Za večje sodelovanje — Izdajateljski svet »Zasavskega tednika« je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o napredku v vsebini lista. Ugotovil je, da je bil dosežen določen napredek, ki pa bi bil lahko še večji, če bi tovariši iz druž-beno-političnih in gospodarskih organizacij ter občinskih ljudskih odborov in drugi aktivneje sodelovali v našem — -Zasavskem tedniku«, ker bi bilo tako mogoče občane še bolj seznanjati, usmerjati in jih aktivizirati ia sodelovanje pri reševanju nalog. Dejstvo je, da smo v Zasavju do tiska še vse preveč togi. — Raje sestavljamo obsežne referate in sklicujemo vrsto sestankov, ne odločimo se pa napisati prispevek za naš lokalni časopis. Prav tako se le malokdaj dogodi, da bi v gospodarskih organizacijah, na občinskih ljudskih odborih ali drugod sklicali tiskovne konference, na katerih bi seznanili novinarje z vsemi novostmi, uspehi in problemi. Vse kaže, da se mnogi tiska boje in se ga zato še vse premalo poslužujejo. Zaradi tega si moramo prizadevati vsi, da dosežemo še večje sodelovanje v »Zasavskem tedniku« in tako še bolj izpopolnimo vsebino našega medobčinskega lokalnega lista. Trboveljčani! Udeležite se jutri sprejema gostov z vlaka »Bratstva in enotnosti« ob 9. uri na železniški postaji! “ZaJcjJfki TEDNIK TRBOVLJE, 13. SEPTEMBRA 1962 e ŠTEVILKA 38 Leto XV e 20 din Volitve bodo 4. oktobra V treh zasavskih občinah — jah. 4. oktobra pa naj bi bile no nove komunalne skupnosti v Trbovljah, Hrastniku in Za- predvideno na področju vseh socialnega zavarovanja. Do- gorju ob Savi — gredo h kraju priprave za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, ki bo delovala za področje teh treh občin. Zdaj je na vrsti delo okrog volitev v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Za izvedbo volitev v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je za vse tri občine imenovana enotna vollvna komisija. Domenjeno je, da bodo organizacije Socialistične zveze in sindikati pripravil! vse potrebno, da se na področju občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi najkasneje do 25. septembra skličejo zbori zavarovancev, na katerih naj bi prvenstveno razpravljali o porabi skladov socialnega zavarovanja in o analizah nezgod in bolezni v posameznih gospodarskih organi.aci- .- treh občin volitve v skupšči- (Nadaljevanje na 2. strani) JUTRI V LITIJI RAZPRAVA O VAŽNEM ODLOKU namen širiti in uveljaviti so- (m) LITIJA — Jutri bo v dobnejšo agrotehniko s kar Litiji seja obeh zborov občin- največjo uporabo tehnike in skega ljudskega odbora Liti- tehnologije ter tako vplivati ja, na kateri bodo na predlog na povečanje proizvodnje in sveta za kmetijstvo in goz- mo,sneje vključiti kmetijska darstvo pri ObLO razpravlja- .„ druž(M.na westva v proil-li o osnutku odloka o uvedbi minimalnih agrotehničnih vtidne foccse v *asebni Pr°-ukrepov na njivskih in trav- izvodnjl. Osnutek predlagane-niških površinah za Zgornje ga odloka čelov.to zajema po-I.ošlui polje in Moravško po- ljedclsko in travničlito proiz-Ue pri Gabrovki. Odlok ima vodnjo. PONOVNO SREČANJE Jutri bodo prispeli na obisk z vlakom »Bratstva in enotnosti« nekdanji gostitelji slovenskih izseljencev. Pri ZB NOV Trbovlje se je oglasilo mnogo več občanov, ki so želeli sprejeti svoje stare znance in prijatelje, kot pa bo prispelo gostov. Vsakdo, ki je preživel leta izgnanstva v Srbiji ali Hrvatski, je želel sprejeti svoje nekdanje gostitelje. Izmed številnih Trboveljčanov, ki bodo sprejeli na svoje domove prijatelje iz Srbije in Hrvat-ske, smo obiskali tovarišico Majda Kovačič ter ji zastavili nekaj vprašanj: »Koliko gostov boste sprejeli In ali jih pozna-te?« -Sprejčli bomo tri, in sicer po enega lz vsake družine. Poznam jih že od leta 1941.« »Koliko časa ste bili v Srbiji?« -V letih od 1941 do 1944. Poudariti mo^am, da so nas sprejeli kot svoje brate, kot da smo njihovi najbližji sorodniki, s katerimi so delili tudi zadnje koščke kruha.« »Ali ste jih že kdaj obiskali?« »Leta 1960. Nisem jim sporočila, da pridem S seboj sem peljala tudi svojega sina. Snidenje po 19 letih je bilo nadvse prisrčno. Po tolikih letih je bila vrsta vprašanj, obujanje spominov na minula leta. Najbolj me je pa ganila njihova znana prijaznost in domačnost, ko sem slišala, kako so drug drugemu govorili: »Prišla je tista naša Slovenka!« Ko sem prispela k gospodarju, kamor sem bila namenjena, me je pričakalo okoli 30 vaščanov, mojih prijateljev. In še to: kako iskreno, globoko in spontano je naše prijateljstvo, govori tudi to, da sem potrebovala za pot ki jo lahko prehodiš v četrt ure, štiri ure, kajti na vsakem koraku sem srečala svoje prijatelje, ki se me niso mogli nagledati, in ravno tako tudi jaz njih ne. Ves čas. dokler sem bila tam, naju je vabilo po pet, šest družin na zajtrk, kosilo ali večerjo, tako da mi je bilo že kar nerodno, ker nisem mogla biti vsepovsod. Leta 1963 za 100 odst večji izvoz (ar) TRBOVLJE - Ze v letošnjem letu je Strojna tovarna iz Trbovelj dosegla prav lepe rezultate v izvozu svojih izdelkov. Pred" kratkim so v podjetju razpravljali o svojem delovnem načrtu za prihodnje leto in sklenili, da plan izvoza za leto 1963 povečajo proti letošnjemu letu za 100 odstotkov. V ta namen bo tovarna poslala več strokovnjakov v inozemstvo, tako v Romunijo, Pakistan. Indijo, Madžarsko, Poljsko, Nemčijo in v Egipt, in !o predvsem svoj tehnični kader, ker sodijo, da vprašan e izvoza ne morejo prepustiti samo trgovini, marveč je oo-trebno, da se teren temeVito obdela in tehnično utemelji. Današnji čas in potrebe po povečanem izvozu zahtevaj o, da se vprašanje izvoza temeljito obdela, zlasti da se zunanja tržišča proučijo na samem kraju. Iz vsebine e SINDIKALNA ORGANIZACIJ A V OBČINSKEM STATUTU - str. 2 0 POCENI, HITRO. KVALITETNO -osrednja misel s posvetovanja v STT — stran 3 0 TRENUTKI ODLOČITVE ZA KOLEKTIV TEVE »VARNOST« V ZAGORJE — stran 6—7 S- ZADOVOLJIVA PRESKRBA Z OZIMNICO -stran 8 Novo šolsko poslopje za osnovna šolo narodnega heroja Rajka v Zgornjem Hrastniku tik po otvoritvi •• —»r . JI e 1 i »a, * eram Trn .jggl.gigB.gB1M Sindikalna organizacija v občinskem statutu 'Razpravljali smo že o pomenu in vlogi SZDL, ki naj jo ima v življenju k.rnune in naj bo tudi uzakonjena v statutu obrtne Ob tem pa ne smemo puščati ob strani specifične organizacije proizva-javcev, t. j. sindikalne organizacije. V Programu ZKJ beremo, -da je Zveza sindikatov Jugoslavije družbeno politična organizacija delavskega razreda, ki ima glede na svoje mesto v družbi in g c,1e na svoje funkcije zelo pomembno vlogo v sistemu ‘delavskega in družbenega samoupravljanja ter je sestavni del sistema neposredne socialistične demokracije,- C e pogledamo še mr.lb dlje. Vidimo, da sc -vloga sindikatov jasno kaže tudi v iniciativi pri sprejemanju pred-jrsov in ukrepov državnih ' ■Organov in Samoupravnih teles v komuni...