St. 5. V Gorici, 31. januarja 1889. Tedaf „Sofa" fahaja vsak potok in vel.j» po poSti :ir<-.icmana all v Ooriri nr. U»m pofciljana: Vsp '«f.> . . . . . f. 4.4( Pol inn .......-i 2i CetYit Uita ...... I li. Pri oznaniJili in taku tudi j»ri ,.po. Innicah" so piucujR za iiavmliio triMup- •h> vrsto: 8 kr. 6e se tiska I krat . "' * m " " !!, 5 !! Z» »e{« drko po proatmn SOČA Posameznc Stevilke st« dobivajo po 8 kr. v tobaknrnirali na Starom triju in v N«n»ki uiici in v j>rt>dnjalnici 0. Likaija v Semoniskih ulicnh h. §f. 10. Dopisi naj se posiljojo ureduiStvu. Via Mercato 12, naro5nina pa oprav-niStvu „8o5e«, Via Seminario St. 10. fiokopisi so no vra'ciiju; dopisi naj se blagovoljno frank iijHo. — l)clal<:c>n> in drtigini iu>\n< pripove-luJB ud nomSkog: Sii"f--aj-ia, o k-Utii-tim je javno znano in 3eaar nikdo nc ta;i, d.i dobiva poi-poro \t. Berol»na. 6o ni g'«'h d bivuti podporo iz Berolina, zakaj bi b:I gre!» doldvaii j> iz Pouogradj, katera se pa v reanici ne dobiva ? Da je atvar o slovenskcr.i Solskoui d.-uSlvu le izmi§ljona,* nam pac ni titiba pojdArjati; a opozor.ti raoramo svoje fiitateljp na dvojao mero, s k:ttcro morijo n.iSi nemski in italijaaaki nar-d.d nnaprctaiki, Kar je za njo po njiji mi-.lih uiavno, to jo za Slo- fakt ali dejanj, kakrrSna opiaujejo, jih pa izmiSljajo in trobijo med svot, da bi slepili lahkoverno Ijndi. Doti^no Stevilkt VN, fr. Prwjso" poslali so bajo imSi prijutelji tudi nekatorim viSjim duhovakim krogoni. Toliko o glovencih. Kaj pa o italijnnskem Sol* akem druatvu nPro patria" ? 0 tern noSemo niccea ni izmiSljati ni eoditi, arapak bo^emo samo porofiati po „SIovenci", kaj je pisal o tern druStvn, ki je ne-katerim politikom v Primorji toliko priJjubljeno, ka-toliaki i t a 1 i j a n s k i liat ,11 Nuovo Oa8ervatore Cnttolico". Isti clanek prineeli ate i „Kato!icka Dal-macija" ter »Na5a Sloga", ki imate duhovnika ured-nika, kakor MSIovenecu in navedeni italijanaki list. Oni n0s3ervatorcv" Llanck (dopis z Dunaja) ae glasi: „Ko je bilo na Dunaji zborovanje katoligkega „§ulvereina", biljevTratu obCni zbor dru§tva „P r o patria". Katoro „patrie* ali domoviac? Jaz ne umojem, Italijani, ki zivc v ju?,nih pokrajinah ceear-atva, boje so, da bi jih n pale naroduOBti, med ka-terimi rhv6. Zdru2i!i so ee v druStvo, katererau jo aredi^e v Hoveredu, a Stri se po Tirolskeni, Gori* akem, Istri, Primorji in Dalmaciji. To druStvo hofia ustanavljati in vzdrzavati italijanske Solo v imenova-nih dozelah. To bi bilo vae pravilno \n praviino, da namrec vdtujo svojo narodnoat. Diustvo je priznala tudi avatrijaka vlada, ker je urejeno po njenih po-atavali. Ali to druStvo je v svojom bistvu politiino, delnje aicer na uieji o.esaratva, arofii§6e pa ima v B o 1 o g n i, jo odvisno od odbora, katerentu je duBa pesnik BSitanea, piofeaor Carduoci. Pri zadujeni zboiu v Tretu so s svojitni jorcmijadauii tozili, ki-1 ko jih zatirajo. Toda iiisti namon iredentiztna (To besede nismo zipisali ui", ampak itahjaaski k a t o -liaki list in po njem BSlovtt. Ur. ,Sofieu.) so po-kazali pri gledaliSki predatavi. N« vtikam 88 v politique stran drustva, ker to je njegova atva.', nego recom rosnico, da me strese gro^a, ko potnislim, da druStvo, ki je polno duha Carducjijovoga in njegovih tovaria'jv, na vnanje kaze, da dela za vzgojo v ljud-skih solah. Kar pa je najzalo9tneje, je to, da so Clc-ni tega drustva zaa!