St. 5.
V Gorici, 31. januarja 1889.
Tedaf
„Sofa" fahaja vsak potok in vel.j»
po poSti :ir<-.icmana all v Ooriri nr.  U»m
pofciljana:
Vsp '«f.>     .    .    .    .    .    f. 4.4(
Pol inn     .......-i 2i
CetYit Uita     ...... I li.
Pri oznaniJili in taku tudi j»ri ,.po.
Innicah" so piucujR za iiavmliio triMup-
•h> vrsto:
8 kr. 6e se tiska I krat
. "' *   m   "   "     !!, 5   !! Z» »e{« drko po proatmn
SOČA
Posameznc Stevilke st« dobivajo po 8 kr. v tobaknrnirali na Starom triju in v N«n»ki uiici in v j>rt>dnjalnici 0. Likaija v Semoniskih ulicnh h. §f. 10.
Dopisi naj se posiljojo ureduiStvu. Via Mercato 12, naro5nina pa oprav-niStvu „8o5e«, Via Seminario St. 10.
fiokopisi so no vra'ciiju; dopisi naj se blagovoljno frank iijHo. — l)clal<:c>n> in drtigini iu>\n<<t\ur/.mm w n.-.i-niu'mn vwla, ako«p oj^hsp pri opravniglvu.
t
Cesarevic Rudolf.
Pretu2na vest Sirila se je vfieraj popolud-ne kakor biisk po na§em mestu. Vse je po-praievalo, ali je res, kar se pripoveduje, kar se razlirja, kar kr5i srca zvestim drzavljanom. Dolgo ni bilo pravega odgovora, zanesljive vest!; a znamonja so kazala, da prej ko ue je to res, in slednjic' navajali so se brzojavi, Id so jasnimi besedami naznanjali zasebnikom pre-zalostno resnico.
Cesarevic* RUDOLF se je ponesrecil na lovu. V ponedeljek popoludne odpeljal se je s spremstvom na lov v Maicrling pri Badenu. V torek cutil se je nokoliko slabega ter je aol prej k pocitku. V sredo zajutra nasli so mrt-vegft; umrl je za srcnim mrfcudom.
CesareviS RUDOLF je bil rojen 21. av-gusfca 1858 v Schonbrunnu pri Dunaji ter je dobil imena Rudolf, Franc, Karol, Jo-is ef. Porocil se je 10. inaja 1881 z belgijsko princesinjo &TEFAN1J0, rojeno 21. maja 1864. Iz tega zakona rodila se je 2. septembra 1883 nadvojvodirtja ELIZABETA, Marija. Henrijeta, ytefanija, Gizela.
CesareviS EUDOLF bil je edini sin slavno vladajoSega presvitlega cesarja FRANCA JO-ZEf A I in presvitle vladariee ELIZABETE ter po postavi 'dolo&en naslednik za najvisji prestol.
Ker presvitli cesar nima drugega sina, preide dedna pravica do avstrijskega prestola n* starej§ega brata, ki §e 2ivi, nadvojvodo KAROLA LUDOVIKA. * NajstarSi brat presvitlega-cesarja bil je nadvojvoda Ferdinand, MAKSIMILLTAN, Jo-2cf, rojen v Schonbrunnu 6. julija 1832, ki je umrl kot cesar mehikauski 19. junija 1867. Za njira je nadvojvoda KAROL LUDOVIK, Jb2ef, Marija, rojen v Schonbrunnu 30. julija 1833, poroSen 4. uovembra 1856 z Margaret!, Irtserjo kralja saksonskega, rojeno 24. maja 1&40, umrlo 15. novembra 1858; drugic poro-Sen z Anuneijato, kSerjo kralja Fex*dinanda II. sicilijanskega, rojeno 24. marca 1843, umrlo 4. maja 1871; tretji& poro6en z Marijo Terezijo, H6erjo portugalskega kraljica Don Miguela, 23. julija 1873. Najmlajsi cesarjev brafc nadvojvoda LUDOYIK YIKTOR, Jozef, Anton, rojen 15. raaja 1842 na Dunaji ni porogen,
Nadvojvoda Karol Ludovik ima veS sinov. NajstarSi je nadvojvoda FRANC FERDINAND, ki se je odpovedal dedni pravici do avstrijske* ga prestola, da je mogel podedovati naslov in premo2enje umrlega vojvode modenskega, iegar ime zdaj nosi, Drugorojeni sin nadvojvode KmOLk LUDOVIKA m t twom MoU w*
sar avstrijski je nadvojvoda OTQN, porocen z Marijo Josipino, hcerjo kneza saksonskega Jurija, ki ima sina KAROLA FRANCA, roje-nega 17. avgr^ta 1887.
Prezalostni dogodek razsiril se je bliskoma po vsi drzavi ter vtopil srca vseh dr2avljanov v najvecjo zalost radi zgube presvitlega presto-lonaslednika in radi neizmerne zalosti, s katero polni ta nezgoda preblaga srca Njih VeliSanstev presvitlega cesarja in presvitle cesarice in vse cesarske rodovine.
Bog, ki je Avstriji vedno pomagal, naj pomaga tudi zdaj prenaSati ta hudi udarec, naj tola2i se svojo milostjo presvitlo rodbino cesar-sko, naj obrne tudi neizmerno nezgodo v svojo slavo ter naj bo se dalje slavne habsburSke dr2ave mogofini pokrovitelj.
Mnogojezi6ni narodi Sirne Avstrije spri6u-jejo tudi zdaj, kakor pri vsaki prejSnji priiiki, svojo neomahljivo udanost in zvestobo do presvitle cesarske hi§e, svojo neomejeno ljubezen in spoStov.mje do presvitlega cesarja in vse cesarske rodbino.
SpomnivM se 2ivih, spomnimo se tudi umrlega in molimo zanj, da bi mu Bog dal uziva-ti vecno veselje, katero je pripravljeuo vsern, ki Boga ljubijo. Po kor^anem zemskeni boji je to edino, kar mu moremo podariti v znak lju bezni in udanosti. Molimo torej za du§o Njegovo v obilni mori, da bo gledala oblicje dobrega Oceta.
Blovenci. - Italy ani.
0 alovenckem solkem ilrnstvu sv. Cirila in Metoda pisal je nekdo v „Neue freie Presse", da dobiva podporo 2 Ruskcga, da njega vcdiU:Iji so v zvczi z ru-idni grofom Ignatijevim, ki je predsednik vscslovanpkcrou druStvu v Peti'ogradu, in euake rpoi. To vest jo goiiaki liberalni list po svoji dol2uosti prevel in podal svojim fiitftteljcra. rPiessintf dopisnik jo datoval svoj dopis iz Gradca; a z enakim razlo-gom bi bil lahko zapisal iz Trsta, kajti zadotek itna v Berolinu. Prito2be o panslavizmu v ju2nih slo-vanskih dezVlah in o nevamoeti, ki preti Avstriji po neki atari Htuigji, jraajo naj5skronejs3 zagovornike v Berolinu in ktepke pospeSiteljo v Primorji. V Pri-morji ni nl& iiennvalnega, da nasuljen in platan tujec gro po par meaecev na ieto v Berolin dikat krepkeji zrak ncgo jo pri nas.
