cenik in prospekte,	;
naš znani sodelvec pri slovenskem državnem gibanju in nekdanji član konzorcija SD Chicagu, prvemu uredniku SD g.
Mirku Geratiču. Naj bi se ob njem zamislili vsi oni, ki š# danes vastrajajo na stališču: Samo ni in nihšče drugi.
$L©VIN$KA DRŽAVA"

Jl"u!r '.tU
WE flUOTE: World War U s Lasi Secret'
Peter VVorthtngton: Tite Toronto Sun, Tuesday, Dec. 10, 1974
On page 85 of The Gulag Achpelago, Aleksander Solzhenit-
svn vvrites.. "It is surprising that in the West, vvhere political secrets cannot be kept long ... the secret of this particular act of betrayal has been very vvell and carefully kept bv the British and American governments. This is truly the. last secret, or one of the last, of the Second World War.'
Solzhenitsvn vvas referring to the forced repatriation, of millions of Russians, Yugoslavs, Cossacks, from 1944 to 1947 back to Communist control. Before the infamous Yalta agreement sold out East Europe to Stalin, it vvas going on. It continued into 1947, even after Churchilli famous "Iron Čurtain" speech at Fulton, Missouri.
The West wanted to shovv its goodvvill to Stalin by-.deliver-ing live bodies tO his mercies.
The irony of the forced repatriation of vvar prisoners, refugees, einigres, men, vvomen, children, is that vvhile it is stili an official secret to those born in America and Britain, its horror is vvell-knovvn amonk Soviet peoples and those uho escaped to the West. Among the most horrifying accounts are those told by the Cossacks,, who'd fought against the Rcds in the 1920 Civil vvar, left the USSR, and fought again in VVorld War II. They vvere not, and had never been, Soviet citizens.	,
The truth is gradually emerging about the "betrayal", ReCently a book titled Operation Keelhaul by Julius Epstein detaded the story. An even more documented book has novv been published: The Last Secret by Nicholas BethcLl (Andre Deutsch $12.95).	<>,««
I first learned of forced repatriation vvhile living in Moscovv and cncountering citizens vvho vvere bitter about the fate of Gen. Andre Vlasov, vvho led a one-million man Rusgian Liberation Army comprised of Red Army troops taken prisoners by Gcrmans. Instead of being a synonym of treacherv,Vlasov vvas (is) regarded by many Russians as a courageous man vvho sought to free his country from Stalin and Communism. Most of his follovvers vvere handed over to the Soviets by the Allies.
Solzhenitsvn remarks in Gulag that the only soldier in the vvorld vvho could not surrender vvas a soldier of the Red Armv. He vvondered why, in the capitalistic England, only one traitor vvas found in World War II — Lord Havv-Havv— vvhile in the Socialist army of Russia the vvere millions of "traitors".
I vvrote about forccd repatriation in the old Tely in 1968. and subsequently received abundant confirmation from not only vietims of it, but allied soldiers. One, former Major H. E. MacFarlane of Toronto, vvas attached to British forces and refused to obey the order to forcibly turn people ov^r to the Soviets and certain death.
Its popuiar to blame forced repatriation on the Yalta agreement of Churchill, Roosevelt, Stalin. This is partially unfair, for vvhile it'S true that the "špirit" of the agreement vvas "forced" repatriation, the predse terms of it make no inention of "force". That loophole vvas an escape hateh. But America and Britain stuck to the "špirit" for fear of oflending the USSR. Among the details revealed in BethelTs book:
*	The tvvo great British betrayals of VVorld War II vvere giving Poland to the USSR, and returning anti-Soviet Russians and emigres to Stalin.
*	One of the fevv vvriters vvho protessted this second bet-raval vvas George Orvveli, the relentless anti-totalitarian. socialist, vvho vvas vilified for reveailing the tnith.
*	British soldiers, hardened by years of vvar, vvere on the verge of mutiny after delivering Gossacks to tfye Reds.
*	On occasion British troops, vvaded into masses of pray- • ing men, vvomen, children, and used rifle butts, piok handles and bayonets to herd them onto railway,;.cars for transportktion to the- Soviets.
*	Eyewitriesše's teli siich tales as a four children, his vvife and then return them to Soviet mercies.
*	One mother threvv her children surging river to dro\vn and then leapt to death herself.
*	Other prisoners leapt from bridges.
*	Cossacks mercy-killed one another. It vvas easier to cut a friend's throat than to cut your ovvn.
*	It vvas found that British units had to be rotated after a couple of davs of sueh odious duty, else troops sueh as the Argvll and Sutherland Highlanders vvould rebel against the policy.
*	As the policy continued, more and more the British soldiers began bending rules, permitting— even encour-aging — prisoners to escape. One of the reasons why Ihe West is filled vvith survivors of the Great Betrayal is pricisely because soldiers had more moral courage and sense of justice than the political leaders. and generals. The greater the rank—the less the humanity.