<'pl.ieni katoliki in duhovniki, ki je podpirajo z novci. Mi katoliki moramo zav-zeti jaaen p o 1 o z a j, aicer poat.acemo aredatvo, s katorim si liber a 1 c l p o -magajo dosvojih namenov. Morda sodim krivo, pa mi slim, da bi iakreni katoiiki, posebno duhovniki, ki so elani drugtva „Pro patria", morali dobro izpraSati svojo veat in pomisUti, da morejo s 8vojim vzgledom zvoditi neoprezue ljudi v mre2o druStva, kateremu je morda vzdrzavanje italijanskoga jezika jeden naraen, a ue poglavitni. Pomislite, da so na6elniki tega druStva najvecji liberalci, vi pa veate, kaj to pomeni. Velika jo torej potreba, da nam Bog razavetii pamet". „Slovcneou je djdsl: Tako piSe imenovaui italijanaki katoliaki list, ki je v jezikovnem oziru golovo nepriatranaki, ker ga ureju-jejo pravi italijanski rodcljubi. Torej aaj dobro po-mialijo nekateri dithpvoiki in dob'i katoliki, ki podpirajo sovra2oike oevkve,'kakorSni so Crispi, Carduoci in njlhova liberalna stranka." Dopisi. V GoriCI, 30. >anuarja. — Zopet nam je be-leziti lepo veselico „Slov. bralnega in podpornega drustva", ki je zdruzila v prostorih goriSke Cital-nice mnogo ob&nstva iz mesta in nekoliko tudi z dezele. Pofiastili so veselico razen predsednika de-zelna poslanca dr. Al. Rojic in Andrej Kocijan-&*-, c. kr. notar Josip KavfiiC, zupan KlanCic, de-narnicar Anton Erzen trgovec z zltom Janez Kav-Ci6, krojaski raojster Martin Poveraj, trgovca Likar in Presl, klobuCar Anton Fon, kremarji Janez Re-ja, Jozef Fon, Toma« Kranjec, Stacunarji Andrej DrasSek, Janes Kante, Andrej KuStrin, trgovec Janez Drufa, krojoCa NoviCa, hisna posetnika Bajt, Dovgan ter mnogi drugi rodoljubi iz mesta. Program ee je vrSil pod izmtom ypd^yoja citalnicnim. Pevovodja Iv. Mercina izveSbal je svoj mesani zbor tako odlicno, da so bili poslusalci glo-boko ganeni lepega petja ter da so se morale vse toftke ponoviti. Ipavceve skladbe so znane, us*esu pryetne in narejajo najbojjsi utis na poslusalca, po- [ sebno kadar jih. poje izurjen zbor, kakor se je go-dilo pri tej veselici. Viharno odobravanje prouzro-fiila je skladba „Dekliska tozba* Iv. Mercine, ki se je morala ponoviti, ker je s svojimi milimi gla-sovi za zenski zbor in z otozno mirnim napevom obcinstvu jako ugajala. Skladatelj moral js stopiti se svojimi pevkinjami na oder, da je zadostil bnr-nemn zahtevanju navzofiih, ki so mu izrazili svojo najveejo zadovoljnost se skladbo in z njeno izvr-Sitvijo. Dvospev „Cevljar in krojac" bil je na svojem mestu ter je zbrano obcinstvo mocno zammal. Sie-dila mu je obfina bvala, kakersno je zasluzil v pol-ni meri. Era. Klavzar imel je do drustvenikov pod-pornega drnStva jako zanimiv in poueen govor. Skoda je le ta, da ga niso vsi slisali, ki bi se lah-ko iz njega kaj naueili, ker niso bili navzoeX Po-vedal je in razlozil, kako naj bo stavek „Mi smo miu izraz one saraozavednosti in neupogljivega pre-pricanja ter ravnanja po tem preprieanji, katero pri-caknje in zahteva narod od svojih vernih