Kakor o alovenakem aolakem dru§tvu, tako bo pOro6a!i nemski (sukaonaki) iisti v dopisili iz Be-rolina o Lcski nSolski Matici", da jo dobila 30.000 rubljev iz Ruslje. Vsled postopanja druStvenega pted-aedni^tva morali so Hsti v Nesnciji preklijati ono vest in prcklic prinesH ea tudi liati na Coakem in na Moravskero. A vkljub toinu pripuvedoval jo neki vaeu6iliSki prof^or dr. Kuoll nel.ivno v nc-krni dru-Stvu to.b'ijko, cos; nckaj eo veader piimo. In U> pripove-luJB ud nomSkog: Sii"f--aj-ia, o k-Utii-tim je javno znano in 3eaar nikdo nc ta;i, d.i dobiva poi-poro \t. Berol»na. 6o ni g'«'h d bivuti podporo iz Berolina, zakaj bi b:I gre!» doldvaii j> iz Pouogradj, katera se pa v reanici ne dobiva ?
Da je atvar o slovenskcr.i Solskoui d.-uSlvu le izmi§ljona,* nam pac ni titiba pojdArjati; a opozor.ti raoramo svoje fiitateljp na dvojao mero, s k:ttcro morijo n.iSi nemski in italijaaaki nar-d.d nnaprctaiki, Kar je za njo po njiji mi-.lih uiavno,   to jo za Slo-
fakt ali dejanj, kakrrSna opiaujejo, jih pa izmiSljajo in trobijo med svot, da bi slepili lahkoverno Ijndi. Doti^no Stevilkt VN, fr. Prwjso" poslali so bajo imSi prijutelji tudi nekatorim viSjim duhovakim krogoni.
Toliko o glovencih. Kaj pa o italijnnskem Sol* akem druatvu nPro patria" ? 0 tern noSemo niccea ni izmiSljati ni eoditi, arapak bo^emo samo porofiati po „SIovenci", kaj je pisal o tern druStvn, ki je ne-katerim politikom v Primorji toliko priJjubljeno, ka-toliaki i t a 1 i j a n s k i liat ,11 Nuovo Oa8ervatore Cnttolico". Isti clanek prineeli ate i „Kato!icka Dal-macija" ter »Na5a Sloga", ki imate duhovnika ured-nika, kakor MSIovenecu in navedeni italijanaki list. Oni n0s3ervatorcv" Llanck (dopis z Dunaja) ae glasi:
„Ko je bilo na Dunaji zborovanje katoligkega „§ulvereina", biljevTratu obCni zbor dru§tva „P r o patria". Katoro „patrie* ali domoviac? Jaz ne umojem, Italijani, ki zivc v ju?,nih pokrajinah ceear-atva, boje so, da bi jih n pale naroduOBti, med ka-terimi rhv6. Zdru2i!i so ee v druStvo, katererau jo aredi^e v Hoveredu, a Stri se po Tirolskeni, Gori* akem, Istri, Primorji in Dalmaciji. To druStvo hofia ustanavljati in vzdrzavati italijanske Solo v imenova-nih dozelah. To bi bilo vae pravilno \n praviino, da namrec vdtujo svojo narodnoat. Diustvo je priznala tudi avatrijaka vlada, ker je urejeno po njenih po-atavali. Ali to druStvo je v svojom bistvu politiino, delnje aicer na uieji o.esaratva, arofii§6e pa ima v B o 1 o g n i, jo odvisno od odbora, katerentu je duBa pesnik BSitanea, piofeaor Carduoci. Pri zadujeni zboiu v Tretu so s svojitni jorcmijadauii tozili, ki-1 ko jih zatirajo. Toda iiisti namon iredentiztna (To besede nismo zipisali ui", ampak itahjaaski k a t o -liaki list in po njem BSlovtt. Ur. ,Sofieu.) so po-kazali pri gledaliSki predatavi. N« vtikam 88 v politique stran drustva, ker to je njegova atva.', nego recom rosnico, da me strese gro^a, ko potnislim, da druStvo, ki je polno duha Carducjijovoga in njegovih tovaria'jv, na vnanje kaze, da dela za vzgojo v ljud-skih solah. Kar pa je najzalo9tneje, je to, da so Clc-ni tega drustva zaa!<'pl.ieni katoliki in duhovniki, ki je podpirajo z novci. Mi katoliki moramo zav-zeti jaaen p o 1 o z a j, aicer poat.acemo aredatvo, s katorim si liber a 1 c l p o -magajo dosvojih namenov. Morda sodim krivo, pa mi slim, da bi iakreni katoiiki, posebno duhovniki, ki so elani drugtva „Pro patria", morali dobro izpraSati svojo veat in pomisUti, da morejo s 8vojim vzgledom zvoditi neoprezue ljudi v mre2o druStva, kateremu je morda vzdrzavanje italijanskoga jezika jeden naraen, a ue poglavitni. Pomislite, da so na6elniki tega druStva najvecji liberalci, vi pa veate, kaj to pomeni. Velika jo torej potreba, da nam Bog razavetii pamet". „Slovcneou je djdsl: Tako piSe imenovaui italijanaki katoliaki list, ki je v jezikovnem oziru golovo nepriatranaki, ker ga ureju-jejo pravi italijanski rodcljubi. Torej aaj dobro po-mialijo nekateri dithpvoiki in dob'i katoliki, ki podpirajo sovra2oike oevkve,'kakorSni so Crispi, Carduoci in njlhova liberalna stranka."
Dopisi.
V GoriCI, 30. >anuarja. — Zopet nam je be-leziti lepo veselico „Slov. bralnega in podpornega drustva", ki je zdruzila v prostorih goriSke Cital-nice mnogo ob&nstva iz mesta in nekoliko tudi z dezele. Pofiastili so veselico razen predsednika de-zelna poslanca dr. Al. Rojic in Andrej Kocijan-&*-, c. kr. notar Josip KavfiiC, zupan KlanCic, de-narnicar Anton Erzen trgovec z zltom Janez Kav-Ci6, krojaski raojster Martin Poveraj, trgovca Likar in Presl, klobuCar Anton Fon, kremarji Janez Re-ja, Jozef Fon, Toma« Kranjec, Stacunarji Andrej DrasSek, Janes Kante, Andrej KuStrin, trgovec Janez Drufa, krojoCa NoviCa, hisna posetnika Bajt, Dovgan ter mnogi drugi rodoljubi iz mesta.
Program ee je vrSil pod izmtom ypd^yoja
citalnicnim. Pevovodja Iv. Mercina izveSbal je svoj mesani zbor tako odlicno, da so bili poslusalci glo-boko ganeni lepega petja ter da so se morale vse toftke ponoviti. Ipavceve skladbe so znane, us*esu pryetne in narejajo najbojjsi utis na poslusalca, po- [ sebno kadar jih. poje izurjen zbor, kakor se je go-dilo pri tej veselici. Viharno odobravanje prouzro-fiila je skladba „Dekliska tozba* Iv. Mercine, ki se je morala ponoviti, ker je s svojimi milimi gla-sovi za zenski zbor in z otozno mirnim napevom obcinstvu jako ugajala. Skladatelj moral js stopiti se svojimi pevkinjami na oder, da je zadostil bnr-nemn zahtevanju navzofiih, ki so mu izrazili svojo najveejo zadovoljnost se skladbo in z njeno izvr-Sitvijo.