*	The member of the British cabinet most respoijsible for forced repatriation vvas Anthony Eden vvho, in the face of Churchill's initial neluctance, "pushed the policy through cabinet". In a cabinet paper Eden noted: "We shall be sending some of them to their death. "When questioned years later, he said he couldn't recall details of forced repatriation.
*	Rioting broke out among vietims—not to escape, but to force the Americans and British troops to shoot them. As Bethell vvrites, they "had come to the conclusion that delivety into the hands of the Soviet authorities vvas ? fate vvorse than death".
*	Churchill never mentioned the policy in his history of the vvar. Eisenhovver avoided it in his memoirs. It's »s if a sense of shamc motivated silence and ..ignored historv. Sureiy the only way to ensure sučh decds don't happen. again - is to acknovvledge that they once hap-pfenen. Sadlv, there's little indication that things have
" changed mucli. Sacrifices of principle — rbetrayals if .ilbcessarv—are-novv done-in the. name - of" "detente" ta

father ' shooting, his himself rather > than
individually h»to a
UREDNIKOVA RAZMIŠLJANJA OB VSTOPU V 1975.
Spet se je leto zasukalo! Vemo, kaj smo doživeli v 1974,— ugibamo kaj nam prinaša 1975. Vsi pravijo — in obljubljajo — le-težave, težkoče, sitnosti in podobno. Vemo le eno! 1975. je sveto leto in pri združenih narodih je posevečeno zenarri'. Upajmo, da jim prinese na vseh področjih, ki jim pripada—uspehov podvigov, pripoznanj! V tem pogledu berite naš uvodnik v zadnji številki—o božični misli.
Uprava želi poravnanja naročnine in darov v tiskovni sklad, — urednik pa se ponovno obrača na vse sodelovalce, dopisnike in pisce, da mu zvesto stoje ob stran, skozi vse 1975.,— kakor tudi se zahvaljuje za sodelovanje v preteklem letu. Le tako bomo vsi služili slovenski ideji in poslanstvu, ki ga list zastopa. Istočasno pa ohranjamo tudi materino besedo
bodočnim rodovom v tujini.
Hvalevredni so nastopi vseh, ki store svojo narodno dolžnost, in ne iščejo v svojih dejanjih svojih lastnih osebnih koristi, grajamo pa lahko ono in one. ki stoje ob strani, — češ,.... čas še ni prišel! Pravim in kličem pa vam, — da je naša ura že čez enajsto in pol prilezla.... in da teče.... in nič ne reče....'"zato", — "kar more, to mož je storiti dolžan!"
Istočasno prosimo vse naročnike in bravce, da oproste tiskovnim napakam, (stavci, lomilci in tiskarji so Finci, ki jim je naš ježik čisto odmaknjen), saj včasih popravek ene same, rodi nove...., eno, dve, ali celo več! Uredniški odbor je tudi odločil, ker vsi sodelavci in delavci delajo brezplačno, da v bodoče ne bo mogoče več "na veliko" popravljati slovnične in stilistične napake in je odločil, da bodo taki dopisi vrnjeni, ali pa ne bodo objavljeni ker po-
....• Slovenski gledališki igralec Vladimir Skrbinške je obhajal 50 letnico gledališkega udejstvovanja z vlogo Jaga v Othellu v ljubljanskem Mestnem gledališču.
• Strokovnjaki so mnenja, da potratijo prebivalci Severne Amerike 25% hrane, ki jo kupijo, 25% pa gre v debelost, ki je škodljiva zdravju.
pravljanje in prepotrebno dopisovanje in prepisovanje vzame prostovljnim sodelavcem preveč časa. Ce pa se jim bo zdelo umestno, bomo objavili članek ali dopis s vsemi "uradnimi" napakam. Ta slednja odločitev bo v gotovih slučajih verjetno rodila pri gotovih dopisnikih izboljšanje v pisaju materinščine! — Saj še nismo tako dolgo z doma...., gospodje....! Hlač pa tudi nismo za-imanj trgali po šolskih klopeh! Vsem, še nekrat uspešno in zadovoljno ter srečo leto 1975!
Vaš urednik
• Kanadski zunanji mlnster
Allan J. MacEaehen je sporočil javnosti, da je kanadska vlada določila podporo v znesku 51.4 milijina dolarjev kot izpolnitev svoje obljube na nedavni svetovni koferenci za prehrano v Rimu, kjer je obljubila 50 milijonov dolarjev kot kanadski prospevek za nujne potrebe. Podpora bo razdeljena: Sahe-lijskc pokrajine Afrike 15.5 milijona, Tanzania 5 milijonov, Etiopjai 3.5 milijona, Bangla-' dest 5 milijonov (dodatno še 20 milj ionov kot posebna podpora za.hrano in za prevoz), Pakistan 9.4 milijona in Sri Lanka 1 milijon dolarjev. Hranila v vrednosti 12 miljonov dolarjev še niso bila dodeljena poedinim državam. Bangladesh je dobil leta 1974 od Kanade podpore v celotnem znesku 60 milijonov dolarjev.