-(Program ZKJ). 2e samo te daljnosežni 'ugotovitve opozarjajo na to, da moramo v statutu komune tudi sindikatu posvetiti dobršno pozornost, kajti -delovno torišče sindikatov tli več samo gospodarska organizacija, ampak tudi komuna« (Program ZKJ). Večja aktivnost sindikalnih organizacij naj bi se npr. občutila pri oblikovanju stališč zbora delovnih kolektivov kot sestavnega dela občinske skupščine. V ta namen naj bi obč.fnskr sindikalni svčt kot predstavnik sindikalnih organizacij v komuni imel določene pravice in dolžnosti, ki bi bile v statutu pobliže formulirane. Ena izmed takih dolžnosti bi npr. bila, da mora občinski sindikalni svet stalno opazovati gospodarsko situacijo v komuni in ugotavljati. zakaj posamezne planske naloge niso- bile izpolnjene, kakor je bilo določeno. Ob tom naj poudarim, da bi imel ObSS pravico p-edlagati zboru delovnih kolektivov določene ukrepe;. razpravljal bi o zaključnih računih gospodarskih organizacij; smel bi zahtevati, da gospodarske organizacije pojasnila o tem in jih dokumentirati. Občinski sindikalni svet bi si moral nadalje skupno s sindikalno organizacijo prizadevati, da mobilizira celoten kolektiv za izpolnitev gospodarskih nalog, za izpopolnjevanje sistema -ZASAVSKI TEDNIK,- glasilo SZDL Litija, Zagorje Hrastnik, Trbovlje 0 Ureja uredniški odbor 0 Glavni urednik Slane ŠUŠTAR 0 Odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK • Tiska Cf -Gorenjski tisk- v Kranju g Uredništvo in uprava TR-BOV''JE, Trg revolucije 11/11; telet g-. SO-191, poštni predal 02 (g Tekoči račun p-t Narod ni banki Trbovlje 600 )3-3 116 • Letna naročnina 120 din I/ dostavnimi) mesečna 600 din (z doslavnlno) (ft Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo nagrajevanja in utrditev de- Seveda nismo v celoti pri-lavskega samoupravljanja, kazali mesto in vlogo, ki naj Sploh bi bilo treba zagotovit: jo ima sindikat v komuni, večjo povezanost ObSS z de- Gre predvsem le za vse bist- lovnimi kolektivi v komuni, vene elemente, ki naj delov-Zato bi se moral le-ta anga- nim ljudem omogočijo sode-zirati tudi v sledečih oblikah lova nje ter soodločanje. Vse-dela: v sindikalnih organiza- ga tega pa ne smemo razu-cijah naj bi pripravljal raz- meti kot odvzemanje funk-prave o vseh važnejših vpra- cionalnih pristojnosti občin-šanjih družbenega, ekonom- ske skupščine. Namen vseh skega in političnega značaja, naših pripomb je ie, da se kot na primer; sprejemanje olajša delo občinski skupšči-družbenega načrta in občin- ni, da laže pridemo do vsa-skega proračuna ter spre j e- kokratnih konkretnih zaključ-manje statuta; sodeloval naj kov in da v čim večji meri bi pri širjenju materialne uresničujemo načela nepo-iecentralizacije delavskega sred ne socialistične demokra-upravljanja. Ob volitvah v cije. ž>6r .delanih, kolektivov sin- y # ^ { P ^k3t. ' gteti ob Sektorski posveJi SZDL organizacije predlagale od- (m») LITIJA — Ob- nsk: odbornike za ta zbor. Lahko bi bol£3?L V PriP‘-‘“J-a 'tudi zahtevale odpoklic ne- ^ktorske j-osvete z-vpdstv: vestnega odborniki 5 krajevnih 4>rgan)zac,j'in Čla- , . ni SZDL. Na teh posvetih bo-Obvmsk, sindikalni svet b: do razprav!jali 0 nalogah v se moral čim štrše vkljuce- avezi 2 jesensko bCtvijo. o vati v druzbeno-ekonomsko , . . ... življenje komune. Zato bi PredJo«u novega stanita Občinar. razpravljal o družbenem ne in o ncMerih ickocih or- načr-u komune ter prinašal «ani2ac,* *£b iHfS? dmcene prilogo, o katerih nizati Ar SZDL, L$e o bi bila občinska skupščina vprašanJu članstva m. elana-. dolžna razpravljati aziloma jih upoštevati; smel bi predlagati določene gospodarske ukrepe, odloke, spremembe predpisov s področja gospodarskih vprašanj. Ena izmed njegovih važnih prostojnosti bi bila, da bi lahko zahteval povečanje plana ali pa spremembo investicijskih naložb. Kot družbeno politična organizacija delovnih ljudi bi smel ObSS izvajati tudi določeno družbeno nadzorstvo. Zlasti naj bi skušal okrepiti nadzorstvo nad trošenjem sredstev, ki so jih ti ustvarili. Zato bi bili razni skladi, kulturno prosvetna društva, telesnovzgojne in druge organizacije dolžne poročati ObSS o svojem gospodarjenju, če bi svet to zahteval; imeti bi moral vpogled v delo organov delavskega upravljanja, prav tako v delo organov družbenega upravljanja in samoupravnih organov zavodov, ustanov ter služb. Nova ustava predvideva, da bodo referendumi postali v bodoče bolj stalna praksa sodelovanja delovnih množic pri formiranju in izvajanju neposrednih družbeno političnih in oblastnih funkcij. Zato je treba dati referendumu ustrezno mesto tudi v statuti. komune, kjer naj z vso aktivnostjo sodeluje tudi sindikalna organizacija. Tako naj bi ObSS imel skupno z občinskim odborom SZDL in. občinsko skupščino pravico organizirati referendum o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo koristi komune, na primer uvajanje dodatnega proračunskega prispevka, razne občinske davke, razpis vseobvinskega prostovoljnega samoprispevka, razpis občinskega posojila Važno bi bilo predvsem to, da bi bilo ob vseh važnejših vprašanjih potrebno soglasje ObSS. Pred načelno razpravo o novi ustavi Osnutek nove ustave je bil že poslan zveznim ljudskim poslancem in članom zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije, ki ga bodo proučili in se pripravili za načelno debato o osnutku nove ustave, ki bo po vsej verjetnosti na skupni seji skupščine iz zveznega odbora SZDL Jugoslavije 20. septembra tega leta. Uvodni del osnutka ustave vsebuje načela družbene, ekonomske in politične ureditve socialistične Jugoslavije. Uvodni del osnutka govori med drugim o pravicah in dolžnostih delovnega človeka kot proizvaja vca in upravljavca ter o perspektivah za nadaljnji razvoj socialistične