sinov. Slednjii je povabil drustvenike, posebno mlajie med njimi, naj se oglase za pevsko in diletuntsko Solo, katero misli odbor ustanoviti svojim drustvenikom. Uze med govorom pritrjevalo je obcinstvo pogosto spretnemn govorniku; a h koncu donela mu je to-lika hvala, da je moral stopiti z nova na oder. Mlada igralka. gospodifina I. Klavzarjeva, izvstr-ne uciteljice ucenka, igrala je z g. Fonom stiriroeno skladbo Ferronovo na glasovir tako neprestresano, mirno in natancno, kakor da bi bila uze stara znan-ka drnstvenih veselic in glasovira. Prsti so ji teka-li po glasoviru, kakor da je igra za salo in ne za res, ter izvabljali glasove v taki lepi sestavi in s takira obcntnim izrazom, kakor si ga je skladatelj mislil, ko je pripenjal svoj dnsevni izvod na beli papir. Obcinstvo je pazljivo poslu§alo in gledalo mlado igralko med igranjem ter ploskalo jej pray zivab.no, ko se je povraeala na svoje mesto. Cesti-tamo lepemu napredku nadarjene gospodifine in drustvu, kateremu je igrala. Sledila je §aloigra „To sem bil jaz", katero so predstavljali eitalnicni diletanti pod vodstvom svojega reziserja ali ravnatelja. Ki nam treba ome-njati, da se je vrMla igra prav dobro, da je bilo obcinstvo 2 njo jako zadovoljno, in da pobvale ni bilo ni konea ni kraja, kajti od znanih eitalnicnih diletantov se drugo ne da pricakovati. A omeniti moramo, da uze med igro iskala je notranja zadovoljnost izraza na zunaj in da so sledila pogosta odobravanja pri pojedinih prizorih, ki so se vihar-no ponavljala, ko je bila igra pri kraji. Presrena hvala diletantom in pevcem, ki so napravili pod-pornemu drustvu tako lep in prijeten vecer. Veselega srca zapustil je vsakdo dvorano in ni am bilo zal, da je prisel. Mnogi soodsli domov, a mnogi ostali so §e skupaj v spodnji Marzinijevi dvorani. Lepa pesem in prijazna beseda oveseli cloveka,. da ne ve, kako mu 6as tefie; zato pravi neki imeniten moz, da sreenemn ura ne bije. Bilo je kesno, ko se je druzba razsTa. V AjdOV&ini. 28. jaauarja. — V nedeljo 27. . t. m. inielo je tukajSnje „Delalsko podporno drustvo" svoj redni veliki zbor. Iz blagajoikovega porocila raz vidimo, da droStvo prav lepo napreduje. LISTEK. Matidne knjige za 1.1888. Letos praznuje flSlovenska Matica* v Ljubljani petindvajsetletnico svojega obstanka. Se ni dolgo, odkar smo iitali po slovenskih listih moogo zasluzene in nezaaltizene graje o tem prvem in tudi jedinem literarnem z a v o d u slovenskem. Od takrat se je „Slov. Matica" zel6 zboljlala in je od leta do leta oiividno napiedovala. Za lantfko leto Das je razveselila bo S t i r i m i knji garni najrazlicuejSega sedrgtja, vkupe tez 60 tiskov-nih pol, in to za sama 2 goldinarja letnine! Ve5 se pri naSih razmerah ne more ne zeleti ne zahtevati; iu 5udno je, da ima ,83. Matica" pri vsem tem le 1710 Slanov (med ojirai 312 utemeljiteljev), ko bi jih ven-dar Jabko imcla vt-aj trikrat do Stirikrat toliko. Res je, da se Stevilo njenih druStvenikov od leta do leta mnozi, da je ojej priraatlo lani 83 <5ianov, ali to je fiei vije prciualo, to gre Se vse prepo5asi, ako po-mislimo na Sterilo slovenskih razumnikov in izobra zenih uarodojakov, se celo pa, ako primerimo to Ste-villce z mnoLino «Ianov nHrvatske Matice" v Za-g<-cbu ali pa z naSo ponosno „I)rnzbo sr. Mohora". Zarea, velika 6koda; da so se Slovene! za ta Vt>eh udov iteje blizu 200, kateri so vplatali v letu 1888 skupaj 1014 gl. 20. kr. DenaniB podpore je placalo druStvo 503 g'. 