Dvospev „Cevljar in krojac" bil je na svojem mestu ter je zbrano obcinstvo mocno zammal. Sie-dila mu je obfina bvala, kakersno je zasluzil v pol-ni meri. Era. Klavzar imel je do drustvenikov pod-pornega drnStva jako zanimiv in poueen govor. Skoda je le ta, da ga niso vsi slisali, ki bi se lah-ko iz njega kaj naueili, ker niso bili navzoeX Po-vedal je in razlozil, kako naj bo stavek „Mi smo miu izraz one saraozavednosti in neupogljivega pre-pricanja ter ravnanja po tem preprieanji, katero pri-caknje in zahteva narod od svojih vernih sinov. Slednjii je povabil drustvenike, posebno mlajie med njimi, naj se oglase za pevsko in diletuntsko Solo, katero misli odbor ustanoviti svojim drustvenikom. Uze med govorom pritrjevalo je obcinstvo pogosto spretnemn govorniku; a h koncu donela mu je to-lika hvala, da je moral stopiti z nova na oder.
Mlada igralka. gospodifina I. Klavzarjeva, izvstr-ne uciteljice ucenka, igrala je z g. Fonom stiriroeno skladbo Ferronovo na glasovir tako neprestresano, mirno in natancno, kakor da bi bila uze stara znan-ka drnstvenih veselic in glasovira. Prsti so ji teka-li po glasoviru, kakor da je igra za salo in ne za res, ter izvabljali glasove v taki lepi sestavi in s takira obcntnim izrazom, kakor si ga je skladatelj mislil, ko je pripenjal svoj dnsevni izvod na beli papir. Obcinstvo je pazljivo poslu§alo in gledalo mlado igralko med igranjem ter ploskalo jej pray zivab.no, ko se je povraeala na svoje mesto. Cesti-tamo lepemu napredku nadarjene gospodifine in drustvu, kateremu je igrala.
Sledila je §aloigra „To sem bil jaz", katero so predstavljali eitalnicni diletanti pod vodstvom svojega reziserja ali ravnatelja. Ki nam treba ome-njati, da se je vrMla igra prav dobro, da je bilo obcinstvo 2 njo jako zadovoljno, in da pobvale ni bilo ni konea ni kraja, kajti od znanih eitalnicnih diletantov se drugo ne da pricakovati. A omeniti moramo, da uze med igro iskala je notranja zadovoljnost izraza na zunaj in da so sledila pogosta odobravanja pri pojedinih prizorih, ki so se vihar-no ponavljala, ko je bila igra pri kraji. Presrena hvala diletantom in pevcem, ki so napravili pod-pornemu drustvu tako lep in prijeten vecer.
Veselega srca zapustil je vsakdo dvorano in ni am bilo zal, da je prisel. Mnogi soodsli domov, a mnogi ostali so §e skupaj v spodnji Marzinijevi dvorani. Lepa pesem in prijazna beseda oveseli cloveka,. da ne ve, kako mu 6as tefie; zato pravi neki imeniten moz, da sreenemn ura ne bije. Bilo je kesno, ko se je druzba razsTa.
V AjdOV&ini. 28. jaauarja. — V nedeljo 27. . t. m. inielo je tukajSnje „Delalsko podporno drustvo" svoj redni veliki zbor. Iz blagajoikovega porocila raz vidimo, da droStvo prav lepo napreduje.
LISTEK.
Matidne knjige za 1.1888.
Letos praznuje flSlovenska Matica* v Ljubljani petindvajsetletnico svojega obstanka.
Se ni dolgo, odkar smo iitali po slovenskih listih moogo zasluzene in nezaaltizene graje o tem prvem in tudi jedinem literarnem z a v o d u slovenskem. Od takrat se je „Slov. Matica" zel6 zboljlala in je od leta do leta oiividno napiedovala. Za lantfko leto Das je razveselila bo S t i r i m i knji garni najrazlicuejSega sedrgtja, vkupe tez 60 tiskov-nih pol, in to za sama 2 goldinarja letnine! Ve5 se pri naSih razmerah ne more ne zeleti ne zahtevati; iu 5udno je, da ima ,83. Matica" pri vsem tem le 1710 Slanov (med ojirai 312 utemeljiteljev), ko bi jih ven-dar Jabko imcla vt-aj trikrat do Stirikrat toliko. Res je, da se Stevilo njenih druStvenikov od leta do leta mnozi, da je ojej priraatlo lani 83 <5ianov, ali to je fiei vije prciualo, to gre Se vse prepo5asi, ako po-mislimo na Sterilo slovenskih razumnikov in izobra zenih uarodojakov, se celo pa, ako primerimo to Ste-villce z mnoLino «Ianov nHrvatske Matice" v Za-g<-cbu ali pa z naSo ponosno  „I)rnzbo sr. Mohora".
Zarea,  velika 6koda; da so se Slovene! za ta
Vt>eh udov iteje blizu 200, kateri so vplatali v letu 1888 skupaj 1014 gl. 20. kr.
DenaniB podpore je placalo druStvo 503 g'. 31 kr. Na obresti je nalozilo in javnih papiijev ku-pilo za 1203 gl. 18 kr.
Vseh dohodkov je 2281 gl. 4S kr., stroSknv 1909 gl. 85 kr., tor«\j aaldo vgotovini 374 gl. 61 kr.
DtuSiveno premozenje se je v teku leta 1888 pomnozilo za 538 gl. in znaSa konec leta 1883 3786 r1. 12 kr.
Voditeljt-m druStva j« bil izvoljon na novo j? . Aiigol Ca^ngramle, fcijniknra g. Anton Biaachi in blrigajniicoin p. Anton Tcrfielj. Iraena novoga olborn .-o nam porostvo, da bo ilm&tvo nadaljevalo sodanjo piavn in u.speSno p>^t. Na xdar nitsVrau zasHiiaomu ilrnSUu in njoeovemu vodstvu!
Cepo
JOVan, dne 29. jan. — Ni veliko, a vendar drsPtletno' d^Iovanjo ozira t.« I»jtu3 „Katoliako pol»rl6n;t {italnica* v Ocpovanu. Delovala je na podlagi svojih pravil za ver«>, dom, cc8a"j»>. Ob5ni jcb.iri, shodi, res»»lurij<*,. peticij**, poduki in veselioe' sluzite so drustvu v dnsego namona.
DruStvo se ne ponasa /. vclikimi uspelii, laduj.j se jo Bvojejia delovotija, ki je bndilo- na»od ter bra-nilo mu prsivice verske, narodnt* in intavnp. Milo jo ^torilo tiase druSivo; a ko b: v vsakej emikej ol»6iui enako druStvo enako delcvalo, bilo bi stalno na§e vprsko, narodao, usiavno in gniotno statrjc za spoznanje bol.j§o nego je.
Naslanjajne* se na naravne in nstavno pravico borili sm«> se z la3tninu nr^mi, upnjoc v potrjeno rennico, da tistemu pomag-i Bog, ki pomaga si sam. Dne 3. ft bruarja praznovali b'loio d e s <» 11 c t n \ c o nase BKat. ¦ polit. Sitalnice" s s 1 a v n o s f n i m obdnitn zborom in i, besedo. Vse ude in prijatelje nas*cra druStva spostljivo vabimo k tej slav-noati, zahvaljujoS se Xskreno vsem tiatim sornjakom, ki so v pretcklem desetlelji kazali nam svoje so« cutje in dclli putnod. Naj cam bodo naklonjeni tudi v bodc6nosti !
Beseda dne 3. februarja ob 5. zvecer vrfiila so bo po 8lede5em spoiedu. 1. Kantata k dcs'tletnici, zl. *\ 2. SUtvnostni govor. 3. „Doraovini«, zl. F. S. Vilhar. 4. Doklomacija. 5. BMilkaa, zl. — ? 6. Igra:   „Ote nos".    7.   „BrambovskaM,   zl.   Faerster.