družbe. Normativni del osnutka ustave je sestavljen iz treh delov. Prvi vsebuje družbeno-politično ureditev "države, drugi načela o organizaciji federacije, tretji del pa vsebuje prehodne in sklepne določbe Osnutek ustave predvideva, da bo skupščina ' sestavljena iz petih zborov — iz zveznega, gospodarskega, prosvetno-kult urnega, social no-zdravstvenega In politično-upravnega zbora. Razen tega bo pa obstajal še zbor narodov, ki ga bodo sestavljali poslanci, katere bodo vanj delegirale republike in zvezni zbor V- vsakem Ume d zborov skupščine bo po 120 članov, ki bodo voljeni kot delegati občin. Za uvod v Sfiznjo razpravo o tem vprašanju bodo služili referati in kore^erati predstavnikov ustavne komisije. Tq komisija je opravila veliko delo. Tako je na Svoji’ zadnji seji v mesecu juniju sprejela besedilo ustavnega osnutka, ki so ga zaupali redakcijski komisiji, ki je' nedavno končala svoje delo. Tako lahko pričakujemo, da bomo o osnutku nove ustave razpravljali že v pevii; dačdt mseeca oktobra. -ar. Živahna delavnost V poletnih mesecih po navadi dejavnost družbenih organizacij znatno poneha, ni namreč običajno tiste aktivnosti kot v ostalih mesecih. Tega pa ne bi mogli trditi za Hrastnik, kjer je bila delavnost še večja kot druge krati. Občinski komite v Hrastniku in pa osnovne organizacije ZK so bile izrazito delavne prav v mesecu avgustu in tudi v septembru. Se v tem mesecu bodo tamkaj opravili letne konference osnovnih organizacij ZK, občinska konferenca Zveze komunistov bo pa v drugi polovici meseca oktobra. Kot priprave za letne konference so bile širše konference s komunisti in ostalimi. Na teh so razpravljali o prilagajanju stališč, zavzetih na IV. plenumu, na prilike v hrastniški komuni, prav tako so poslušali poročilo sekretarja občinskega komiteja ZK Janeza Zahrastnika o vtisih s potovanja pa ZSSR. Konference so bile v Radečah, na Rudniku I, v Steklarni, na Dolu pri Hrastniku in še ostalih krajih. Vseh konferenc se je udeležilo preko 1.200 članov ZK in nečlanov. Mimo teh konferenc so pa v komuni redne ostale kon- ference in posvetovanja. Ta- secih ne sme popustiti, kar ko so bili v avgustu seminar- se jim bo bogato obrestovalo ji za sekretarje ZK in še več v njihovem nadaljnjem delu, drugih posvetovanj. Dosledno ki čaka vse in ki ne bo lahko so se pa vsi držali sklepa, in majhno, da dejavnost v poletnih me- -ar. Strnjena politična šola Na svoji zadnji seji je občinski komite ZK Trbovlje razpravljal mimo drugih vprašanj tudi o delu ideološke komisije. Ta komisija pri občinskem komiteju ZK je že sprejela .načrt za svoje delo, katerega je občinski komite potrdil. Tako bo tudi letos politična šola, ki pa bo imela strnjen pouk in bo trajala 18 dni. Nadalje je predvideno delo v seminarjih za sekretarje, in sicer o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih, ki bo v novembru. Razprave v osnovnih organizacijah ZK bodo potekale v smeri, da se utrdi poznanje programa ZKJ. Pokazalo se je namreč v dosedanjem obdobju, da je to znanje večkrat zelo pomanjkljivo. Mimo strnjene politične šole se pa predvideva poseben oddelek večerne politične šole, v katerem so v načrtu konzultacija s posameznimi člani o nekaterih osnovnih vprašnjih materialistične filozofije, razvoja socializma in o politični ekonomiji. Razen teh šol in seminarjev so pa v osnovnih organizacijah ZK v na-čritu razgovori o aktualnih temah pod naslovom •■Razgovor ob šestih«. Na teh večerih bi razpravljali o najbolj aktualnih temah s področja marksistične znanosti in ostalih važnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Umetniški ansambel RTV Beograd v Trbovljah (j) TRBOVLJE - Danes ob 16. uri bo priredil umetniški ansambel RTV Beograd koncert za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Umetniški ansambel RTV Beograda sestavljajo solisti, pevci popevk ter narodnih pesmi in glasbe. Koncert bo v Delavskem domu. 4. OKTOBRA VOLITVE V SKUPŠČINO KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) skupščino, na področju občin nega zavarovanja in o pripra-menjenoje, da bodo v Zasav- Hrastnik in Zagorje ob Savi vab na volitve članov skup- je na 571 zavarovancev volili .. ščine te dni živahno razpravno enega člana v skupščino. p p ljajo v vseh treh zasavskih T?’to bodo na področju občine ° pripravah na ustanovitev občinah. Trbovlje izvolili 19 članov v komunalne skupnosti social- M. L. POCENI, HITRO, KVALITETNO - osrednja misel s posvetovanja vodilnega kadra v Strojni tovarni Te dni ie bilo v Strojni tovarni Trbovlje posve- Zaradi tega ni treba posebej J ... . . - v.. „ poudarjati, da se bo zahteva- t o vanj e vodilnega kadra, ki se ga je udeležilo nad jQ ^ vodilnega kadra v pri- 60 članov delovnega kolektiva. Posvetovanje je bi- hodnje še več. Se posebej bo treba zaradi izboljšanja teh- lo sklicano z namenom, da se vodstveni kader noiogije, ki je osnova za ves temeljito pogovori O vseh nalogah, ki stoje pred napredek in nadaljnje dem, J dati kadru v Strojni tovarni kolektivom. možnost, da bo dopolnjeval svoje znanje, hkrati pa dose- Uvodoma je na posvetova- z ostalim vodstvenim kadrom vodstveni kader nju spregovoril generalni di- v prihodnje še bolj zavzeti posamezno študiral vse nove rektor Strojne tovarne Tr- za reševanje nekaterih dru- dosežke na področju strojne bovl j e Franc Slapnik. Nagla- nalog, saj so za delo in tehnike. Potrebno bo pa tudi sil je, da je delovni kolektiv uspehe odgovorni prav vsi. še tesnejše sodelovanje med trboveljske Strojne tovarne v prvih sedmih mesecih letos dosegel zadovoljive uspehe. Tako je bil plan proizvodnje po količini dosežen s 102,8%, kar je v primerjavi z dosežki v istem obdobju lani za 8.4 % več. Plan realizacije je bil presežen za 4,2 %, kar je za 21,3 % več, kot je bilo doseženo v lanskem istem obdobju. Do konca julija ni bil dosežen le predvideni plan proizvodnje po vrednosti, ki je za 0,21 % manjša od predvidene, čeprav j6 kar za 21.3 % večja, kakor je bila ob koncu julija lani. Čeprav so proizvodni dosežki trboveljske Strojn- tovarne ugodni, pa je bila v uvodnem referatu vseeno iz.