LETO XIV ŠTEVILKA 1 25. Januar 1992 Cena 50,00 SLT REČICA GORNJI GRAD • * LJUBNO Brezplačen izvod je omogočila . , SO MOZIRJE , DOHODNINA MALA MATURA KULTURNI DOGODKI DENACIONALIZACIJA GORSKO KOLESARJENJE Mercator - ZKZ Mozirje TRGOVINA sk'rbi za svoje kupce tudi tedaj, ko so v denarnih težavahr zato omogoča nakupe vseh vrst blaga na POTROŠNIŠKI KREDIT pdd ugodnimi pogoji na 5 mesecev. Prvi obrok in zavarovalna premija se plača ob nakupu. Vse informacije in kreditne pole dobite r v vseh zadružnih trgovinah > Mercator - ZKZ - TRGOVINA ZAKAJ BI PRI POGOVORU S TUJCEM UPORABLJALI ROKE IN NOGE? UPORABITE RAJE JEZIK! • vse oblike začetnih in nadaljevalnih tečajeV NEMŠKEGA JEZIKA za' otroke in odrasle 1 • možnost poučevanja na vašem domu • prevajanje vseh vrst tekstov iz nemškega v slovenski jezik in obratno.' PRIDITE, DOGOVORILI SE BOMO! TIRŠEK DRČAR JOŽICA < x 63342 GORNJI GRAD 243 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE IN STANOVANJSKA ZADRUGA " MOJ DOM " Mozirje x OBVCŠČATft vse člane Stanovanjske zadruge,da smo združeni od l. I. 1992 dalje. Od 20..1. 1992 poslujemo v novih prostorih, v Mozirju, na Trgu 14 ( no upravi podjetja Savinja Mozirje ) KOOPCRACIJfi : od 7. - 15. ure Tel.: 063/ 631 023, 831 792, Fax.: 063/ 832 621 P.AX tti ftié «* Zaii/.r.X PRODAJA PREMOGA KEMIČNA ČISTILNICA AVTOPREVOZNIŠTVO PEČNIK, Nazarje - prodaja in dostava premoga po najnižji ceni. - naročite ga lahko po telefonu ali v kemični čistilnici Nazarje 151 a mnnnča nh rinfitavi na Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o. Na podlagi 9.ČI.Zakona o temeljnih pravicah Iz delovnega razmerja ( Ur. list SFRJ št. 60/89 ) OBJAVLJAMO prosto delovno mesto ' POSLOVODJA RESTAVRACIJE GAJ V MOZIRJU Pogoji za zasedbo delovnega mesta so : , - splošni - posebni: končana šola V. ali IV. st. gostinske stroke 's pokllcom tehnik kuharstva ali strežbe z najmanj enoletnimi delovnimi Izkušnjami in dodatnimi znanji enega tujega jezika, vozniškim izpitom B kategorije in izpitom iz higienskega mlfiimuma. Poskusno delp tri mesece. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v roku 15 dni. O Izbiri bodo kandidati pisno obveščeni do 1/2 -1992. M^RX - GOSTINSKO PODJETJE TURIST i Nazarje % PREBERITE TA OGLAS, MORDA VAS BO ZANIMAL. Mali smo, vendar smo prepričani, daje pred nami bodočnost. Turizem in gostinstvo postiljata v naši dblini pomembna dejavnost, zato tudi mi iščemo v tej sredini svoj prostor. Zavedamo se, da bomo le z visoko kvaliteto uspeli. Visoko kvaliteto pa ustvaijajo ljudje, ki so pripravljeni v gostinskem poklicu poiskati svoj boljši jutri in svojo ljubezen do dela. Vse tiste, ki bi se nam želeli pridružiti, vabimo, da se nam oglasite na-upravi v NaZaijah. Pogovorili se bomo z Vami, morda bomo našli način, da-si bomo skupaj gradili»boljši jutri. Gostinsko podjetje TURIST Nazaije tel.: 831 911,832 536 NASLOVNICA Zaščitni znak 'Zgornje Savinjske doline K A'/At.O stran DOHODNINA ................ 4 O DENACIONALIZACIJI...... 6 SEJEM MODA 92 p, 6 • NOV RAČU NALNIK V ELKROJU ..................i NA VRSTI JE "GREGORNOV 'i: JEZ V SPODNJI REČICI ...... 7 GOZD JE KAKOR ZDRAVJE .8 NOVOLETNI PRAZNIKI NA GOLTEH ................9 GORSKO KOLESARJENJE ... 9 KS NAZARJE............11 PRIZNANJU NAZDRAVILI Z ZDRAVO VODO ........II . PREVERILI ZNANJE OSMOŠOLCEV ...........12 REORGANIZACIJA ZDRAVSTVA...... 12 DRUŠTVO POSEBNEGA ' POMENA............:...13 . SLOVO OD STAREGA LETA 'Z GLASBO..............13 IZ RODAV ROD....... 14 V PRIČAKOVANJU KULTURNIH DOGODKOV ..15 IGNAC OROŽEN O CERKVI SV. PRIMOŽA IN F KLICU ANA ... 15 O KRUHU DRUGAČE......16 - HERALDIKA IN AVTOMOBILSKE TABLICE .. 16 POOSTREN NADZOR......17 TUDI V KLETI LAHKO ZAGORI............ ..17 IN MEMORIAM..........17 PISMA BRALCEV .......18 ŠPORT IN REKREACIJA .... 19 OBVESTILA .........20 Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik Marko Lenarčič. Uredniški odbor: A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik, M. Lenarčič; • Tehnično urejanje Vojko Strahovnik in Delavska univerza Mozirje; novinar: Franci Kotnik, urednik fotografij: Matevž Lenarčič, lektor: Ana Lamq£ tisk Delavska univerza Mozirje^ telefon 063 831 952. Žiro račun EPSI št. 