8.  „Zgubljena listnieaa,  prizor iz dijaskega 2ivljenja.
9.  Sreckauje.   K obilupj udelezbi spoStljivo vabi
Odbor.
IZ Av5, 30. januarja. — Uze mnogo d episov vrgla si mi, draga „Soca," v kos, kor najbrzo noce§, da bi svet ved.'l. kako se pri nas Biogira" ali vlada. Upam, da danasnji dopis n«> pojde po poti prejsnjih, ampak da ga objavi§ po dolgem 6asu, odkar si me zadnj 6 uslisala. Naznaniti liofiem !e konec nasa ob-dinske vlado in pa nekatere poteze iz njeuega 2iv-nja v zadnjib 6asib.
Znano je vsemu avetu, ki so jo hotel o tem poufiiti, da v nasi obLini smo frpeli zadnje leto veliko pohnjsanja, prcpira in obrekovanja. Kako je to zacelo z zeir.tvijo, kubinjsko vodo, ccrkovnistvom ltd., nocem na dolgo razpravljati, ker bi se morda komu stvar zdfcla premalenkostna. Onienim naj le to, da pri ten in drugih resnih in za obdino va^nib vpra-lanjih se gospod zupan ni drzal mnenja nasih starasin.
NaSe staieS nci je giclo, da morn jo im.ti tako svojeglavnega naftlnika, ki si ne da\ nic dopovedati in niC dokazati, ter da niorajo poziiati vse satnoza-vestne  in   oblastne   besede,  katere  se je bil nau&l
svoj knjiievni zavod tako malo zauzemali. Ze sam narodni ponos moral bi Sloyenee spodbojati, da bi to drustvo mnogo izdatnejSc podpirali, kakor ono po vsej pravici zaaluzoje. Sedrzaj SIati6nih kojig je na vse strani in za vsak stan jako mifien, vsi njih spisi so popolnoma izvirni iu tudi strogo zoanstveni. Zato bi bil ze najsknijoejii 6as, da bi se Slovenci iznebili starih predsodkov o „S1. Matici" in d* bi jo vsaj za naprcj marljivejie in lzdatnejSe podpirali.
Za lansko leto je podarila nS!. Matica*1 Slo-vencem nashdnje knjige;
I.) L e t o p i s, kateri uroduje &o drug > leto prof, dr L. Pozar. V njem nabajamo naslednjo vse-bino: Bozidar Buxfi (sp. dr. K. Glaser); Kaj SloveStvo prideluje in uiiva, II. del (sp. dr. J. YoSnjak); Iv. Fr. Gundulic* (-«p. A. Trxtenjik); Slovenske ndrodoe vro2e in prazne vere, dalje (i»p. J. Navratil) ; 3oM Lamberg (sp. I v. Stekhwa); KakSnih odaoSyev na-hajamo d:i slov. Stajorji glede zemlje in prebivalcev (sp. M. Cileniek); Bibliegrafija blovenska (sp. I, Tom-Sid) in „Leti-piatt „Matico Slovooske" (sp. dru8t7eni tajnik Evg. Lah). Torej Vse samo zaanatveni in zelo podufiljivi spisi iz slovenske zgodovine in geologije, iz narodnega 2ivljenja, iz iivljenja aloveuskib juua* kov in zaslu^uih nml, iz obLe cloveSkega iivljeoja ltd. 0 nap tsdku slovenske knji^ovnosti podueojeta nas prav vestno in toSoo g. I. Tom5:<5 iu g. E Lah, ki marljivo bele^i ym zoaustveno delovanje mh Matice,
g. Lupan. To siunooblastno post p injo 2upanovo moralo je staresine tem bolj oprezne storiti, ker so vodeli, da vsa obfiina je /.a njimi.
Ko niso mogli vec prena&tti nregirenge<i, ka-kei§no je gospod zupan uvedel, odpoveiali so ho danes stareSinstvu: oba podzupaua, vsi namestniki in vsi staresino" razen enega, katerega ni bilo pri Beji. Zdaj je gospod 2apan ostal general brez vojske; bomo videli, kako bo zdaj skazoval svojo oblas', ko ga ne bo nikdo oviral, naj jo rabi tako ali tako.
Ako bi bil gospod inpan poslusal gla? vseh obiiuurjev in svojega sfare§instva, polegel bi se bil vsaj deloina pi epir, ki bega na§o ob<5ino u2e uad leto dnij, A on je te&.ive Se mnozil, kjer koli so se pokazalf. Vedno se je vtikal v cerkveue zadeve, ku-hinjsko vodo, mer^narstvo, vikuijc.vo p!»co, kakor da bi to njega kaj brigalo, iu sicer tako, da so morali njegovt nasveii in zalueve le uevoljo bud.ti med ob-dinstvom.
Avcapi vemo. da preca«titi gospod vikar je namestnik Kristusov, k nam pohiau, da bi nam v vsem dajal 1» p iyglcd, da bi nas u^Sil ktSar.ske rcsnice, da bi nas vrdil po poti, ki vede v ve6no 2ivljenje, da bi nam bil pravi duan* oce in dober paster, ter da za njegovo delo iu trud ga moramo spodobno vzdrzVvati. Ali 1o emo tudi vedno atorili in sicer Se ViC* uego nas vczo Htioga dol2nost,
K>ir ima gosp'id vikar pisano v svoj! fasiji, odrajtijemn mu, kakor v vsaki drug! obcini. Kor pa ^nlo spoznali, d.i poatnvna vikaijcva placa ni prove-lik:i, skleuili anio pied vec leti, da mu bomo dajalt Kot prostovoljtii poboljsek se matsikaj dtugega, kar hiii tudi v reaniei dajemo. A glejto uaSoga lupana. Nujprej j« hotel, n;ij viknriju urodimo p!a5o, katera jo ie urojona; potem je hotel, naj bi listi sklep o plait vikaijovi, katero plaeujimo, sprejeli v postavno f.isijoitirano plaSo. Stan-Sine so so tomu po pravici ustaviji, kajti Le se sprejme sedanja prosta bira v place, odtegnejo vkan'ju to, kar dobiva Iz ver.skega zaloga, in tako urejenje plaie bi ne bil poboljsek, amj>ak poslabsi-k. Zdi *e, da zupan — piigovarjan: od droge strani —jo pri,vsem torn odposlal oni sklep zdaj po 12 l"tih v votrjcujo, ker no ve, da oni s-klep je bil vie davno oviz-m po df-zelnem. odboru goriskem meseca julija 1877 in du jo tedaj brez voljave.
Kdor opiizuje tako postopanjo gospoda zupana, pa6 ne more drug ce misliti, nego d,v je to obiini v kvar za dolga, dolga leta. Ako ae vikarju placa zniza, kakor zuhteva iupan a6 svojimi uasveti, jo go^ovo, da bo obi ni tezo dobivati duhovoa. In gospod zupan nsij ne zam^ri, ako mu reiemo, da nek do so hoee z u,egove pomodjo nad obiino maSdevati s tem, da bi \ikarju plaio pokvari) io s tem dosogel, da hi Avi.uii teze duhovua dobivali. Vsaj smo sliiali v Avctih in drngod besedo: „ Jaz bom skrbel, <la ne dobito duhovii.-'.- O&vidno bi Bureje4iatf plaia k temu pomogia. Zato se obiinarji in staraSine temu uptrajo. Zato so staraSine polozili svojo mandate tor nazaanili vse c. k. namesttiiku v Tistu,
Politidni razgled.