-ražena potreba, da se kljub temu navzoči kritično pogovorijo o nekaterih slabostih, o katerih so v zadnjem času v kolektivu tovarne že precej razpravljali. Letos so namreč nastopile določene težave v prodaji izdelkov. S prizadevanji so v tej trboveljski tovarni uspeli, da so precej povečali izvoz in tako plasirali del proizvodnjo tudi na inozemska tržišča. Letos bo po predvidevanjih Strojna tovarna Trbovlje dosegla doslej največji izvoz — nad 700.000 dolarjev - ki ga pa mislijo v prihodnje še povečevati. Za dosego tako povečanega izvoza bo pa potrebno-kar največ prizadevanja vseh članov delovnega kolektiva. Zlasti se bodo pa morali prav vsi zavedati, da je za tovarno izvoz velika perspektiva za povečanje proizvodnje, na kar se bo pa treba temeljito pripraviti, čeprav v tovarni niti malo ne podcenjujejo domače tržišče. V Strojni tovarni Trbovlje zaposlujejo zdaj že precejšnje število tehničnega kadra, ki se pa vse premalo poglablja v proučevanje tudi ekonomskih problemov. Sicer sc bo pa moral ta kader skupaj Transporter — izdelek Strojne tovarne posameznimi oddelki in sektorji v tovarni; važna bo nadalje enotnost akcij ob vseh nalogah, ki so, oziroma še bodo pred kolektivom trboveljske Strojne tovarne. V kolektivu bo pa treba odpraviti nekatere slabosti, kot spremeniti odnos do dela, izboljšati čut odgovornosti in disciplino, in še naprej izboljševati kvaliteto. Izboljšati bo prav tako treba tudi gospodarjenje z materialom. Važno bo tudi, da bodo vse naloge hitro izvršene. Tako bo potrebno, da bo delovni kolektiv Strojne tovarno Trbovlje v septembru zastavil vse sile, da bo dosegel! predvideni plan za III. ro-mesečje, ker je bilo v juliju in avgustu opaziti majhno nazadovanje proizvodnje zaradi dopustov. Sicer si bodo pa morali tudi prizadevati, da do konca leta predvieni' plan izpolnijo in tudi prekoračijo, da se doseže tudi predvideno razmerje med dohodkom in režijo ter stroški. Zdaj namreč ugotavljajo, da so precej porasli stroški in režija. V Strojni tovarni Tr bo vi j 3 so se navzlic težavam v prodaji izdelkov v letošn:em letu odločili, da 1963. leta." povečajo realizacijo za nadaljnjih 600 milijonov din v želji, da do 1964. leta dosežejo 5 milijard din realizacije. Prizadevali sl pa bodo tudi. da do konca prve etapa rekonstrukcije dosežejo 7 milijard din realizacije. Za dosego tega imajo na voljo vse potrebne stroje in tudi dovolj delovne sile. Spričo vse večje konkurence se poraja v Strojni tovarni Trbovlje tudi vprašanje znižanja cen serijskim proizvodom, zlasti še za nekatere izdelke. Na posvetovanju ja bilo naglašeno, da so v to-| varni glede na strojni park zmožni znižati cene, treba se je pa pripraviti na konkurenco. Na posvetovanju vodilnega kadra podjetja so razpravljali še o kooperaciji Strojne tovarne s -Prvomajsko«, To-varno motorjev Maribor,' -Metalno«, Litostrojem iti drugimi, o novih pobudah in. predlogih za racionalizator-, stvo in novatorstvo, o še večji krepitvi razvojnega od-, delka podjetja, o skrbne j- Savi, na kateri so navzoči razpravljali .o pripravah na letne konference aktivov LMS, o pripravah na občinsko konferenco organizacije Ljudske mladine zagorske občine in o nekaterih kadrovskih vprašanjih. mi pa bodo končali v začetku oktobra; 21. oktobra bo predvideno občinska konferenca organizacije Zveze komunistov zagorske občine. Ob letnih konferencah osnovne organizacije Zveze komunistov bodo v Zagorju ob Savi izvršili tudi nekatere organizacijske spremembe in bodo nekatere manjše osnovne organizacije ZK združili z večjimi. PRESELITEV V BLAGOVNICO (j) TRBOVLJE - Zadnje dni minulega tedna se je preselila Iz sedanjih prostorov v Restavraciji uprava trgovskega podjetja »1. junij« v prostore v Blagovnici. Te Izpraznjene prostore bi lahko sedaj uporabilo gostinsko podjetje »Majolka« za ureditev salona, kavarne ali pa drugega gostinskegalokala. Praznovanje v Radečah Prebivavci Radeč in okolice so minule dni praznovali že XI. krajevni praznik, ki ga praznujejo vsako leto v spomin na septembrske dni leta 1945, ko se je vračalo iz večletnega izgnanstva največ prebivavcev Radeč in okolice. 2e tja od četrtka pa do nedelje so se vrstile v Radečah in okoliških vaseh kulturne in športne prireditve; svoje dejavnosti so prikazali gasivci, športniki, člani AMD ter člani raznih drugih društev, med njimi tudi pevski zbor DPD Svobode, železničarska in ra-deška godba na pihala. V okviru proslav v počastitev krajevnega praznika je bila v soboto, 8, septembra tudi slavnostna seja krajevnega odbora SZDL, ki so se je udeležili vsi vidnejši predstavniki političnega, gospodarskega in družbenega življenja v komuni. Slavnostno sejo je vodila predsednica KO SZDL, tov. Zora Miler, ki je v svojem govoru na kratko evceirala dogodke pred 17 leti, orisala zgodovino tega starega mesta ter seznanila navzoče z dejavnostjo vseh organizacij v kraju. Podčrtala je, da so vse razprave ljudi o nadaljnjem razvoju kraja navezane na nadaljnji perspektiven razvoj radeške Pap.rni-ce. ki je edino močnejše podjetje v kraju in ki v tesni povezavi z vsemi odgovornimi organi dela na tem, da se v nadaljnjih letih še bolj spremeni podoba kraja in poveča življenjski standard prebivavcev. Na tej seji so sprejeli sklepe, ki poudarjajo da so vsi člani SZDL mnenja, da naj vsi odgovorni občinski forumi nudijo vsestransko pomoč delovnemu kolektivu Papirnice za njen nadaljnji razvoj. Prav tako poudarjajo člani SZDL, da ima lepe možnosti za nadaljnji razvoj tudi tovarna »-Peta". Podčrtano je prav tako, da naj svet za obrt v sodelovanju z organi stanovanjskih skupnosti pregleda in ugotovi možnosti glede nadaljnje krepitve uslužnostnc obrti Ln dejavnosti v kraju, ki je zelo slabo razvita. Svet za turizem pa naj bi izdelal čim-prej temeljit perspektivni plan o razvoju turizma. Po slavnostni seji so se udeleženci le-te napotili na novo športno igrišče pri domu TVD »Partizana«, kjer je približno 500 občanom spregovoril med drugim tudi predsednik ObLO tov. Stane Brečko ter se zahvalil in pohvalil delovno radeško mladino, ki si je v zelo kratkem času zgradila tako lepo in prepotrebno igrišče. Še pred otvoritvijo novega športnega igrišča je pa Jbil koncert na trgu pred hotelom »Jadran« kencert godbe na pihala ter zbor radeškil. športnikov oziroma podmladka TVD Partizana. V nedeljo dopoldne so pripravili člani AMD Radeče mimohod vseh vnst vozil ter dirke, na katerih so sodeloval: njeni člani v vseh kategorijah. Popoldne so se pa pomerili na rokometni tekmi