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu. Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov. Savinjske novice so na razpolago na vseh prodajnih mestih Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in - Savinje Brezplačen izid 1. številke Savinjskih novic v letu 1992 so omogočili: Glavni sponzor -Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj EPSI d.o.o. in avtorji tekstov ter fotografij, lektor, novinar. Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Živimo v čadu, ko velja rek nič nas ne sme presenetiti. Spremembe se vrstijo po-tekočem traku, tako da vseh niti zaznati ne moremo. Januar 1992 zagotovo ne bo ostal pozabljen. Mednarodno priznanje Slovenije kot samostojne države je. dejstvo, ki ga ne more spregledati .še tak nasprotnik politike. Večina ljudi pa bomo-pravi pomen samostojnosti dojeli šele, ko ne bo treba vsak konec meseca trepetati ali nam bodo sploft nakazali plače, da vsaj za nekaj dni pokrijemo minus, Id ga imamo v banki Pred vami je prva številka Savinjskih novic v letu 1992. Ob pomoči Skupščine občine Mozirje, avtorjev prispevkov in fotograjij, Delavske univerze, PTT, smo lahko prvo številko brezplačno razdelili vsem gospodinjstvom v občini z namenom, da predstavimo novo obliko organiziranosti časopisa ter spremembe v tehničnem smislu. Glavno vodilo časopisa bo aktualnost in pisati tudi o ljudeh, ki ne živijo ravno v večjih centrih Zgornje Savinjske doline. Zato vabimo vse, da nam sporočajo o dogodkih, zanimivostih iz doline in hribov, pošljejo karikature,-uganke... Še o ceni. Cena časopisa bo malo višja kot je bila in sicer predvsem zaradi tega, ker bo časopis izhajal na tržni osnovi in s tem mora avtomatično slediti podražitvam ali pocenitvam na trgu. Vendar mislim, da cena ne bo vplivala na družinski proračun. In čisto za konec še: pišitei oglašujte z malimi oglasiv do 20 besed so zastonj, izpolnite tudi anketo, ki je v tej številki, saj bomo med odgovori izžrebali knjižno nagrado. Sploh pa se bomo potrudili, da se bo v vsaki številki znašla kakšna nagradna igra oz. vprašanje. -Lep pozdrav! Marko Lenarčič \ Dandanes so težki-časi Nič kaj primerni za lokalni časopis, kot so Savinjske novice. Tn vendar smo se navkljub temu odločili, da časopis tehnično posodobimo, vsebinsko preuredimo in popestrimo ter ga v takšni obliki ponudimo vam, spoštovani bralci, s ciljem, da Savinjske novice (spet) postanejo "vaš" časopis. Da bi to dosegli, smo se odločili za tri vrste ukrepov: 1. časopis bo štirinajstdnevnik, kar mu bo dalo novo kvaliteto: aktualnost. Pričakujemo, da 'bo to imelo svoj učinek tudi na področju ekonomske propagande. 2. časopis bo vsebinsko prenovljen, kar bo pomenilo tudi in predvsem objektivno kritičnost v pisanju ip poročanju. Že kar nekaj časa namreč ne živimo več v dolini, kjer se "cedita med in mleko", to pa se mora odražati tudi skozi lokalni časopis. Savinjske novice v novi obliki obljubljajo neobremenjenost s preteklostjo in njenimi produkti, vzporedno s lem pa .trden pogleda prihodnost, zasnovano na vsestranskem razvoju družbene demokracije in svobodnega podjetništva. r' , 3. časopis bo tehnično prenovljen, pri čemer gre predvsem za spremembo formata (to ste gotovo opazili prvi trenutek, ko ste časopis vzeli v roke) in urejenost posameznih rubrik (tudi o tem se lahko prepričate, če prelistate še nekaj strani), \ Upoštevajoč navedeno lahko sklepate, da želimo časopisu nadeti takšno podobo, da bo le-ta za bralce zanimiv in že na zunaj prepoznaven. Trudili se bomo, da bo vsebina pestra in privlačna, kar naj bi se čimprej odražalo v porastu števila naročnikov in prodanih izvodov časopisa v prosti prodaji Upamo namreč, da si bodo Savinjske novice na ta način utrle pot v (ne samo) zgornjesavinjske domove in tako postale vaš zvesti spremljevalec na poti v Evropo. Pa srečno, Savinjske novipe! Franci Kotnik AKTUALNO DOHODNINA Dohodnina je nov davek, ki je bii v Sloveniji uveden ž Zakonom o dohodnini konec lela 1990 (Uradni list Republike Slovenije št. 48/90) in nekoliko spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini konec leta „1991 (Uradni list RS št. 34/91). Z uvedbo dohodnine se je krog davkoplačevalcev bistveno povečal. Dohodnina je do neke mere podobna davku od skupnega dohodka občanov, vendar je bila meja neobdavčenega dohodka pri omenjenem davku tako visoka, da ga je plačevalo le malo občanov. Dohodnina je sintetični davek, ki se plačuje od posameznih dohodkov oziroma virov dohodnine, ki se med letom obdavčujejo z davki kot podvrstami dohodnine. Viri dohodnine, pa ' so: „ 'V_ - osebni prejemki, - dohodki iz kmetijstva, j- dohodki iz dejavnosti, - dohodki iz kapitala, - dohodki iz premoženja, - dohodki iz premoženjskih pravic. Zavezanci za dohodnino so prebivalci Rept/blike Slovenije, ki imajo v posameznem koledarskem letu dohodke od posameznih virov dohodnine. V osnovo za dohodnino se na podlagi 6. člena zakona o dohodnini vštevajo: - letni znesek brirto osebnega dohodka, zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni (prispevek za pokojninsko in socialno zavarovanje, prispevek za zdravstvo, prispevek za zaposlovanje in solidarnostni prispevki); - vsak posamezni prejemek za priložnostno opravljeno storitev v višini, od katera je bil obračunan davek po odbitku (delo po pogodbi); - letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za obračunane prispevke za socialnd varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni; - katasterski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katasterski dohodek zemljišč, ?a katere so priznane oprostitve in olajšave, in zmanjšan za prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katasterskega dohodka in posebne prispevke, uvedene z zakoni (prispevek za zdravstvo in solidarnostni prispevek); - dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti; - dobiček, dosežem s prodajo kapitala; - letni znesek obresti na p.osojila, od katerih je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja; - dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku; -• dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v višini, od" katere je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja; - dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic. V osnovo za dohodnino za leto 1991 se všt^ejo le,prejemki, prejeti od 01.01.1991 do 31.12/1991 (tudi BOD za december 1990 in BOD za december 1991) v kolikor je bil izplačan po 01.01.1992). *Osnova za dohodnino se na podlagi 7. člena Zakona o dohodnini lahko zmanjša za: 1. sredstva, vložena v obveznice, delnice in vloge po predpisih, ki urejajo ustanavljanje podjetij ter v deleže zadrug; 2. znesek sredstev( vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih* sredstev, zmanjšan za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti in znesek sredstev, vloženih v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, zmanjšan za višino sredstev znižanega" . katasterskega dohodka pri davku iz. kmetijstva; 3. reinvestirani del udeležbe v dobičku; 4. znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih; 5. znesek sredstev, vloženih v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo; 6. sredstva, ki jih imetnik kulturnega in zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine, v sporazumu,, sklenjenim z imetnikom spomlnika, soglašala; 7. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, .zdravstvenega v£ystva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam,s sedežem na območju Republike Slovenije; 8. znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje; 9. zrlesek sredstev, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za- pridobitev kateVekoli stopnje izobrazbe, za izpolnjevanje izobrazbe ter za pridobivanje novih znanj; 10. znesek sredstev, namenjenih za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme)» izobraževanje kadrov, vlaganje v projekte s , področja znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti, ipd.); < 11. znesek sredstev, za nškup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del; 12. plačane članarine političnim strankam in sindikatom; 13. plačani prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšne . dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam;’ Zmanjšanje za namen od 1. do vključno 13. točke ne more presegati 10 % osnove za dohodnino, medtem ko zmanjšanje po 14., 15. in 16. točki lahko presega 10 % osnove za dohodnino: 14. plačane zneske samoprispevka; 15. letni povprečni osebni dohodek zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katerega se dohodnina odmerja, invalidom s 100 % telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Skupnosti pokojhinskega in invalidskega zavarovanja, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov; 16. 