31 kr. Na obresti je nalozilo in javnih papiijev ku-pilo za 1203 gl. 18 kr. Vseh dohodkov je 2281 gl. 4S kr., stroSknv 1909 gl. 85 kr., tor«\j aaldo vgotovini 374 gl. 61 kr. DtuSiveno premozenje se je v teku leta 1888 pomnozilo za 538 gl. in znaSa konec leta 1883 3786 r1. 12 kr. Voditeljt-m druStva j« bil izvoljon na novo j? . Aiigol Ca^ngramle, fcijniknra g. Anton Biaachi in blrigajniicoin p. Anton Tcrfielj. Iraena novoga olborn .-o nam porostvo, da bo ilm&tvo nadaljevalo sodanjo piavn in u.speSno p>^t. Na xdar nitsVrau zasHiiaomu ilrnSUu in njoeovemu vodstvu! Cepo JOVan, dne 29. jan. — Ni veliko, a vendar drsPtletno' d^Iovanjo ozira t.« I»jtu3 „Katoliako pol»rl6n;t {italnica* v Ocpovanu. Delovala je na podlagi svojih pravil za ver«>, dom, cc8a"j»>. Ob5ni jcb.iri, shodi, res»»lurij<*,. peticij**, poduki in veselioe' sluzite so drustvu v dnsego namona. DruStvo se ne ponasa /. vclikimi uspelii, laduj.j se jo Bvojejia delovotija, ki je bndilo- na»od ter bra-nilo mu prsivice verske, narodnt* in intavnp. Milo jo ^torilo tiase druSivo; a ko b: v vsakej emikej ol»6iui enako druStvo enako delcvalo, bilo bi stalno na§e vprsko, narodao, usiavno in gniotno statrjc za spoznanje bol.j§o nego je. Naslanjajne* se na naravne in nstavno pravico borili sm«> se z la3tninu nr^mi, upnjoc v potrjeno rennico, da tistemu pomag-i Bog, ki pomaga si sam. Dne 3. ft bruarja praznovali b'loio d e s <» 11 c t n \ c o nase BKat. ¦ polit. Sitalnice" s s 1 a v n o s f n i m obdnitn zborom in i, besedo. Vse ude in prijatelje nas*cra druStva spostljivo vabimo k tej slav-noati, zahvaljujoS se Xskreno vsem tiatim sornjakom, ki so v pretcklem desetlelji kazali nam svoje so« cutje in dclli putnod. Naj cam bodo naklonjeni tudi v bodc6nosti ! Beseda dne 3. februarja ob 5. zvecer vrfiila so bo po 8lede5em spoiedu. 1. Kantata k dcs'tletnici, zl. *\ 2. SUtvnostni govor. 3. „Doraovini«, zl. F. S. Vilhar. 4. Doklomacija. 5. BMilkaa, zl. — ? 6. Igra: „Ote nos". 7. „BrambovskaM, zl. Faerster. 8. „Zgubljena listnieaa, prizor iz dijaskega 2ivljenja. 9. Sreckauje. K obilupj udelezbi spoStljivo vabi Odbor. IZ Av5, 30. januarja. — Uze mnogo d episov vrgla si mi, draga „Soca," v kos, kor najbrzo noce§, da bi svet ved.'l. kako se pri nas Biogira" ali vlada. Upam, da danasnji dopis n«> pojde po poti prejsnjih, ampak da ga objavi§ po dolgem 6asu, odkar si me zadnj 6 uslisala. Naznaniti liofiem !e konec nasa ob-dinske vlado in pa nekatere poteze iz njeuega 2iv-nja v zadnjib 6asib. Znano je vsemu avetu, ki so jo hotel o tem poufiiti, da v nasi obLini smo frpeli zadnje leto veliko pohnjsanja, prcpira in obrekovanja. Kako je to zacelo z zeir.tvijo, kubinjsko vodo, ccrkovnistvom ltd., nocem na dolgo razpravljati, ker bi se morda komu stvar zdfcla premalenkostna. Onienim naj le to, da pri ten in drugih resnih in za obdino va^nib vpra-lanjih se gospod zupan ni drzal mnenja nasih starasin. NaSe