Celjani ter člani domačega roko metnega moštva. V okviru proslav krajevne ga praznika so v nedeljo dopoldne izročili svojemu namenu novo cesto Močilno--Radeče, ki so jo zgradili v tako kratkem času. zahvaljujoč se izredni delavnosti samih vaščanov, ki so opravili tu precej prostovoljnih delovnih ur. J. S. Z nedeljske slovesnosti v Hrastniku: predsednik ObLO Stanko Brečko (levo zgoraj) predaja ključe predsedniku šolskega odbora; gostje ob otvoritvi (desno zgoraj); šolska mladina in domačini so po otvoritvi z zanimanjem ogledovali nove šolske prostore Nova šola - ponos vse občine Prebivavci Zgornjega Hrastnika so bili v nedeljo dopoldan priča dologo pričakovanemu trenutku: nekaj po 9. ur: je predsednik občinskega ljud kega odbora Hrastnik Stanko Brečko v navzočnesti precejšnjega števila občanov, ki jih ni motil dež ob zaletku slovesnosti, izročil namenu novo šolsko poslopje za šolo narodnega heroja Rajka-Jo-žeta Meniha, ki je padel junaške smrti v legendarnem Pohorskem bataljonu. Predsednik občinskega ljudskega odbora Hrastnik je ob otvoritvi med drugim naglasil. da je trajala gradnja te šole sicer nekaj let, ker je bilo treba dati prednest investicijskim delom v hrast- ni.ških industrijskih gos.io-' danskih organizacijah. S prizadevnost jo občinskega ljudskega odbora in delovnih kolektivov, zlasti še rudar.ev z Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik so bila letos končno dograjena vsa poslopja in telovadnica za novo šolo, ki ni v ponos samo kraju, pač pa vsej hrastn ski občini. Za gradnjo novih šolskih poslopij so porabili nad 182 milijonov din: polovico tega so prispevali delovni kolektivi. Nedeljsko slovesnost otvoritve novega šolskega pevdop-ja v Hrastniku je začela godba na pihala Svobode I, program sta pa nasto izvajala pevski in recitacijski žcor osnovne šole. Zraven številnih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov se je slovesnosti udeležila tudi ses ra pokojnega narodnega he.o. v Rajka.' Učencem osnovne šole narodnega heroja Rajka so čestitali ob tem pomembnem, dogodku zastopniki mladinskega akt.va z osnovne šoie Dol pri Hrastniku in zastopniki pionirjev s šole »Marijana Nemca- v Radečah, ki so obenem izrazili željo, da bi bilo kmalu dograjeno tudi njihovo šolsko poslopje. ®^ Mi ■ še malo. In dela na cesti skozi Hrastnik bodo skončana. Pravijo, da je stal oporni zid nasproti Tovarne kemičnih izdelkov več kot vsa cesta od Steklarne do Riklovegu mostu. 30. septembra bodo v Hrastniku Izročili namenu novo cesto od Steklarne do Rudnika. Obetajo se boljši časi — pešcem in voaanlkom motornih vozil • 1 •' Živahno delo v sindikatih Dasiravno v hrastniški komuni dopustniško razpoloženje še ni ponehalo, je v posameznih sindikalnih podružnicah v občini opaziti veliko delavnost. Tudi občinski sindikalni svet je zelo aktiven. Neposredne naloge, ki čakajo sindikalne organizacije na področju socialnega zavarovanja ob sprejetju novih zakonov, so dale organizacijam obilo dela. Predsedstvo ObSS v Hrastniku je v ta namen sklicalo na področju Hrastnik in Radeč seminar, ki so se ga -udeležili skoro vsi sindikalni aktivisti. Na seminarju so se vsi izvršni organi sindikalnih podružnic seznanili z bistvenimi spremembami zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in z zakonom o socialnem zavarovanju. Veliko zanimanje za reševanje vpraišanj socialnega zavarovanja, zlasti pa izdatkov tega zavarovanja priča, da so. se sindikalne podružnice resno lotile zadevnih razprav. Nujna decentralizacija in pa neposredna skrb samih zavarovancev za nadaljnji razvoj odnosov na tem področju pričata, kako nujno potrebno je bilo preiti tudi na tem področju na neposredno upravljanje preko skupščin socialnega zavarovanja. Vodstva sindikalnih podružnic so sprejela stališče ObLO Hrastnik o formiranju zasavske skupnosti zavarovancev, da se v Hrastniku in Zagorju formirajo podružnice zavoda za socialno zavarovanje. Vse večje sindikalne podružnice so tudi že začele z zadevnimi kadrovskimi pripravami, tako da je že prirpavljenih preko 50 tovarišev, od katerih bodo določeno - levilo izvolili'v komunalno skupnost socialnega zavarovanja. Da se z zadevnimi zakeni seznanijo tudi ostali člani delovnih kolektivov, sc bodo sklicale sindikalne konference v vtseh večjih podjetjih v komuni, t. j. na rudniku, v kemični tovarni, steklarni v Hrastniku, papirnici v Radečah in kurilnici v Zidanem mostu. Na njih bodo funkcionarji oz. člani ObSS in organi podružnice socialnega zavarovanja poročali o delu in tolmačili oba omenjena zakona, tako da bodo vsi člani socialnega zavarovanja seznanjeni z novimi zakoni še pred volitvami v komunalno skupščino socialnega zavarovanja. J. G. Pred jubilejem Deset let razmeroma ni dolga doba, je pa pomembna. če sc upošteva trud in delo v nekem društvu. Tako bo letos meseca novembra praznovalo DPD Svoboda Trbovlje II desetletnico svojega obstoja In dejavnosti. Pred dnevi je imel upravni odbor tega društva redno sejo. na kateri je bil določen datum občnega zbora društva, ki bo v soboto, 22. septembra ob 7. uri zvečer. Na tej seji so tudi sprejeli program proslave desetletnice Svobode Trbovlje II. Sam program slovesnosti je razdeljen na daljše časovno razdobje. Tako bo že 11. oktobra v društvenem kinu slavnostna predstava jugoslovanskega filma »KOZAKA Na to predstavo, ki bo prva v Sloveniji, bo društvo povabilo režiserja filma Veljka Bulajiča in tudi igravko Olivero Markovič. Film »KOZARA« se bo predvajal že meseca oktobra, ker v novembru, ko bo društvo praznovalo svojo HMetnico, ne bo mogoče dobili tega ali kakega drugega jugoslovanskega filma z revolucionarno in zgodovinsko tematiko. V glavnem se bo pa program praznovanja desetletnice društva pričel izvajati 22. novembra t. 1. V društveni dvorani bo društvo tedaj izvedlo veliki klubski večer pod naslovom »Deset let Svobode II« ob sodelovanju vseh društvenih sekcij. Celovečerni koncert bodo izvedli v novembru nadalje -Veseli rudarji«, prav tako tudi mešani pevski zbor društva, ki bo ca večer pred dnevom republike priredil koncert svojih najboljših pesmi, izvajanih v zadnjih 10 letih. Zaključek proslav v počastitev desetletnice društva bo na večer pred 29. novembrom. V tednu pred 29. novembrom bodo pa v klubu društva razne prireditve. Tako je predviden literarni večer, lutkovna prireditev, šahovski brzoturnir ter sprejem aktivnih delavcev društva v klubu ob njegovi desetletnici. Program bo pisan in bo zahteval od vseh sodelujočih mnogo truda in dela, d* bo res izveden tako, kot to terja tak jubilej. m „ s <■**!