8 % povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji y letu, za katerega se dohodnina odmerja, 'zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti. Vsa sredstva, za katera zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove za dohodnino (olajšavo), mora posebej izkazati in dokazati z . dokumenti. Na podlagi 8. člena Zakona o dohodnini pa se zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, priznajo še posebne olajšave in sicer: - za prvega otroka in vsakega drugega družinskega člana se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 8 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 2 % letne povprečne plače, tako, da npr. olajšava za dva otroka znaša 10 %, tri 12 % ipd. Za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki šoli v kraju izven stalnega bivališča, se olajšava poveča še za 4 %. Za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju, znaša olajšega 20 %, za otroka, trajno nezmožnega za delo, pa 50 % letne povprečne plače v Republiki Sloveniji. - če "ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali ti dohodki, če pa zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega čJana, se olajšava prizna le za čas, ko ga je dejansko preživljal. Za vzdrževane družinske člane pa se štejejo: - zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so le-ta manjša od 8 % ■ letne povprečne plače; - otroci do 18. lefg starosti, če nadaljujejo • šolanje na srednji, višji ali visoki, stopnji 'in niso v delovnem razmerju, vendar najdlje do 26. leta starosti, za delo nezmožen otrok pa ne glede na starost; Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši v skupnem gospodinjcu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so le-ta nižja od priznane olajšave; - starši, če nimajo lastnih sredstev ža preživljanje oziroma so nižja od posebne olajšave, vendar le, če živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu. Za Istega vzdrževanega družinskega člana lahko uveljavlja olajšavo le eden zavezanec, drugi pa le^ morebitno razliko do celotne olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo- bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave. 7 Omenimo še, od katerih osebnih prejemkov še“ria podlagi 16. člena Zakona o dohodnini ne plačuje davka od osebnih prejemkov in tako niso osnova za dohodnino. To so: 1. prejemki iz naslova odlikovanj in % družbenih priznanj; 2. dčdatki in priznavalnine, izplačane udeležencem NOV; 3. prejemki-, po predpisih o pravicah imetnikov "Partizanske spomenice 1941"; 4. prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne? 5. prejemki za delo med rehabilitacijo; 6. prejemki po predpisih o pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in i revolucionarne vojne od 1936 do 1939, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912-1918; 7. prejemki za občasno ali začasno nego ' oziroma pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo invalidske organizacije; 8. jubilejne nagrade, odpravnine in denarna nadomestila izplačana v enkratnem znesku ^ po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; 9. prejemki iz naslova socialno - varstvenih pomoči, kamor sodijo: - varstveni dodatek k pokojnini, - denarna pomoč za brezposelnost, - družbena pomoč otrokom, - denarna pomoč kot edini in dopolnilni vir preživljanja ter začasne in enkratne socialne pomoči; ' , 10. prejemki iz naslova rejnin t'er oskrbe v tuji družini; 11. prejemki iz naslova nadomestila za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, teh .od dodatka za telesno okvaro.po predpisih o pokojninskem ifl invalidskem zavarovanju; 12. dodatki za pomoč in postrežbo; '13. prejemki od opravljanja občasnih in začasnih del invalidnih oseb z najmanj 70 % telesno okvaro, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja; 14. prejemki-od opravljanja občasnih začasnih del oseb, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja v skladu z zakonom; \ < 15. prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učepcev in študentov, prejetih preko študentskih in mladinskih Organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela ha podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja; 16. 