Zabele^ifci hocemo, 5e tudi 2e na drugem mestu o tem govorimo, tudi v „Politicnem raz-gledu" prezalostno, vse kroge ob§irne Avstrije in tudi po drugem svetu pretresujo6o vest; Nj. Yisokos; cesarjevic prestolonaslednik avstrijski Rudolf ni veS med 2ivimi, je mrfcev; umrl je, kakor se glasi sinuci dogla telegrafiona vest in
II.) Slovonoi in I. 184 8, To znanstvono in vrocun patrijotizmom, napisano delo opiaajo nam jgivo narodno gibanjo, ki se je porodilo vsled fe-bruarske revolucije I. 1848 tndi med Slovenci. Ta iitamo o prv:h narodoih druStvih, na prvem mesttt o „Sloven-;kem drustvu" v Ljubljani, katerega jedini a«j aivei; dlan je gosp. ministerijalui tajnik M. Cigala na Dunaju. Nadalje opisujo nam g. prof. Apih graiko »S 1 o v e n i j o" in druga sliioa druStva v Gorici, Trstu, Celovci in ua Dunaju. Prva skrb slovenskih prvakov bila jo teJaj, da razvijejo posebnt na ro d ni program in ta program naglaSali so stoveoski poslanci tudi v driivnem cbora na Dunaja (po po-siancu dr. Kovadu). Zob zanimivo jo, kako so Slovenci agitirali proti pangermanskerau zboru v Frank-fur tu, kjer je poslanee Marek iz Sevnioe predla-gal, naj se zbor v com zmislu izjavi, da so ima „vsom nenemikim narodnostim takratne Nemske zvezo za» jamiiti ojih jezik v d r u I i n i, Soli, o e r k v i, liter atari. i n v upravi," K temu je preJIagal poslanee Hlu'iek iz Qradca, naj so to zajarnii v obliki proklaraaeije do vseh nonemSkih naroduosti. AH ustavni odiek je odklonil obt\ ta dva prodlog-t iu tako se je samo v zapisnik saje uvratila ta izjava, za katero je glasoval celo jedeu nasiu nsjveiih so-vraiuikov : grof Anton Aueraperg 1 — Tako Sloven-cein od vse 40 letne borbe ni ostalo drugo, nego le Salobni ipomjni.
kakor listi 2e danas na kratkem omenjajo, ne-nadoma najbrze   za  kapjo (mrtudom) v Maier- j lingu pri Badenu,  kamor se je bil odpeljal na lov.   Kot  vzroki nagle  smrti razna&ajo   se se drugi; knj je na tem resnice, za zdaj ne vemo. Mrtev jo tedaj   edini sin,   ki bi imel po smrti J svojega ofeta, sedanjega nasega presvitlega ce- j sarja, zasesti avstrijski prestol, in ker je umrl, j ne da bi semu bil porodil  sin,   zafco bode v-sled „pragmaticne sankcije" Karola VI. cesarju j T vladanji liasledoval"^jego'irnnaJ8LarejSri)rar| Karol Ludovik, oziroma njegovi  mozlri nasled-niki.                                                                       I
Vsled tega pregalostnega dogodka potihne vsa druga notranja politika, Kedo se bode sploh zmenii za dr2avni zbor, ki se je vceraj zopet seSel, in ce bode sploh svoje sejo nada-Ijeval pred cesarjevifievim pogrebom. Tudi ro-pot, roiljanje, upitje, pouliSno razsajanje ogreskih levJ6arjev in visokoSolcev proti; vojaSki postavi j drugi svet za nekaj dni maUfbriga.
Ogerski ministerski predsednik Tisza je z vsem svojim uplivom in pritiskom venderle pri-moral drlavni zbor, da je s se precejsnjo ve6ino sprejel naert nove vojaSke postave kot podlago nadrobni razpravi. Ali koliko je imel minister dela in truda, da se mu cela njegova "stranka ni razkrpaia ? Tisza je sicer zmagal, ali ta njegova zmagazna biti Phk'hova zmaga, ker stranka njegova se je jela rusiti, ker veljavni poslanei | in do sedaj najtesnejsi prijatelji Tiszini so iz njenega kluba izstopili. Tisza, ki je bil §e za Deaka na6elni nasprotnik skoraj vsakemu vlad-nemu predlogu, je zdaj najbolj obSutil, da je j veliko ioze biti v opoziciji, v*ak vladen predlog j kritizirati, kakor pa sedeti na ministerskem stolu in zagovarjati, kar se mu narckujo* Poslanei, ki so za vladni na6rt glasovali, si niso upali po seji niti na ulieo, ker tu jih je cakala razburjena in od nekatere strani tudi nahujskana ljudska mno^ica, ki je napadala iz dvorane dolle poslance z upitjem, kricanjem, nazivanjem in pljuvanjem; Tisza sam moral jojepo stran-skih vrai'h popihati iz dvorane. Nekaleri so namree se svojim nekdanjim postopanjem izzU vali duhove, katerih sedaj ne morejo vec u-krotiti.
Nas" vsevedni „Corriereu je prinesel v svoji zadnji stevilki novico, da namerava Italija za slu&ij, ko bi nastala vojska med Avstrijo in Rusijo, kar na enkrat poslati celih 5 vojalhih korov — to ni malo — Avstriji na pomo6; in ti kori bi §li dez Cervinjan, Grorico itd. v Galicijo   na   rusko   mejo   prelivatkri   za   —
Avstrijo. Nam pa bo pozdeva, da naj Italija, Le ze ho6e biti prava zaveznica Avsiriji, one vojaSke kore doma ohrani in naj prej kroti tiste rogovile2e v Rimu in po drugih mestih, ki javkajo, da ima Avstrija §e vedno nekaj nebd-resene italijanske zemljc. Pa mis „Corrierett, ki vender rajsicita italijanske kot prave avstrij-ske liste, morda ne ve ali no5e vedefci, kaj se je vse govorilo, delalo in poSenjalo zadnje dni
v Rimu proti NcmSiji in Avstriji ?_____
General Boulanger je preteklo nedeljo pri j volitvi v Parizu zmagal in bil voljeu z ogromno vefiino proti kandidatu, katerega so podpirale vse druge republikanske stranke. Vse ugiba, kake posledice bode imela ta izvolitev za Fran-cosko in drugi svet. Mo2, ki se do sedaj ni odlikoval niti kot poseben politik niti kot zveden in genijalen general, postal je s to izvolitvijo prva oseba na Francoskem. Ministri so kar glavo zgubili, edini predsednik republike Sadi-Carnot ostal je se hladnokrven. Boulanger pred vsem aahteva razpust sedanje narodne skup&cme in preustrojbo ustave. Kako jo hofie preustrojiti, tega natanko ni §e dolofiil. Vse se zdi, da je Boulanger zato zmagal, ker sedanji republikanci, ki imajo vajete v rokah, bolj skrbe* za-se kakor za blagor ljudstva in za zunanji prospeh republike in pa ker so zanj glasovali vefiinoma tudi monarhisti in bonapartisti, ki so pa ze naSelni I nasprotniki vsake republikanske ustave.