staieS nci je giclo, da morn jo im.ti tako svojeglavnega naftlnika, ki si ne da\ nic dopovedati in niC dokazati, ter da niorajo poziiati vse satnoza-vestne in oblastne besede, katere se je bil nau&l svoj knjiievni zavod tako malo zauzemali. Ze sam narodni ponos moral bi Sloyenee spodbojati, da bi to drustvo mnogo izdatnejSc podpirali, kakor ono po vsej pravici zaaluzoje. Sedrzaj SIati6nih kojig je na vse strani in za vsak stan jako mifien, vsi njih spisi so popolnoma izvirni iu tudi strogo zoanstveni. Zato bi bil ze najsknijoejii 6as, da bi se Slovenci iznebili starih predsodkov o „S1. Matici" in d* bi jo vsaj za naprcj marljivejie in lzdatnejSe podpirali. Za lansko leto je podarila nS!. Matica*1 Slo-vencem nashdnje knjige; I.) L e t o p i s, kateri uroduje &o drug > leto prof, dr L. Pozar. V njem nabajamo naslednjo vse-bino: Bozidar Buxfi (sp. dr. K. Glaser); Kaj SloveStvo prideluje in uiiva, II. del (sp. dr. J. YoSnjak); Iv. Fr. Gundulic* (-«p. A. Trxtenjik); Slovenske ndrodoe vro2e in prazne vere, dalje (i»p. J. Navratil) ; 3oM Lamberg (sp. I v. Stekhwa); KakSnih odaoSyev na-hajamo d:i slov. Stajorji glede zemlje in prebivalcev (sp. M. Cileniek); Bibliegrafija blovenska (sp. I, Tom-Sid) in „Leti-piatt „Matico Slovooske" (sp. dru8t7eni tajnik Evg. Lah). Torej Vse samo zaanatveni in zelo podufiljivi spisi iz slovenske zgodovine in geologije, iz narodnega 2ivljenja, iz iivljenja aloveuskib juua* kov in zaslu^uih nml, iz obLe cloveSkega iivljeoja ltd. 0 nap tsdku slovenske knji^ovnosti podueojeta nas prav vestno in toSoo g. I. Tom5:<5 iu g. E Lah, ki marljivo bele^i ym zoaustveno delovanje mh Matice, g. Lupan. To siunooblastno post p injo 2upanovo moralo je staresine tem bolj oprezne storiti, ker so vodeli, da vsa obfiina je /.a njimi. Ko niso mogli vec prena&tti nregirengeir ima gosp'id vikar pisano v svoj! fasiji, odrajtijemn mu, kakor v vsaki drug! obcini. Kor pa ^nlo spoznali, d.i poatnvna vikaijcva placa ni prove-lik:i, skleuili anio pied vec leti, da mu bomo dajalt Kot prostovoljtii poboljsek se matsikaj dtugega, kar hiii tudi v reaniei dajemo. A glejto uaSoga lupana. Nujprej j« hotel, n;ij viknriju urodimo p!a5o, katera jo ie urojona; potem je hotel, naj bi listi sklep o plait vikaijovi, katero plaeujimo, sprejeli v postavno f.isijoitirano plaSo. Stan-Sine so so tomu po pravici ustaviji, kajti Le se sprejme sedanja prosta bira v place, odtegnejo vkan'ju to, kar dobiva Iz ver.skega zaloga, in tako urejenje plaie bi ne bil poboljsek, amj>ak poslabsi-k. Zdi *e, da zupan — piigovarjan: od droge strani —jo pri,vsem torn odposlal oni sklep zdaj po 12 l"tih v votrjcujo, ker no ve, da oni s-klep je bil vie davno oviz-m po df-zelnem. odboru goriskem meseca julija 1877 in du jo tedaj brez voljave. Kdor opiizuje tako postopanjo gospoda zupana, pa6 ne more drug ce misliti, nego d,v je to obiini v kvar za dolga, dolga leta. Ako ae vikarju placa zniza, kakor zuhteva iupan a6 svojimi uasveti, jo go^ovo, da bo obi ni tezo dobivati duhovoa. In gospod zupan nsij ne zam^ri, ako mu reiemo, da nek do so hoee z u,egove pomodjo nad obiino maSdevati s tem, da bi \ikarju plaio pokvari) io s tem dosogel, da hi Avi.uii