'štipendije; 17. nagrade, uvedene na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter aktov kulturnih-in znanstvenih zavodov ter gospodarskih, zbornic, ki se dajejo posameznikom kot ^posebno družbeno priznanje; 18. nagrade za življensko delo oziroma -dosežke, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književni- -kom, umetnikom in športnikom; 19. nagrade, ki jih dajejo" znanstvenikom, umetnikom in športnikom ČZN in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim/ ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo ter izjemne dosežke na področju telesne kulture Odmerjgna dohodnina se zmanjša za višino odmerjenih oziroma obračunanih davkov od posameznih vrst dohodkov. Če se zavezancu pri odmeri davka od-posamezne vrste dohodka prizna olajšava, se za to'olajšavo zmanjša dohodnina (zavezancu, ki se'mu. pri odmeri davka iz dejavnosti prizna npr. 100 % začetniška olajšava, tako ugotovljen dobiček ne gre v osnovo za dohodnino). ‘Napoved za odmero dohodnine za leto 1991 morajo zavezanci vložiti do 31.03.1992 v občini stalnega bivališča, če pa je vložitev napovedi za dohodnino vezana na podatke o davčni osnovi za posamezno podzvrst dohodnine, ki se ugotavlja z odločbo davčnega organa po preteku leta, mora zavezanec vložiti napoved za dohodnino v, 15 dneh od prejema odločbe (zavezanci, ki oddajajo v* najem stanovanja ali poslovne prostore, obrtniki) ipd.). Potrebne podatke za odmero dohodnine bodo zavezanci pravočasno prejeli in sicer: - zaposleni pri svojem delodajalcu (v podjetjih, pri zasebnih delodajalcih, ipd.), i- upokojenci od izplačevalca pokojnin 1 .(SPIZ). - Podatke o dohodkih iz premoženja (oddajanje stanovanj, poslovnih prostorov, itd. v najem), o dobičku od-opravljanja dejavnosti - .obrti, o katasterskem dohod.ku gozdnih in negozdnih zemljišč bodo zavezanci prejeli od občinskih uprav za družbene prihodke na odločbah o odmeri posameznih podzvrsti dohodnine, v kolikor jih že niso prejeli. i -Obrazec - napčvedi za odmero dohodnine bčdo lahko zavezanci dobili v knjigarnah, papirnicah in na drugih ustreznih javnih mestih ter na občinskih upravah za družbene prihodke. Da ne bi ustvarjali po nepotrebnem velike gneče, je priporočljivo da zavezanci pravilno izpolnjene napovedi za odmero dohodnine pošljejo po pošti na občinsko upravo za družbene prihodke in jih torej ne nosijo osebno. Pomembno je tudi, da zavezanci, napovedi vložijo pravočasno, saj je po Zakonu o dohodnini za nepravočasno vložitev napovedi predvidena kazen 25.000 SLT. Razlika med odmerjeno dohodnino in že plačanimi akontacijami dohodnine med letom bodo morali zavezanci plačati v roku 30'dni po prejen^u odločbe o odmeri dohodnine, v kolikor pa so v letu 1991 plačali višji znesek akontacij, kolikor znaša obračunana dohodnina, bodo dobili razliko povrnjeno. V naslednji številki Savinjskih novic bomo objavili nekaj konkretnih primerov obračuna ' dohodnine, na osnovi katerih si boste lahko sami (vsaj približno) izračunali, ali boste in koliko plačali dohodnino za leto 1991, UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE Vodja odseka odmere dohodnine Marija Gregorc O DENACIONALIZACIJI ■«. ' -x Zakon o denacionalizaciji, ki ga je sprejela slovenska skupščina, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS št. 28/91, obravnava vrnitev premoženja, ki je bilo v preteklosti odvzeto. Nanaša se tako^ na premičnine,, kot tudi nepremičnine. Upravjčenci do vrnitve so tisti, ki jim je bilo premoženje odvzeto, oziroma njihovi pravni nasledniki. Denacionalizacija se bo izvajala v sledečih oblikah: - vrnitev v last in posest, • - vrnitev