Domade in razne vesti
„GoriLka ljudska posojilnica." registrovana ?.adiuga z oiuojeiiim porofitvom, bo Imela svoj Ictoanji obdni zbor v Setrtok 7, februaija ob 11. uri prodpo-ludne y d»u§tve«ih proatoril), Via AhcoH, h. St. 1. v pritl'dji z navudnini dnevnim redom, kakor je r»z-vidtio iz vabila v danaSnji Stovilki. Pri tej priliki opozarjamo drugtvenike na sledeSe dolocbe druStvenih pravil. §. 34. Vaak druStvenik ima pravico glasovati pri obiuem zboru pri vseh v §. 33. navedeuih tofikah tor ima vaak opravilni delez 1 glas, veodar ne smo imcti nobea diuStvonifc ve6, kakor 10 glasov. Tuji, bolni in ientkega spola druStvcoiki ali skupne oaebe amejo dati zastopati se po drugih .drustvenikib. §. 35. ! ObiSui zbor sme vdjavno sklepati, kadar je zastopan najmanj 10. del denaija, vloienega v opraviloih de-lezih. Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v 3 tednih drugih obdui zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklepa se z nadpolovicno ve6:no glasov. Volitve se vrsijo po listib. §. 36. Vsak drustvenik sme v obCnem zboru staviti piedlogo, kateri niso na dnevnem redu. 0 teh prediogih pa obcai zbor ne sme takoj sklepati, ampak ima le odlofcevati, ali se imajo izro&ti poaebni komisiji, oziroma nadzoratvu, da o njth poroCa pri prihodnjem obenem zboru ter da se postavijo na doevni red.
Drobne novice. — Dne 29. t. m. umrl jo v Gorici Franc ouSek, 2upnik v pokoji. Rojon 5. oktobra 1833 v Gorici, bil je v maiaika po.svecen 21. Bept. 1857 ter je nluiboval kot zupnik nioogo let ua Bukuvem in v Reofiah. Zadnja leta je bil po-poinoma obnemogel. — Isti d«*o umrl je v tukaj§nji hiraluiei Janez J u r i, duliDvnik videmske nadskofije. — V seji dez. §. sveta due 30» t m» sestavila se je teroa za mesto kateheta na tukajsoji e. k. defiki vadnici tako, kakor smo naznanili v stevilki 1. leto-Bnje „SoLeu z dne 4. januarja. Naaa beseda je po-trjena I — Aibanoi pod tursko vlado, na jugu od Dalmacije in. Orne gore, dobijo katoliSkega skofa v Lorenou Petrisu pi. Dollamard iz Creaa, ki je bil do sedaj Saatni kanoaik krSkrga (Veglia) kapitula. torej iz nase cerkvene pokrajine. Cestitamo. — C. g. Stefan Y a 1 e n t i o 6 i 6 preseli so prihodnjo sredo iz Gorice in prevzame vikarijsko slu2bo v Velikem Dolu, kjer ga je ljudatvo presrLno sprejelo, ko je priSel pretekli ponedeljek na ogled. — & g. vikar v Kroobergu bo poucevol valed sklepa raestm'ga solskega sveta goriskega, krSanski nauk v meslni Ijudski soli na Ajsevici po tri ure na teden in bo dobival 150 gl. odSkodnine na leto. — Mesiae vo-1 i t v e v Gorici bodo najbrze nie meseca marca, kakor zahteva mestni Statat in staraiina g. Fr. Mar-zini. Poroda se nam u2e o pripravah za ta vazui po* litifini dogodek. — Martin P e r v a n j e v Idriji na Ba6i daroval je Studentovski kuhinji 3 gl., dckUSki soli in otroSkemu vrtu v Gorici 4 gl.; Franc Haf-n e r v Gorici otroSkemu vrtu (za bo2i5a;co) 2 gl. Hvala I — Citainica goriska opusti plcsni veu-dek, ki je bil doloden za 2. dan fobruarja radi smrti cesarevioa Rudolfa. —- Evgen baron R i 11 e r izdal je knjiiioo, v kateri radunij koliko bi utegnila uesti furlanska Zelwnica (40/q), ako bi se zgradila, 0 tem V pribodnji Btmlkl
la Brcl 29. januarjii.— Danes dva meseca, ko je priSel naS presvitli vladar siavit svojo 40 letnieo v Miiamar, rodilaseje „Siovcnskrmu jezu" sestricii, m vzvjgeni gospod c. k. namestnik v Trstu zapisal jo je v bukve obstojeSih: ime ji je d-ila gospoda „Bri&ka porlru^nica svetega Cirila in Metoda." Ta bo 8pomimk cesarjeve slavnosti v Brdih. Bog iu narod jo ohrani muogo l«tl
V ICozbani sme pozdravili dn« 23. t. m. noVo-doSlega gosp. kurata Jo^efa Goljo ter poslovili se od prijaznega patra Gelazija, ki je bil tej kuraciji pri-Ijubljen administrator tri cele mesece. Bog daj obema do2ivcti mao{u sre6nih let!
Poziv. Lansko leto izdal in zalo^il sem „Veli-kono^ne pesmi,** katere sem v enom meci vse raz-prodal. Ko s> se fie oglasevali naroCaiki, nisein jim mogel yet u-trcci. Ako bi se pa letos do 1. marca po dopisuici oglasilo 20 narocnikov, izdam onepesmi v IL natisu; Jansz Labarnar, organist na St, ViSki j gori. P. Toimin.
I          „Iskricea, v na§em listu ze naznanjena zbir-
| ka pesnij in povestij, naSla je — kakor se nam pripovepnje — pri nepristranskih ocenjevalcih do-brih mladinskih spisov povsodi o"bilo priznanja. Go-
I spoda pisatelja podpirajo in ma 6estitajo eel6 viso-ki dostojanstveniki, posvetni in cerkveni.
Profesor 81 r i t a r, ki je — kaker se nam zagotavlja — sam navdu§il g, pisatelja,  da se je
j lotil spisovati pesni in povesti za mladino, profesor Stritar, najboljgi na§ kritik, pisal ^e v dan 19. t. m. g. pisatelju- „Iskrice so mi prav povolji; v primerni obliki podajajo otrokom dobrih naukov, ter jim blazi-
Ijosrce. L'e tako dalje; 2elim Vamle-pega uspeha, Vam na veselje in naro-du v korist."
Mi nimamo drugega dostavljati nego to, da 5e jedenkrat opozarjamo svoje citatelje na nIskri> ee", ZeM, da bi se blago to podjetije podpiralo ta-kd, kakor v istini zaslu^uje, da bi nam g. pisatelj skoro mogel poslati II. zvezek. lskri-se se dobivajo pri pisatelji, g. Janku Lebanu, ucitelji v A v-berji pri Se2ani po 20 kr. izvod. Kdor knpi 10
I iztisov h kratu, dobi jeden po vrhu.  Prodajata jih
I tudi „K<itoliska bukvarna" in Giontini vLjubljani,
I ter Coppag & Skert v Gorici.
Zahvala.
Podpisani odbor zahvaljuje se najtopleje vsem p. n. gg. sodelovalcem in sodelovaikam pri zadnji besedi 27. t. m., ki se je nenavadno sijajno izvrsi-la. Hvala presrena.
V Gorici, 30. januarja 1889.
ODBOR „Slov. brain, in podp. druStva."
Zahvala.
Trudom p. n. gg. Zupnika, ?.upaua in posebno u&telja v Podmclcu dobilo je podpisano uzo za bo-Li(ne praznike pet vre5 krompirja, fifcola in razlifinega eadja v svrho, da ga porabr za 'uboge otroke pri mostu v Povmi. V isto svrho poshla Bta 24. t. m, dve vrcti jabotk gg. Stcfau Bremec in Janez KuStrin, pf>sft8tnika i& Rakovca pri Podmelcu. Za prejete te darove zahvaljuje se presictio   v imonu  obdarovanih
V  Gorici,  27. januarja 1889.