teze duhovua dobivali. Vsaj smo sliiali v Avctih in drngod besedo: „ Jaz bom skrbel, se fie oglasevali naroCaiki, nisein jim mogel yet u-trcci. Ako bi se pa letos do 1. marca po dopisuici oglasilo 20 narocnikov, izdam onepesmi v IL natisu; Jansz Labarnar, organist na St, ViSki j gori. P. Toimin. I „Iskricea, v na§em listu ze naznanjena zbir- | ka pesnij in povestij, naSla je — kakor se nam pripovepnje — pri nepristranskih ocenjevalcih do-brih mladinskih spisov povsodi o"bilo priznanja. Go- I spoda pisatelja podpirajo in ma 6estitajo eel6 viso-ki dostojanstveniki, posvetni in cerkveni. Profesor 81 r i t a r, ki je — kaker se nam zagotavlja — sam navdu§il g, pisatelja, da se je j lotil spisovati pesni in povesti za mladino, profesor Stritar, najboljgi na§ kritik, pisal ^e v dan 19. t. m. g. pisatelju- „Iskrice so mi prav povolji; v primerni obliki podajajo otrokom dobrih naukov, ter jim blazi- Ijosrce. L'e tako dalje; 2elim Vamle-pega uspeha, Vam na veselje in naro-du v korist." Mi nimamo drugega dostavljati nego to, da 5e jedenkrat opozarjamo svoje citatelje na nIskri> ee", ZeM, da bi se blago to podjetije podpiralo ta-kd, kakor v istini zaslu^uje, da bi nam g. pisatelj skoro mogel poslati II. zvezek. lskri-se se dobivajo pri pisatelji, g. Janku Lebanu, ucitelji v A v-berji pri Se2ani po 20 kr. izvod. Kdor knpi 10 I iztisov h kratu, dobi jeden po vrhu. Prodajata jih I tudi „Ksft8tnika i& Rakovca pri Podmelcu. Za prejete te darove zahvaljuje se presictio v imonu obdarovanih V Gorici, 27. januarja 1889. NACELNI^TVO podru2iiice dru2bo sv. Cirila in Mefcdda. Javna zahvala. Vtopljena v najglobokej§o 2aloafc po smrti svojega nepozabnega soproga Ivana Trampus-a naSla sora tolazbo v mnogovistnih izjavah soiSutja in ^postovaivja, izkazaoih mojerau ljubeinu ranjkemu, in se presrfino zahvaljujom vsem onim, ki so miizrazili svoje b'.agodejno- cozalje. Vedno bom hvaleina slav-nim druStvom ^Ginna-stica", BMutuo socoorso", vete-ranom in BCitalnici" za njihovo udeleiitev pri pogrebu. Velecenjeni zdravnik dr. Alojzij Poutoai n&j sprejme mojo najiskreoejSo zahvalo za prijazuo skrb, izkazano ubogemu ranjkemu, s katero je znal po-daljfiati ono drago 2ivljonje. V Gorici, 28. januarja 1889. AIOJZWA vdova TBAMPUS. Slovenski poslanei v diiavnem zboru imeli so pred vsem pred oSmi gaiotni inteies zatiranega kmeta, zato so se v prvi vrsti p^ganjali za odpiavo desotine i»j za odkupljenjo km^tskih zemljisc. V tem smislu eta delovala tudi poeSanca goriak h Slovencev Karl Doljakin Anton Ceroe. La Ikoda, da slovenski poslanei niso bili jedini mod seboj in da niso delali po jednotnem, dobro premisljonew progcamu, Zanimivo je, kar pripoveda g. pisatelj o borbi za 8loven8ke barve. Ko je nazadnje miniaterstvo potrdilo belo-modro-rudcco barvo kranjskega grba, bilo je v Ljubljani veliko ve-ielje in meScani praznovali so ta dogodek 3. oktobra z bakljado. Prav poduSljivo je med drugim, kako so upoini Dunaj6ani tudi pri Slovencib iskali podpore in zaslombe, ali i'j niso dcbili: Slovenci so ostali zvesti svojemu cesarju in presvetli hababurSki dinastiji. Ob istem 5asu ko je zboroval drzavoi zbor na Dunaju, bili so.Bklioani za prvi krat