v last, - vrnitev lastninskega deleža. Če nobena od naštetih oblik ne bo mogoča, se bo izplačala odškodnina ali pa celo kombinacija odškodnine s katero od prvih treh oblik. Postopek se prične na podlagi zahteve za denacionalizacijo, ki jo je potrebno,vložiti pri Sekretariatu za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora pri Skupščini občine Mozirje. Poleg upravičenca, oziroma njegovega pravnega naslednika lahko predlog za začetek postopka vloži tudi zavezana stranka, če izkaže pravni interes. Zahteva za denacionalizacijo naj vsebuje podatke o premoženju, na katero se nanaša, priložiti pa je potrebno naslednje listine: 1. listino o podržavljenju ali pa navedbo uradnega glasila, v-katerem je bil objavljen akt, s konkretno navedbo predmeta podržavljenja; 2. potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu; 3. navedbo razmerja do upravičenca in kdo pride še v poštev kot pravni naslednik premoženja, ter morebitni akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo vlaga pravni naslednik upravičenca; ,4. ime pooblaščenca, ki bo pred pristojnim organom zastopal interese vlagatelja, če vlagatelj zahteve nima stalnega bivališča na območju Republike Slčvenije. v Če se zahteva nanaša na nepremičnino, se priloži tudi: 5. ^emljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerjh so bile vpisane podržavljene nepremičnine od 15.05.1945 dalje, do dneva vložitve zahtevka ali overovljena fotokopija zemljiškoknjižnega vložka s temi podatki (Temeljno sodišče v Celju, Enota v Velenju - zemljiška knjiga); 6. zemljiško katastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe pargel po stanju v času podržavljenja (Geodetska uprava SO Mozirje). Zahteva mora vsebovati tudi druge podatke, potrebne za ugotavljanje 'upravičenosti zahteve ter navedbo oblike, v kateri se zahteva vrnitev. V sekretariatu opozarjajfc, da so vse zahteve, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakona, neveljavne. Dokumentov, ki so bili s tem v zvezi posredovani na sekretariat so sicer veljavni, vendkr morajo biti zahteve popolne v skladu z zgoraj navedenimi točkami. Tipskih obrazcev za .zahteve ne bo, ker bodo le-te vsebinsko tako različne, daje potrebna podrobna obrazjožitev vsake od njih. Rok za vlogo zahteve fca denacionalizacijo je 18 mesecev po uveljavitvi omenjenega zakona, medtem ko je rok za izdajo odločbe s strani sekretariata največ 12 mesecev od dneva pravilno vložene zahteve. Izvršni svet SO Mozirje je imenoval strokovno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov za posamezna področja, ki bo v pomoč pri delu upravnemu organu. Omenjena komisija bo pred pričetkom dela opravila usposabljanje, ki ga bo organizirala republiška vlada. V sekretariatu želijo opozoriti tudi na to, da je potrebno vlagati popolne zahteve, ker je dostavljanje posameznih dokumentov zamudnejše za obe stranki. Vsekakor je zaželjeno, da se upravičenec pred vložitvijo zahteve osebno zglasi v sekretariatu. V zvezi s terri je potrebno omeniti tudi to, da so postopki v zvezi z denacionalizacijo prosti taks. , V naši občini pričakujejo približno 400 zahtev za denacionalizacijo, izmed katerih naj bi bila 4 zase&na gospodarska podjetja, 8 poslovnih prostorov, večina ostalih pa naj bi se po oceni nanašala na kmetijska zemljišča in gozdove. O nadaljnjem poteku denacionalizacije bodo Savinjske "novice poročale v eni od prihodnjih številk. piiiili ;!v!v M GOSPODARSTVO M I1I11ÍI11I1É SEJEM MODA — * ' "X. 92 Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil v dfleh od 13.1.1992 do 16.1,1992 sejem MODA 92, na katerem se je predstavilo-lll domačih in 23 tujih razstavljalceV iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Her&govine, Nemčije, Italije in Avstrijb. Sejem tudi kvalitetno zelo napreduje, razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se skoraj vse razstavljene artikle že dobi v trgovinah. Podelili so tudi več nagrad. Revija Media Marketing je izročila Zlati MM Industriji usnja Vrhnika fer Odeji iz Škofje Loke, revija Jana pa je podelila Zlato Jano Almiri za kolekcijo Eksotik in Lisci za kolekcijo spodnjega perila. Podelili so tudi