&&< S ***** Trenutki odločitve za kolektiv TEVE »Varnost« v Zagorju Hrastnik — v ospredju obrati Tovarne kemičnih izdelkov, v ozadju del obratov Steklarne Hrastnik V zadnjem času v Zagorju ob Savi precej razpravljajo o težavah, v katerih se je v letošnjem letu znašel kolektiv Tovarne eksplozijsko varnih elektro naprav TEVE ►►Varnost«. Kljub temu, da podjetje zaradi poskusnega obratovanja v prvem letošnjem polletju ni plačevalo 15% prispevka iz dohodka, niti prispevka iz izrednega dohodka so ob 171,366.000 din ustvarjene celotne realizacije dosegli le 40,795.000 din dohodlka, od katerega so ga 95,6% namenili za osebne dohodke zaposlenih in le 4,4% za sklade. V mesecu juliju pa je TEVE »Varnost« dosegla višek izdatkov nad dohodki, In sicer okrog 2,5 milijona din. Pred dnevi je bila vrsta sestankov, na katerih so raz- petem je pa bila tudi konferenca članov delovnega ko- proizvodnjo »srh« opreme, disciplino zaposlenih, TEVE »Varnost« je lani prodajala izdelke grosistom, ti pa so jih kupovali in kopičili v skladiščih. Tako se je lektiva Tovarne eksplozijsko dogodilo, da so začeli grosi-varnih elektro naprav TEVE sti ob in P” novem letu od-»Varnost«, ki ni bila najbo- Povedovati naročila, ker so lje obiskana in na kateri so blla. sk,adišča polna. Pripetilo pravljali o položaju Tovarne ^^kad^^ova^N^n' Rroiištfčnega‘trgovsk^'^- ‘™ ,V Pr'n»«nie e.mveeja »w«nio,tt«l,o varnih »leiktro «<*« kadr* 10 f. »__‘u .T zavest in enotnost članov de- lovnega kolektiva Tovarne nmvsi za nau 220 milijonov tako \ proizvodnji kot v upravi. Po razpravi o nekaterih drugih problemih, pri čemer so ugotovili, da so do nedavno vodilni tovariši v tovarni vse preveč optimistično prikazovali proizvodni program, trg in prodajo, ter da je potrebna v prihodnje čimvečja eksplozijsko varnih elektro naprav TEVE »Varnost« in ferenei so prisotni člani de- jclja ~Ru<,ar<< v Zagrebu ob §sH EHs ganizacija ‘zK. d‘ °Sn°'n‘l ^“^^'o^uSvUeno,^ ^»dnjc tovatne.' ^” Tega" Na posebno sejo pa so se so se do nedavnega vodilni ,zbaja nujnost, da naj bo v sestali tudi člani sveta za in- tovariši iz tovarn_Vse pra_ eksplozijsko varnih elektro naprav TEVE »Varnost« v Zagorju ob Savi sklenili, da naj uprava tovarne in upravni odbor konsolidirano delajo na izdelavi novega proizvodnega programa tovarne, da naj uprava v okviru možnosti Delež lesne industrije vse bolj važen Med zasavskimi izvozniki velja omeniti tudi tri podjetja — Lesno industrijsko podjetje Zagorje ob Savi, Lesno industrijo Litija in Industrijsko podjetje »Peta« .Radeče, ki izvažajo na inozemska tržišča rezan les oziroma izdelke lesne galanterije. Te tri zasavske gospodarske organizacije izvažajo dobršen del svojih polizdelkov oziroma Izdelkov v območja konvertibilnih valut, kar je še posebej pomembno. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI ima letos v načrtu izvoz 2.000 kub. metrov rezanega lesa smreke in jelke, v glavnem za Italijansko tržišče. Letos bodo iz Zagorja ob Savi izvozili v inozemstvo 4-krat več rezanega lesa kot lansko leto. S predvideno novogradnjo žagarskih obratov, ki bi veljala okrog 100 milijonov din In za katero že imajo izdelane načrte, a čakajo na uradno lokacijo, bi pa lahko povečali izvoz šc za nadaljnjih najmanj 30 %. Izvoz 2.000 kub. metrov rezanega lesa pomeni za delovni kolektiv te zagorske gospodarske organizacije precej veliko'nalogo, zlasti če upoštevamo zastarel strojni park ter premajhne In neprimerne delovne prostore. Večji del rezanega lesa bodo iz Zagorja odposlali v tem in prihodnjem mesecu, tako da pričakujejo, da bydo v novembru izpolnili predvideni plan izvoza rezanega lesa. LESNA INDUSTRIJA LITIJA ima prav tako zastarele stroje. Kritično je zlasti stanje jermenika — gatra, ki je izrabljen, novega bodo pa dobili šele v prvi polovici prihodnjega leta iz uvoza. Do konca junija so iz Litije izvozili le 34 % predvidene količine rezanega lesa, vendar bo predvideni letni plan skoraj gotovo dosežen, ker sc šele v Jesenskih mesecih začenja v večjih množinah odpravljati rezan les za izvoz. Težava je bila v tem, da je morala Lesna Industrl-' ja sama iskati tržišče oz. kupca za izvoz žaganega lesa. Iz Litije izvažajo rezan les v glavnem v Italijo, nekaj pa v Avstrijo. Iz Litije pa izvažajo tudi furnir, in sicer neposredno v Avstrijo, Švico Poljsko In ZSSR, posredno pa v izdelkih »Bresta« iz Cerknice. V podjetju bodo morali zastaviti do konca leta vse sile, da bodo predvideni letni plan izvoza v celoti dosegli. Delovni kolektiv INDUSTRIJSKEGA PODJET.\\ »PETA« RADEČE je šele lani začel z izvozom. Letos se pa z izvozom še bolj uveljavljajo, in sicer z navidez manj pomembnimi proizvodi — valjar#-ki za testo, nogami za mizice in z drugimi lesnimi izdelki. Lani je kolektiv izvozil 5 % proizvodnje, letos bo pa izvozil predvideno že 30 % proizvodnje; sicer pa imajo v načrtu, da prihodnje leto izvoz najmanj podvoje. Premalo za izvoz ................. iz tovarn* vse p^al prihodnje proizvodnja »sch dustrijo in obrt pri občinskem malo oziroma ni* Pnsvetovali opr< mc samo de* proizvodne- utr*ii notranjo organizacijo ljudskem odboru Zagorje ob s člani kolektiva ede osva- sa r,r reali- ' zacijo in soraz« *«o nizke ol> povprečne mese* °sebne dohodke. Ugo*0"1^® je pa bilo tudi, da •*“. c| krivde za težave, v ka**r Se je letos znašlo P°^|C . u*li na samem kole**-3' ’ svojih pravic ni znal izlili. Razprava n* 1[°M*r*,,®i je bistveno osve««* z|Mtj lrj vprašanja: lic<’7raiUo(‘iZVo'dni program in nU p,.