NACELNI^TVO
podru2iiice dru2bo sv. Cirila in Mefcdda.
Javna zahvala.
Vtopljena v najglobokej§o 2aloafc po smrti svojega nepozabnega soproga
Ivana Trampus-a
naSla sora tolazbo v mnogovistnih izjavah soiSutja in ^postovaivja, izkazaoih mojerau ljubeinu ranjkemu, in se presrfino zahvaljujom vsem onim, ki so miizrazili svoje b'.agodejno- cozalje. Vedno bom hvaleina slav-nim druStvom ^Ginna-stica", BMutuo socoorso", vete-ranom in BCitalnici" za njihovo udeleiitev pri pogrebu. Velecenjeni zdravnik dr. Alojzij Poutoai n&j sprejme mojo najiskreoejSo zahvalo za prijazuo skrb, izkazano ubogemu ranjkemu, s katero je znal po-daljfiati ono drago 2ivljonje.
V Gorici, 28. januarja 1889.
AIOJZWA vdova TBAMPUS.
Slovenski poslanei v diiavnem zboru imeli so pred vsem pred oSmi gaiotni inteies zatiranega kmeta, zato so se v prvi vrsti p^ganjali za odpiavo desotine i»j za odkupljenjo km^tskih zemljisc. V tem smislu eta delovala tudi poeSanca goriak h Slovencev Karl Doljakin Anton Ceroe. La Ikoda, da slovenski poslanei niso bili jedini mod seboj in da niso delali po jednotnem, dobro premisljonew progcamu,
Zanimivo je, kar pripoveda g. pisatelj o borbi za 8loven8ke barve. Ko je nazadnje miniaterstvo potrdilo belo-modro-rudcco barvo kranjskega grba, bilo je v Ljubljani veliko ve-ielje in meScani praznovali so ta dogodek 3. oktobra z bakljado. Prav poduSljivo je med drugim, kako so upoini Dunaj6ani tudi pri Slovencib iskali podpore in zaslombe, ali i'j niso dcbili: Slovenci so ostali zvesti svojemu cesarju in presvetli hababurSki dinastiji.
Ob istem 5asu ko je zboroval drzavoi zbor na Dunaju, bili so.Bklioani za prvi krat tudi „de4elui abori" po nekrm zacaenem voliloem redu. V Sta-jorskem deielnem zboru so zahtevali slovenski poslanei, naj so juioo Stajereko pridruzi v Kranjskemu, ali nemSka vefiina je izjavilo, da je Stnjerska n e-razdeljiva dezeb. Ravno tako se je izjavil tudi koroSki deJeini zbor. V tem zboru sta poalaoca dr. Rulid in Milovnik ie takrat zubtevala, nda morajo koroSki uradniki tudi slovenski razumevati, da naj so slovenski tudi v Solan poduduje, a za odgoj spo-sobnih uradnikov in u&tiljev naj se osnuje v Celovcu stolica za slovenski jezik" Vsled tega skleniii so ucitelji v Dobrli vasi, da bodo slovenski poducevali Bvoje udence. In vendar koroSki Slovenci Se danda-nasnji, 6ez fitirideset let, nimajo se niti jedne alo-venske Sole!
(Kooec pride)
Javna zalivala.
Veej oni p. n. gospodi, katera se je udele&ila pogreba na&ega nepozabaega sioa, oziroma brata, gospoda                                               9
Benedikta Delkm-a,
sedmosulca, poscbno predastiti duhovScini, profesorjcm, gimnaztjcem, posebno sedmosolcem za piekrasen veaec, g. povovodji in pevcem za ginljivo nagrobuico in drugim, ki so aku§ali olajSati nam prebritko zgubo, izrekamo tern potero avojo najsroaejSo zahvalo.
V GORICI, 28. januarja 1889.
2alujo<5a rodbina.
VABILO.
P. n. gospodje druStveniki „Gori§ke ljudsko posojilnice" se uljudno vabijo k letitrinii cbtucmu zbortt, ki bo
v Setrtek 7. februarja t. I.
vh 11. ori  predpoludne  v druStvcnUi  prostirih,  Via Ascoli h, §t. 1. v prititfji, z naslodnjim
dnevnim redom:
1.   Poratilo   ravnateljstva   o   druStveuom   delovanji
leta 1888.
2.  Ratlin za lcto 1S88 in razdelitev  cistega dobifka.
3.  Morobitni nasveti in predlogi.
4.  Vohtev 5 udov v ravnateljstvo   in 5 udov v nad-
zoratvo. V Gorici, 21. januarja 1889.
RAVNATELJSTVO.
0
Iske ob< papir ii |B| po zoii
i
Vsakovrstns tiskovine za alavne s'ovon-| ske obcraske nrade,   kakor  tudi razuovrsfen
in vae dragu pisne potrebicine prodaja ^ > znizauih ceoab
JOSIP PALL1CH,
trgovee s knjigami in s papirjem ter tiskar y Gorici, .Jj                         na Travnikn, h. St. 6.
I
mi
v
vedno se obnese GeertnerjtTO te-koce francosko hitro in svetlo vo§5ilo, s kate-rim se dobi, ne da bi trebalo
kriaditi, v l minnti ko S»ek-^ lo s.vetIo obu-valo, katerega svetlolm s<* todi vinoci ne /gu-bi in ne obledi,
ki dela oboter nepremoci.o in drzi ve5 dnij. Vscmu j blagu z usnja daje svetlobo, podobno liku, in jo naredi j kot novo. BEdiui" od c. k. poskuSevaliS&a za usnjato obrt preiskovani in nsnja neSkodljhri izdelok, uveden t c. k. rojski, in odobren cze 6 let. PoSilja se: 2 tte-klenici 1 gl. 30 kr.; 6 steklenic 3 gl.; — 2 steklenic 4 gh 80 kr. proeto, poStnine.                                                j
Va^no za c. K. voisko in p. d. koniarje
| je Gaertnerjero patentirano  svetlo  ?o?Lilo  (Fottglanz- j \ sebwarze), nepresegljivo   toS&Io za konjsko opravc in ; <ia jermenje pri orozji. Mast, ernilo in srednje svet-lo t enem. Podaje  vsem   stvarem z nsnja  mocno 6rno ! bojo in podvoji  njih  vztrajnost,   ker  obstoji  samo  iz razne masti, ne pobledi t nikakem vremenu in je treba ! re5 le omiti, ko se nmaze.   Ceno, ker i njim se labko varci; zato priporoceno pri izdelorsnji nem Levljarjem in jermenarjem.  Xeobhodno  potrebno veejim toz-iiikom, grasjfinani, tramwajem ltd. za koajsko o- , f pravo; izirrsfno za gozdarje, oskrbnike, zeleznJSke ; uradnike,   bribolazce itd.,  ker Sevlji z njim povo- , ! Sceni nikakor  ne puBtijo  vode skoz,   ne pobledijo in ! vzlrajajo r Tgakem Tremenu. Stane 1 kilo 1 gl. 50 kr. Ce uaro6i§ 4 kile, dobiS postnine   prosfco.   Za razpro-dajalce tudi ˇ zabojih  v lesonih  gkatlah   in   takih iz ] kositra.                                                                                    1
|               Opomin.  Ole  rcci ste le tednj pravi, 5c stoji I
! na zayitkih moja tvrdka.   Zaloge pri veeh bolilih kup- ' I cib in trgovcib. z nsnjent  in z obuvalom,  y Gorici pri \ EmilUu Gentile, gosposke   ulice. RazpoSilja vsak |
[Poiilja aarocean blago dobra .pwljeao in poitniae proato 1
Visokorastiti duhovSCini
priporoSam se vljudno. podpiaani v napravo  cerk-venih posed in orodja ia Mstega srebra, kineS- , kega srebra in iz medenine nnjnovejSe oblike, kot
ltd. itd. po lialnizji cunt. Zadovoljim ^otovo vsakegn I nnro?iii!ffl, bodisi da se delo prcpusti mojeinu ukuau bodisi da so nii jc prcdloz.il nn5i,t
Stare rcKi.poprnviin, *er jih v Ognji pozlrttfm in podrubrini. 6iV g*. naroeuiki nnj mi blago\ol^ poslati i-ito netVankovane.