priznanje za inovatorja leta. Društvo modnih delavcev je organiziralo več modnih revij, združenje obrtnikov tekstilne in usnjarske industrije pa je pripravilo več seminarjev. Na sejmu se je zelo vidno predstavilo tudi znano podjetje iz naše doline EL^KROJ, ki je zakupilo kar 60 m2 sejemskega prostora. Njihova vsakoletna predstavitev zelo veliko prispeva tudi k splošni promociji Zgornje Savinjske doline. v ML foto: Matevž Lenarčič KF NOV RAČUNALNIK V ELKROJU V drugi polovici decembra lani smo končno prevzeli težko dočakani računalniški sistem za optimizacijo in izdelavo krojnih slik firme Assyst iz Nemčije. Sistem obsega glavni računalnik in tri delovne postaje firme Hewlett-Packard, digitalizator krojnih delov in risalnik. , Vsaka delovna postaja je sestavljena iz velikega barvnega grafičnega terminala visoke resolucije, osnovne tastature, table z miško in funkcijske tastature. Digitalizator je tabla' z vgrajeno indukcijsko mrežo. Omogoča nam prenos že narejenih krojnih delov v računalnik. Risalnik se uporablja za izris posameznih krojnih delov ali za izris krojnih slik. V prihodnosti načrtujemo še nabavo rezalnika, ki bo neposredno razrezal položeno blago brez krojne* slike. Programski pake(t firme Assyst združuje dva področja dela. Prvi del omogoča uporabo digitalizatorja za prenos že. narejenih krojnih delov v računalnik oz. v njegovo bazo krojnih delov. Prenešene dele nato opremimo z vsemi potrebnimi podatki, kijih računalnik potrebuje za nadaljno delo. V računalniku oz. v njegovi bazi podatkov se vzdržujejo tudi vsi interni standardi za gradiranje (povečevanje krojnega dela v vse velikosti). Ti standardi omogočajo avtomatsko gradiranje brez dodatnega ročnega dela, ki je bilo potrebno pri dosedanjem načinu dela. Prav tako omogoča izdelavo novih krojnih delov za posamezne modele (konstrukcija) brez uporabe svinčnika in ravnila. Vse to bo sedaj izredno skrajšalo potreben čas za pripravo krojnih slik. Vsi krojni deli so trajno shranjeni v računalniku. Ti se lahko potem uporabijo kot osnova za izdelavo krojnih delov za nove modele tako, da se v računalniku poišče podoben model* nato pa se starim krojnim delom samo dodajo ali spremenijo posamezni elementi značilni za nov model. Drugi del omogoča izdelavo krojnih slik za razrez posameznih materialov v krojilnici. Krojna slika se v celoti izdela na terminalu tako, da še s posebnim pripomočkom (miška) prenašajo posamezni krojni deli na površino krojne slike. Pri tem računalnik sam poskuša čim bolj približ&ti jzbrani krojni del že položenim delom. Hkrati nam računalnik sproti prikazuje razne informaciji od trenutne dolžine krojne slike do procenta izkoristka. Tako lahko na terminalu izdelamo več variant krojnih slik in nato izberemo najboljšo za izris na risalniku. Oba dela vsebujeta še veliko dodatnik funkcij, ki so potrebne za samo delo in tudi za upravljanje računalnika. Da bomo lahko računalnik polno izkoristili, se moramo najprej naučiti uporabljati takšen računalnik. Za šolanje nam je firma Assyst namenila dvakrat po pet dni intenzivnega priučevanja v naši firmi z njihovim inštruktorjem. Tako smo že v zadnjem tednu meseca decembra izkoristili prvih pet dni priučevanja. V tem času smo se naučili nekaj osnovnih funkcij za upravljanj z računalnikom, uporabo digitalizatorja in vse postopke pri gradiranju do faze, ko so krojni deli pripravljeni za krojne slike. V drugem delu priučevanja se bomo naučili izdelave krojnih slik in pa izdelavo novih krojnih delov brez uporabe digitalizatorja. Ta zadnji del je najzahtevnejši, zato smo ga pustili za konec priučevanja. V času velikih sprememb in gospodarskih težav je takojšnja posodobitev priprave proizvodnje za naše podjetje gotovo velik korak k uspešnosti. Zato si vsi prizadevamo, da bi s svojim znanjem in delom na novem računalniku pripomogli k uspešnosti našega podjetja. Zdravko Zaleznik NA VRSTI JE "GREGORNOV" JEZ V SPODNJI REČICI Gregornov jez v Spodnji Rečici - pravi lepotec pred poplavo Če lahko ocenimo, da je v leju 1991 uspelo graditeljem in vzdrževalcem v grobem pokrpati najbolj pereče objekte in obrežje Savinje, pa moramo takoj pristaviti, da nas