- ®l‘*ani-zacijo tovarn*- ’lvo je namreč, da s° v ... *elos v zagorski TEV®Jljgijju** videli v licenci , * tvrd- ke »Comclec- za „,,,, 1,-odnjo tako Imenovan* ' opre me, pravzaprav , <* b|ik0i čeprav je bel* * 'vrdka prodala licenc® dry mu podjetju . *•» lega dokaj neredno *«*aj ni, pošiljala potr*6"”, 'iitirj. tacijo. ZaradL ' * .e v TEVE »Varnost «U Sp y večjih težavah ' D»‘ein _ povsem razumu* 0 zagledala tablo z Gorioujevim napisom, je kar vzdrhtela od veselja. Toda njegova hiša je bila zaprta, prav tako tudi vsa okna v pritličju. Perina je začela s lako silo razbijati po oknih in vralih, da jo je začel opazovati neki sosed, ki je delal na vrtu. — No, starka, kaj pa ti počneš? jo je ogovoril. — Rada bi govorila z goslilnlčarjem. — Gorioujem? - Da. — Ce res moraš, je najbolje, da ga obiščeš v ječi, kamor so ga odpeljali. V njegovi krčmi so se shajali razbojniki in ostali potepuhi, zalo ga je policija odpeljala in njegove ponočne goste tudi. — Se neko vprašanje, gospod! - Kaj pa? — Ali je imel Goriou dve ženski v hiši? — Ne. Kolikor vem, je imel samo neko služkinjo. — Slišala sem, da je bila pri njem tudi neka duševno bolna gospodična. — Kje pa! Tu ni bilo nobene druge ženske. Goriou ni bil poseben prijatelj žensk. - In kam je odšla služkinja? — Včeraj je odpotovala v svojo rojstno vas. Zelo je jokala, ker ji je Goriou ostal dolžan plačo za celo leto. Perina ni več spraševala. Sklonila je glavo, kajti njen zadnji up je bil pokopan. Služkinja, ki bi lahko kaj povedala o Izidori, je bila daleč od Pariza, ona sama pa ni vedela, v katero pokrajino in kraj se je služkinja odpeljala. Perina ni niti več poskušala, da bi skrila svoj obup. Tako je počasi prispela do obale Selne in se vpraševala, ali ne bi bilo najpametneje, da skoči v mrzlo reko. - To bi bil najkrajši način, da si prihranim lrpljenje in revščino! je zamrmrala. RENEJEVI ZAVEZNIKI Minilo je deset dni. Policijski ukrepi proli Gorioujcvi krčmi so bili brezuspešni tudi zaradi tega, ker gospod de Sartines niti ni vedel, kaj hoče imeti. Zastonj so po večkrat izpraševali Goriouja in ostale aretirane, nič pa niso mogli zvedeti o družbi ponarejevalcev denarja. Res je, da bi bil Goriou izdal tudi največjo skrivnost, če bi vedel zanjo, samo da bi se bil dokopal do svobode. Veliko je pripovedoval o mojstru Davidu in Cofluellcotu, loda manjkali so natančnejši podatki, da bi lahko prijeli in zaprli oba. Čeprav pripovedovanje gostilničarja ni imelo dosti pomena, je cela četa policajev in agentov preiskovala cel Pariz z upanjem, da bodo morda le ujeli mojstra Davida in Coauelicoia. A tudi baron Querjean ni bil med najsrečnejšimi ljudmi, čeprav se je že skoraj dokopal do cilja. Bil je silno zamišljen. NI imel ne miru ne spanja. (Dalje prihodnjič) N Tatari Ukleti partizan Poročnik ga je samo sumljivo pogledal in poklical oficirje vodov. Cez tri minute začnemo z novim napadom. Sistem v napadu kot do stitiaj. Ogenj v pokretu! je ukazal iri vstal. Vojaki so težko držali sistem, ker so cepali v jame in razrito zemljo. S partizanske " strani ni prišel niti en strel. Na celi fronti, do kamor se je videlo, so nemške čete prešle v napad. Zraven poročnikovega desnega krila je nastopila četa avtomatičarjev. Napetost se je stopnjevala. Nemški vojaki bi rajši videli, da bi partizani streljali od daleč, ker bi tedaj lahko ocenili njihovo moč in ugotovili pri napredovanju mrtve točke. Tako so pa vsak trenutek pričakovali strel od blizu in — smrt .. . Vorwarts! Vorvvarts! so se slišala kratka povelja. Bili so na sto ... na šestdeset .. . štirideset , trideset... - Pripravile bombe! Pripravite se za napad! so vpili oficirji. In tedaj je prišla salva. Bila je videti slaba, kajti prihajala j_e iz roajiy$ega š^vllp ... Toda visla nemških vojakov sc je za-, majala in pretrgala. — Vorvvarts! je vpil poročnik. V roki je držal pištolo in korakal cb Mul-lerju. Tedaj pa je pokleknil in ostal v tej drži. Z eno roko se je opiral na zemljo, v drugi je pa imel pištolo ter streljal in vpil. — Gospod poročnik! je priskočil Mulier. — Proč! Naprej! Juriš! se je zadrl poročnik in se skloni!. In potem je padel na tla. Oti so se mu razširite. Videl je, kako neki mitraljezec s kakšnih petdeset metrov seje .smrt po bataljonu. — A-a! je kriknil in z zadnjimi močmi naravnal pištolo v smer mitraljeza. Drobna zrna so zažvižgala in mu preluknjala obraz in prsi. Njegova četa je štela le še polovico mož, ioda znašla se je na robu partizanskih položajev. Skupina partizanov ec je ločila od ostalih in jurišala. Pomešali so se z Nemci. Nemški vojaki so se spustili po strmini in se zaustavili kakih trideset metrov dalje ne vedoč, kaj se dogaja. Na Mullerja je planil suh, majhen mladenič. Odkotalila sta se v neko jamo, ki jo je napravila letalska bomba. Nemec je bil močnejši. Ijrihitel je še neki nemški vojak in sla fantu zvila roke na hrbtu. — Odpeljiva ga dol! je dejal drugi vojak. V tem času se je četa umaknila. Vojakov je ostalo komaj za en vod. Četo je vodil podoficir, ker so padli vsi oficirju Miiller se je obrnil in vlekel ujetnika, kateremu so tekle solze po obrazu, po vratu pa mu je curljala kri v tankem curku. Na nekaterih mestih je imel raztrgano obleko, tako da se je videla bela. že dolgo ne ožgana koža. Znašli so sc pred Krmnenom in pred njegovima tovarišema. Mulier je mislil, da je sedaj ugoden trenutek, da se oddahnejo, in je porinil ujetnika na zemljo. Tudi drugi vojak se je usedel zraven. - Spet nismo uspeli! je dejal Miiiler Kom-nenu. Komnen se mu je približal in gledal na desno in levo. V roki je držal avtomat. — Ni ga treba... On je naš ujetnik. V štabu ga bodo zaslišali, je rekel Mulier, misleč, da hoče neznani vojak ustreliti ujetnika. Toda cev Komnenovega avtomata ie bila na njegovem čelu. Miraš je bil že za hrbtom drugega vojaka. Skoraj v istem trenutku sta usekala oba avtomata, samo po en strel. Zaradi močnega streljanja obeh strelov ni bilo slišati. Niti Novak, ki je iskal najboljši položaj na koncu desnega krila nemške čete, ni nič slišal. Ob samem robu partizanskih položajev se je vkopavalo deset nemških vojakov. To je bilo nevarno. Novak jih je obsul z dolgim rafalom in Nemci so sc umaknili. Ljubin grob je še enkrat vzdržal. (Nadaljevanje dedi) Uspeh slepega zdravnika Šarita Montiel, znana iz filma »Prodajavka vijolic« »Carmen iz Granade« Norveški zdravnik dr. Gun-vald Eivindson je pred 15 leti občutil, da ga zapušča vid. Obiskal je kolega, ki je ugotovil resno vnetje očesnih živcev. Po nekaj mesecih zdravljenja v bolnišnici je zdravnik Eivindson kljub skrbni negi ostal slep. Zdravnik je obupal. Cez nekaj časa je sklenil, da se bo posvetil poklicu maserja. Nekega dne ga je nujno poklicala neka bivša pacientka,. ki ni vedela, da je osle-In pel. Zdravnik je odhitel k bolnici in ugotovil, da ima vnetje ledvic. Predpisal ji je zdravila