Teodoi* Jllal»auia9
srebrar y Gorici, ulica Moreili Btev. 17.
.^silja narccsno Ihgo te spmijeno in poainine prssta i|
pooooo^ooc
j            PIVARNA
ssPri M8iiicrs - EisMer -fi
Via Stretta St. 3
p'.iporo&t b!avnfrtiu ibcinst\u izvrs'no h-ano iu nsijboljso pijaco pa.sK'dcfiih uizkih cenah:
.    .    24 kr.
.    .    10„
8
kosilo........
zajutrck, zelodec ali tripe
,        g»M      .......f'}
f\ makaioni s j'olivko......16
\J pol piscanca cvrtega.....30
i\ pivo invc viate iz Klein-Sehwechata U liter...........28
Ovino iatrijansko Srno liter ....    28 i-tfoSk pvvo vrste iz Isole liter   .    .    56 ffj viuo beio brisko liter.....2S
OOb vsakem Casn dobivajo »e tudi mrzlejedi. Slavuemu obfiinstvu jnmfiim za izvrsino   _ 0 blago in todno postreibo ter vabim preuljudno |j M   kobilncitta (biskovanju.                                            jf
V GORICI, 25. januarja 1889.
Preudana Q                             Iv.inka Blansih.
Sx>ooooo+oooo«os
0 0 0 0 0
0
G'dspodu   O.   PICCOLI-JU,   lekarjuj npri Angela' v Ljubljani.
Sprejnn'te izraz moje liftjiskrc-niijse zabrnlc za YaSo esi-UCO, katera me jo sprnvila skoraj na kraj grobn. Stra&ne bolccinc aem u tipcl v zclodcu brez vsakoga u-g pa na olaj§itev. Vcd:io bujsej bolo/iii pridriizi so se zlatenica. [A!i jaz in mnogo mojih tovari-Sev dobilo je zopet popolno zdrav-fjo, in to le po VaSoj nedoscglji-vej ,-Piccolijevej Esenei", 2a kojo sroo VahJ do smrti hvaleznr.
Josip ToinaLiL,
c. kr. orozniski vodnik y Pulji.
Lekarna Braunizer
uvaZa neposredno najfiiiejc zdravnigko ribje olje z otokov Lofontlch.
To ribje olje je n jbolje in najfinojo vrste in tdiilO sposobnn za zdrarniSko rnbo.
Uibjo olje, ki h« prodnja v lekarni Bi-aunizei*, niorp se /. vestjo priporoSa-.i kot I'logoCno xdravilo in branilo v vach mrzlicnih boloznih, v katerih pruvagujt; Sibkost. kakor su&ica, Skrofoli, rabiiixein, gniije kostij, tori po vratu, sibkost pri otrocih.
Nujbolje zdravilo, ki vrafia mo5 pri okrevanji od ezkili bol««nij, kakor so niaSub ftli YioCinska bolezen, milijarja, itd. itd
.8 torn zdruvnidkim ribjim   oljem, katero,   predno ne raxprodaja ok'insivu, se natancno razkroji  in preiSfie v keraicni delavnici moje U'kame, pripia.lja se ribje olje z zeleznim pralioui tor ribje olje z jodom in zeb'zom.
fls^" Najbolja gladila za zobc onemu, ki bo&' ohraniti zdravo in lepo zobe ter dati ustom prikupliivo srezostinpiijeten dub.
fi(T* Prodaja diSav ali drog — koniijskih in zdrav-niskib ijidelkoT — zdravilnjlt posebnosfij — naravnih mi-noraluih voda — izdelkor za rauocelsko zdravljenjo — stvnri n prozncg.i gumija in vulkmii/.ovtuie robe — pasov c.i»tiliiib bri/galnic T»ako vra-e — proinih nogovio — /dravniSkih mijlov itd. itd.
sr   Samo v lekarni Braunizer   ~m
v  Gorici,  Franca  Ji>icf»i  cesta,  StoY.  0.
?VaroLiBa za  deiclo IzvrSIJo se hUro*
JOB Zelodcne bolezni
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepreaegljivo ioloddno zdravilo.
Izbrati r raznih zelodcnih boleznih zdravilo, katero bi r resiiioi odgovarjalo namonu, ni lahks atrar dandanes, ko b« prodajajp vsukovrstna taka zdrurila.
Vecji del onili kapljio, izl cko? itd Hd.» ki se oznanjajo in priporufcujo ob^inaivu z Ytsoko leteoimi besedami, ni druzoga ko prorarx, pogosto fie ikodljiva.
Samo jertizuk'inski balzam, uzc davno znan po svoji priprosti se«ftari"tn po 62ivljajocl svoji rooci na ielod6no ziveo, sije pridobil prodnoat pred Tsemi dru-gimi do zdaj znanimi pouioCki, kar potrjujo njegova razprodaja, ki vodno raste.
Ta balzam, bogat krepSajoce modi kinefikega ra-barbara, kor(Miiko, ki je splob znano po svojt'rn pro-baTnom uspohu, daje gotovo Rrcdstyp proii zelodftnim llabostim, izvirajofiim iz nerednega prebavljanja;' Zato ¦e ^ priporoco, ko josti ne disi, proti neprijetni sapi, gojusu, rigaiiju, zabasanju, hentorojdalnim tolnvam; pomaga tudi proti zlatcnici, glistam in boleznim v drobu.
Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KORMI3STU pd A. Franzoni, v TOLMINU pri C. Pallsca.
B02;iGNO DARILO
Karcdna Knjiznica I. zvezok,
POBRATI MI
Roman Spisal dr. J. VoSnjak. Elcgantno vezan 1 gld. 20 kf. Dobiva se v Ljubljani v „Narpt»ni tis-karni", v Gorici pri knjgottzoib.
•¦OC6Z30*
ZA KOSARNO &T. 9.
H lepemn cevlja.
(Alia bella Scarpa).
mil »-i nalTxiZ^lanS ?-buval 'sako VJ,?te; d^l° n^m mn°S° P1e^ih «ev1Jev za gospo, kakor fata^ KL6n!JeLnt?1,;l00^8e *««W»p»P0d.. Teko5ine, ki dojo obSralu'lcpoto, kakor hitro vofioiln, Sopatm, bk^ kapl)ice.i!d.po 40 kr.ateklenica.
Saao „pri Lp m\f sa km 19.
i;, k M.
¦¦o<x~x>*
uamu\j io oteovomiiirwlojk: M. KOKsK! — flitarijaB*8 Xi^unw'y Gorici.""