tudi „de4elui abori" po nekrm zacaenem voliloem redu. V Sta-jorskem deielnem zboru so zahtevali slovenski poslanei, naj so juioo Stajereko pridruzi v Kranjskemu, ali nemSka vefiina je izjavilo, da je Stnjerska n e-razdeljiva dezeb. Ravno tako se je izjavil tudi koroSki deJeini zbor. V tem zboru sta poalaoca dr. Rulid in Milovnik ie takrat zubtevala, nda morajo koroSki uradniki tudi slovenski razumevati, da naj so slovenski tudi v Solan poduduje, a za odgoj spo-sobnih uradnikov in u&tiljev naj se osnuje v Celovcu stolica za slovenski jezik" Vsled tega skleniii so ucitelji v Dobrli vasi, da bodo slovenski poducevali Bvoje udence. In vendar koroSki Slovenci Se danda-nasnji, 6ez fitirideset let, nimajo se niti jedne alo-venske Sole! (Kooec pride) Javna zalivala. Veej oni p. n. gospodi, katera se je udele&ila pogreba na&ega nepozabaega sioa, oziroma brata, gospoda 9 Benedikta Delkm-a, sedmosulca, poscbno predastiti duhovScini, profesorjcm, gimnaztjcem, posebno sedmosolcem za piekrasen veaec, g. povovodji in pevcem za ginljivo nagrobuico in drugim, ki so aku§ali olajSati nam prebritko zgubo, izrekamo tern potero avojo najsroaejSo zahvalo. V GORICI, 28. januarja 1889. 2alujo<5a rodbina. VABILO. P. n. gospodje druStveniki „Gori§ke ljudsko posojilnice" se uljudno vabijo k letitrinii cbtucmu zbortt, ki bo v Setrtek 7. februarja t. I. vh 11. ori predpoludne v druStvcnUi prostirih, Via Ascoli h, §t. 1. v prititfji, z naslodnjim dnevnim redom: 1. Poratilo ravnateljstva o druStveuom delovanji leta 1888. 2. Ratlin za lcto 1S88 in razdelitev cistega dobifka. 3. Morobitni nasveti in predlogi. 4. Vohtev 5 udov v ravnateljstvo in 5 udov v nad- zoratvo. V Gorici, 21. januarja 1889. RAVNATELJSTVO. 0 Iske ob< papir ii |B| po zoii i Vsakovrstns tiskovine za alavne s'ovon-| ske obcraske nrade, kakor tudi razuovrsfen in vae dragu pisne potrebicine prodaja ^ > znizauih ceoab JOSIP PALL1CH, trgovee s knjigami in s papirjem ter tiskar y Gorici, .Jj na Travnikn, h. St. 6. I mi v vedno se obnese GeertnerjtTO te-koce francosko hitro in svetlo vo§5ilo, s kate-rim se dobi, ne da bi trebalo kriaditi, v l minnti ko S»ek-^ lo s.vetIo obu-valo, katerega svetlolm s<* todi vinoci ne /gu-bi in ne obledi, ki dela oboter nepremoci.o in drzi ve5 dnij. Vscmu j blagu z usnja daje svetlobo, podobno liku, in jo naredi j kot novo. BEdiui" od c. k. poskuSevaliS&a za usnjato obrt preiskovani in nsnja neSkodljhri izdelok, uveden t c. k. rojski, in odobren cze 6 let. PoSilja se: 2 tte-klenici 1 gl. 30 kr.; 6 steklenic 3 gl.; — 2 steklenic 4 gh 80 kr. proeto, poStnine. j Va^no za c. K. voisko in p. d. koniarje | je Gaertnerjero patentirano svetlo ?o?Lilo (Fottglanz- j \ sebwarze), nepresegljivo toS&Io za konjsko opravc in ; ooooo+oooo«os 0 0 0 0 0 0 G'dspodu O. PICCOLI-JU, lekarjuj npri Angela' v Ljubljani. Sprejnn'te izraz moje liftjiskrc-niijse zabrnlc za YaSo esi-UCO, katera me jo sprnvila skoraj na kraj grobn. Stra&ne bolccinc aem u tipcl v zclodcu brez vsakoga u-g pa na olaj§itev. Vcd:io bujsej bolo/iii pridriizi so se zlatenica. [A!i jaz in mnogo mojih tovari-Sev dobilo je zopet popolno zdrav-fjo, in to le po VaSoj nedoscglji-vej ,-Piccolijevej