in dal nasvete. Ta uspeh je zdravnika ohrabril in mu dal upanje, da bi lahko kljub slepoti nadaljeval z zdravniškim delom. Njegovi bivši pacienti so se pričeli vračati v njegovo ordinacijo, prihajalo pa je čedalje več novih, ki so zdravnika močno hvalili. Izredno razvit sluh pomaga zdravniku, da natančno postavi diagnozo. Zdravnik pravi, da mu pri ugotavljanju diagnoz mnogo koristi poslušanje pacientovih korakov in glasu. Slepemu zdravniku pomaga žena, ki dela preiskave, jemlje sedimentacijo in daje injekcije. ZANIMIVOSTI Zadnji andaluzijski bandit Zadnji španski bandit je bil pretj kratkim v borbi s policijo v andaluzijskih hribih tako hudo ranjen, da je čez nekaj ur v seviljski bolnišnici umrl. ŽEPNA POSTELJA Spanje v vlaku je zares neudobno. Človek ne ve, kam bi z glavo, in ko se prebudi, ga navadno boli vrat. Zato bo izum nekega nemškega inženirja verjetno prav toplo sprejet. Njegov izum je sestavljen iz pasov, na katere je mogoče nasloniti glavo in roke. Pasovi se pritrdijo na prtljažnik nad sedeži. Zvite je mogoče stlačiti v žep. MILIJONI IZ NEPOMEMBNIH STVARI Kosta Dogu iz Bitolja je v štiridesetih letih zbiranja najrazličnejših — za vsakogar izmed nas povsem nepomembnih — stvari postal prvi milijonar. Njegovo nenavadno zbirko cenijo sedaj namreč kar na 10 milijonov. Kosta vse dni preživi v 'zbiranju in urejevanju predmetov. Zbira vse: kino vstopnice, škatlice vžigalic, cigaret, avtobusne karte, razglednice, razne nalepnice itd. V njegrvl zbirki je npr. vstopnica za bitoijsko gledališče iz leta 1920, kar ima gotovo že svoj zgodovinski pomen. NI PREPOVEDANO Neki angleški šofer se .je znašel pred sodiščem, ker je na strehi svojega avtomobila prevažal dva prijatelja. Sodišče ga je oprostilo vsake kazni, ker sodniki v britanskem zakoniku niso našli nobenega paragrafa, ki bi prepovedoval vožnjo na strehi avtomobila. Manuel Martin Alverez je sedel že dvakrat zaradi tatvin v zaporu, ko se je domislil, da bi slavni španski bando-relizem — razbojništvo v Sierri Moreni — obudil k novemu življenju. Ko je bil izpuščen iz zapora, je ukradel nekaj pušk in municijo. Potem je šel v hribe in pričel napadati osamljene kmetije. Naposled je hotel zaigrati vlogo Joseja iz Bize-tove opere »Carmen« v resničnosti in_ je pričel sredi belega dne ustavljati avtomobile na cesti. Na cesto je zvalil velike kamne. Ko so ljudje izstopili, jih je z orožjem v roki prisilil, da so mu izročili ves svoj denar. Tak napad mu je uspel trikrat, ko mu je prišla na sled policija. Ko se je četr- PIVO V KARTONSKIH ŠKATLAH Avstralske oblasti bodo kmalu prepovedale prodajati alkoholne pijače na nogometnih tekmah, ker »segreti« navijači mnogokrat pokvarijo treznim užitek tekme. Po neki nedavno odigrani tekmi je ostalo na sedežih točno 100.000 praznih pivskih steklenic. Največja nesreča je v tem, da jih mečejo na »krivične« sodnike ali celo igravce. AntiaLkoholiki zahtevajo, naj oblasti prepovedo prodajati pivo na nogometnih tekmah. Pristaši piva pa so pripravljeni privoliti samo v naslednjo spremembo: namesto v Steklenicah naj. prodajajo pivo v kartonskih škatlah. , Ne pred 1967? Na četrtem mednarodnem ‘kongresu za vesoljsko znanost v Tokiu je izjavil Sovjetski- znanstvenik Sedov, da Sovjetska zveza v naslednjih petih letih ne bo poslala vesoljske ladje na Mesec. Pristavil je, da je treba medtem rešiti še celo vrsto problemov. Tudi poletov na Venero ali Mars Sovjetska zveza trenutno ne pripravlja. tič približal avtomobilu in pozvat potnike z orožjem v rokah, na.! izstopijo, je zagledal pred seboj cev dveh avtomatičnih pištol. Kot pravi bandoleto je brž skočil za skalo in pričel streljati. Toda moderno avtomatično ornž;e je bilo hitrejše in po nekaj strelih se je bandit zgrudil. »Razbijte to steklo« V nekem ameriškem mestu gradijo paviljone letnega sejma. Nekoliko pred zaste-klenimi dvoranami stoji tabla z napisom: »Ce želite razbijati stekla na paviljonih, vas prosimo, da razbijete to steklo.« Poleg table so res obešena tri stara okna. Graditelji menijo, da se bodo škodljivci znesli nad stekli, ki so jim tako prijazno ponujana, in pustili ostale pri miru. Glasba za dobre živce Elektronski računski avtomat je na nedavni razstavi v Miinchnu komponiral elektronsko glasbo. Dva ameriška znanstvenika sta napolnila avtomat z najrazličnejšo modrostjo o glasbi in komponiranju. Rezultat: elek- tronska skladba, ki je le »za Nedovoljena hitrost V Rimu je bil neki Silvio Ferantc obsojen na denarno kazen 15 tisoč Ur zato, ker je, medtem ko je tekel proti domu, da ga ne bi dobil dež, podrl neko žensko. Njegov zagovornik ga je branil, češ da ni kriv, ker ni nobenega zakona, ki bi omejeval brzi-no pešcev v mestnem prometu. Vendar sodišče te obrambe ni upoštevalo. Micuko z novim obrazom Plesavka Micuko, ki je bila soudeležena pri ugrabitvi malega Eriita Peugeota, vnuka francoskega avtomobilskega magnata, se je odločila, da spremeni svoj obraz. Po plastični operaciji je ni mogoče več prepoznati. Dejala je, da ta njena odločitev ni- ma nikakršne zveze z ugrabitvijo malega Erika, vendar si je že dolgo želela, da dobi »evropski« obraz. Bolhe na pohodu Rimski zavodi za dezinfekcijo so razglasili vojno stanje: nepregledne armade bolh so na pohodu v »večno mesto«. Nepoklicane in nezaželene goste so zasledili celo v nekaterih hotelih v središču mesta. Borba proti boljšj im vojščakom pa doslej ni dosegla še nobenega vidnega uspeha. Sončenje v obleki V neki tovarni v Litvi so začeli proizvajat; umetno svilo, ki propušča ultravijolične žarke. Žene, ki bodo nosile obleke iz tega blaga, se bodo torej lahko sončile kar v obleki. Narkotik iz tube Ameriška policija je resno zaskrbljena, ke» je velik del mladine podlegel novemu »narkotiku«: mladoletniki kupijo v trgovini tubo nekega posebnega lepila za lepljenje-letalskih modelov, iztisnejo njeno vsebino na mizo in nato vdihujejo pline, ki se dvigajo iz lepila. Žrtve tega novega »narkotika« izjavljajo, da se po vdihavanju teh plinov počutijo kot »nadljudje«, ki so pripravljeni na vse, in da imajo pri tem občutek, kot da bi plavali po zraku. Toda zdravniki so ugotovili, da vdihavanje teh plinov škoduje jetram in žolču, razen tega pa lahko Povzroči tudi slepoto. Policija je napovedala energične ukrepe. Iz. filma- »Mati, poslušaj mojo pesem«