....• Kreditne zveze v Kanadi so dale v prodajo poseben hranilnik, ki ima ne eni strani znak
75 letnice obstoja hranilnic in posojilnic v Kanadi, na drugi strani pa nekatere važnejše letnice iz zgodovine kreditnega zadružništva.
•	Švedska bo povečala zaposlitvene možnosti ne z gradnjo nove industrije, marveč s povečanjem družbenih služnosti. V novem predračunu je določenih kakih 22 milijonov dolarjev, ki so namenjeni zaposlitvi kakih 700 oseb. Njih delo bo, da bodo nudili pomoč bolnim, starejšim in osebam, ki so priklenjene na posteljo ter opravljali zanje -vsakodnevne hišne opravke.
•	Rochdale Institute v Nevv
Yorku bo podelil svojo nagrado za odlične služnosti v zadružništvu dr. Aleksandru Laidlavvu. znanemu zadružniku v Kanadi, ki je trenutno svetovalec pri Central Mortgage and Housing Corporation v Ottavvi za stavbno zadružništvo.
__
aas
mu
Veckulturnost je stalna politika vlade'
NARODNI FILMSKI ODBOR SODELUJE V VEČKULTURNEM NAČRTU.
Kanadski Narodni filmski odbor, ki odgovarja 2ato, da poznajo Kanado po vsem svetu, je vedno dostavljalfilme v mnogih jezikih drugim državam.
Seznam Narodnega filmskega odbora vključuje filme o mnogih narodno-kulturnih skupinah, ki so bili napravljeni v času redne produkcije. Najrazličnejša obveščevalna snov za šolske razrede o zgodovini, ki je bila pripravljena za
osnovne in srednje šole, se večkrat dotakne tudi večkulturnega značaja Kanade.
Natančneje, Narodni filmski odbor sodeluje v večkulturnem načrtu s svojo izdelavo novih filmov, v prestavi istih, ali sinhronizacij filmov iz angleščine in francoščine v druge jezike ter v njihovem- propagiranju in razpošiljanju.
RAZISKOVANJE	in življenskem načinu narodnostno-
kulturnih skupin v Kanadi. Stanje Narodno filmskega odbora v	Dodatno pripravlja Narodni filmski odbor
večkulturnem načrtu je rezultat	1500 odtisov in več kot 100 različnih
raziskovanja, 'ki ga je napravil	filmskih izbranih naslovov kot posledica
uslužnostni oddelek knjižnice, za ocenitev tega raziskovalnega načrta, zanimanja za filmski tekst v drugih	Te filme sedaj nudijo kanadčanom v
jezikih, poleg angleškega in francoskega. osmih različnih jezikih. Vsi bodo na Cilj tega raziskovanja je bil ugotoviti	razpolago brezplačno.	^
katere narodnostno-kulturne skupine se.	Upamo, da bodo ti filmi, ki so sedaj na
zanimajo dobiti filme v govorici prednikov, razpolago v različnih jezikih, se obnesli 1 in kakšni filmi bi bili najbolj potrebni	ne samo kot razvedrilni, ampak	#
in prikladni. Člani mnogih različnih	tudi poučni in informacijski.	J	A
kulturnih skupin so sodelovali	Za nadaljne informacije o filmi, ki so ~	>
pri tej študiji.	na razpolago in pod kakim pogoji,	^
naj se tisti, ki se za nje zanimajo,	f
skupine in posamezniki,	f
Posledica tega raziskovanja je, da je	obrnejo na najbližji
sedaj Narodni filmski odbor angažiran z	National Film Board office,	Jr Hatfonaf
izvedbo novih filmov in najrazličnejših	ali pa odpošljite ta	,	f Rbn Board.
obveščevalnih snovi o zgodovini, kulturi	kupon na:	f Muiticulturatism
/	Program,
F.O.BdifilM, *	Montreal,
__	__	Quebee
I ^jf^ B John Muriro	John Mimro	w	H3C 3H5
I ^tKr	Minister Responsiblse Ministre charg®	f
H 1 ■ tOf Multiculturalism	dU Multiculturalism®	f	Prosimo, označite
f	jezik v katerem želite dobiti
• > •• f	informacije:................................
/Cc materjalni na razpolago v tem Jeziku, prosimo zaznamujte ali ga želite
«m	'	au angleščini
* % s? ^ V-
B B '	yW	francoščini: ..............................•........... ..
|	.	j^T .	.............................
Y* _ - ^ ^i&Pjk	Ime: .....................................................................................
mwM3siL/ Sssiiiili;
„	Provinca: ............................ Poštna oznaka:..........................
*	Telefon: okrožna oznaka: (........) ................................. ......