Esenei", 2a kojo sroo VahJ do smrti hvaleznr. Josip ToinaLiL, c. kr. orozniski vodnik y Pulji. Lekarna Braunizer uvaZa neposredno najfiiiejc zdravnigko ribje olje z otokov Lofontlch. To ribje olje je n jbolje in najfinojo vrste in tdiilO sposobnn za zdrarniSko rnbo. Uibjo olje, ki h« prodnja v lekarni Bi-aunizei*, niorp se /. vestjo priporoSa-.i kot I'logoCno xdravilo in branilo v vach mrzlicnih boloznih, v katerih pruvagujt; Sibkost. kakor su&ica, Skrofoli, rabiiixein, gniije kostij, tori po vratu, sibkost pri otrocih. Nujbolje zdravilo, ki vrafia mo5 pri okrevanji od ezkili bol««nij, kakor so niaSub ftli YioCinska bolezen, milijarja, itd. itd .8 torn zdruvnidkim ribjim oljem, katero, predno ne raxprodaja ok'insivu, se natancno razkroji in preiSfie v keraicni delavnici moje U'kame, pripia.lja se ribje olje z zeleznim pralioui tor ribje olje z jodom in zeb'zom. fls^" Najbolja gladila za zobc onemu, ki bo&' ohraniti zdravo in lepo zobe ter dati ustom prikupliivo srezostinpiijeten dub. fi(T* Prodaja diSav ali drog — koniijskih in zdrav-niskib ijidelkoT — zdravilnjlt posebnosfij — naravnih mi-noraluih voda — izdelkor za rauocelsko zdravljenjo — stvnri n prozncg.i gumija in vulkmii/.ovtuie robe — pasov c.i»tiliiib bri/galnic T»ako vra-e — proinih nogovio — /dravniSkih mijlov itd. itd. sr Samo v lekarni Braunizer ~m v Gorici, Franca Ji>icf»i cesta, StoY. 0. ?VaroLiBa za deiclo IzvrSIJo se hUro* JOB Zelodcne bolezni hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepreaegljivo ioloddno zdravilo. Izbrati r raznih zelodcnih boleznih zdravilo, katero bi r resiiioi odgovarjalo namonu, ni lahks atrar dandanes, ko b« prodajajp vsukovrstna taka zdrurila. Vecji del onili kapljio, izl cko? itd Hd.» ki se oznanjajo in priporufcujo ob^inaivu z Ytsoko leteoimi besedami, ni druzoga ko prorarx, pogosto fie ikodljiva. Samo jertizuk'inski balzam, uzc davno znan po svoji priprosti se«ftari"tn po 62ivljajocl svoji rooci na ielod6no ziveo, sije pridobil prodnoat pred Tsemi dru-gimi do zdaj znanimi pouioCki, kar potrjujo njegova razprodaja, ki vodno raste. Ta balzam, bogat krepSajoce modi kinefikega ra-barbara, kor(Miiko, ki je splob znano po svojt'rn pro-baTnom uspohu, daje gotovo Rrcdstyp proii zelodftnim llabostim, izvirajofiim iz nerednega prebavljanja;' Zato ¦e ^ priporoco, ko josti ne disi, proti neprijetni sapi, gojusu, rigaiiju, zabasanju, hentorojdalnim tolnvam; pomaga tudi proti zlatcnici, glistam in boleznim v drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KORMI3STU pd A. Franzoni, v TOLMINU pri C. Pallsca. B02;iGNO DARILO Karcdna Knjiznica I. zvezok, POBRATI MI Roman Spisal dr. J. VoSnjak. Elcgantno vezan 1 gld. 20 kf. Dobiva se v Ljubljani v „Narpt»ni tis-karni", v Gorici pri knjgottzoib. •¦OC6Z30* ZA KOSARNO &T. 9. H lepemn cevlja. (Alia bella Scarpa). mil »-i nalTxiZ^lanS ?-buval 'sako VJ,?te; d^l° n^m mn°S° P1e^ih «ev1Jev za gospo, kakor fata^ KL6n!JeLnt?1,;l00^8e *««W»p»P0d.. Teko5ine, ki dojo obSralu'lcpoto, kakor hitro vofioiln, Sopatm, bk^ kapl)ice.i!d.po 40 kr.ateklenica. Saao „pri Lp m\f sa km 19. i;, k M. ¦¦o* uamu\j io oteovomiiirwlojk: M. KOKsK! — flitarijaB*8 Xi^unw'y Gorici.""