čaka še zelo obsežno delo, najbrž še nekaj let. Če medtem ne bo večjih povodenj in se škoda ne bo stopnjevala, bo podoba porečij Savinje in Drete že v nekaj letih spet lepa in brez nevarnosti za ogroženost ljudi in objektov. Turistov ne bo privabila raztrgana dolina, zato je še en razlog več, da bi gradbinci pohiteli z deli tudi v spomladanskem obdobju. , Na pomoč kliče jez, ki je bil največji v tem delu Zgornje Savinjske doline v Spodnji Rečici. Imenujmo ga kar Gregornov jez. Zdaj so tod le žalostne razvaline. Jeseni ga gradbincemni uspelo obnoviti, le delno so zavarovali nabrežje z nasipi. Ker bo potrebno jez zgraditi na novo iz temeljev, je razumljivo, da bo za to primeren le čas z nizkim vodostajem Savinje. - In čas, ko bo za to zagotovljen denar. Do prihodnjič bomo izvedeli, kako daleč so projekti in kako je z denarjem, Za ta čas pa objavljamo sliki jezu 'pred poplavo in docela zrušen jez. Gregornov jez ima v sebi tudi nekaj simbolike. Če bi v občini Mozirje živeli bobri, bi bil jez že spet zgrajen. Tako pa... ne živijo pod njimi niti ribe in turisti, katerim je na očeh, se obračajo stran/ tekst in foto: Jože Miklavc Porušen jez spominja na bombardiranje na hrvaških bojiščih GOZD JE KAKOR ZDRAVJE Pred dnevi je Gozdno gospodarstvo Nazarje pripravilo sprejem za učence in učenke, ki so se najbolj izkazali pri pisanju literarnih spisov na temo Naš gozd. Natečaj so razpisali v okviru tedna gozda in na ta način so želeli, da bi mladi še bolj razmišljali o vseli problemih, ki se nam danes pojavljajo, ko okoli sebe opazujemo kako ogrožen je naš gozd. Menda je najbolje zadel tisti mladi pisec, ki'je napisal: "Z gozdom je nekako tako kot z zdravjem. Kako je pomembno, se zavemo šele takrat, ko ga -izgubimo." Največ spisov je seveda bilo ekološko obarvanih. Iz njih je vela zaskrbljenost nad usodo gozdov in hkrati tudi žalost, da jim bomo odrasli pustili takšno dediščino, ki je še desetletja ne bodo mogli odpraviti. Najtežje delo je imela komisija, ki je izbirala najboljše spise, kajti toliko je bilo dobrih. Na koncu so vendarle izbrali najboljše tri! Sicer pa so na natečaju sodelovali učenci vseh štirih šol iz mozirske občine, ter ena šola iz Šoštanja in ena iz Šmartnega ob Paki. Organizatorju sprejema pa gre vsa zahvala za vzorno pripravljeno prireditev, saj so bili učenci deležni pčzornosti, ki je sicer ob podobnih razglasitvah rezultatov niso vajeni. Pri tem mislimo na lepe nagrade, ki so jih prejeli najboljši, kot seveda tudi na-pogostitev. Komisija v sestavi: -ga. Marija Venek, OŠ Mozirje - g. Ivo Kolar, mag., GG Nazarje - g. Toni Breznik, GG Nazarje je izbrala izmed rtajboljših spisov posameznih šol 3 najboljše: 1. mesto: Niko Banjevič, 8.c, OŠ Mozirje: "Otožna pesem naših gozdov"; 2. mesto: ^Simona Atelšek, OŠ Ljubno: "Začetek po koncu"; 3. mesto: Iztok Irmančnik, OŠ Gornji Grad: "SOS za gozd" > Po ostalih šolah so bili najboljši: - Dušan Čerček, OŠ Luče: "Gozd"; Maja Bubik, OŠ Šmartno ob Paki: "Jelka pripoveduje"; Robert Urbanc, OŠ Šoštanj: "Pesem, Nc UMIRAJ, MOJ GOZD ZELENI" Rajko Pintar in Fraric First S podelitve nagrad Predstavljamo vam prvonagrajeni tekst. OTOŽNA*PESEM NAŠIH GOZDOV Zelena barva. Tako pomirjujoča, skrivnostna. Lepa.Barva trave, barva gozdov. Barva narave. Čudovit jeobčutek, ko zgodaj zjutraj skozi okno uzrem barve prebujajočega se gozda. Vidim odtenke zelene: od svetle preko živo zelene vse do temne, zamolklo zelene. Ta mi je najbolj pri srcu, toliko pove in hkrati toliko skriva. Kar stekel bi tja. Gozd mi ima toliko povedati: potolaži me, okrepi, vedno ima zame kakšno presenečenje. Včasih so to jagode, borovnice pa skrivnostni jurček in bodičasti kostanj. Srečen sem', da imam gozd tako blizu in da sem jaz gozdu tako blizu. Gozd je čudovit v vseh letnih časih. Jeseni se je lepo sprehajati po živopisani preprogi suhega listja in brskati za kostanji. Pozimi se gozd spremeni v pravljično deželo. Ves je odet v belo in v takšnem gozdu dobi domišljija krila. Pomlad ga prebudi, osveži in mu v naročje nasuje cvetlic. Da, pomladi je najbolj romantičen. Polaki pa je tako prijetno hladen, pravo zavetje pred vročino.. Sončni žarki se lovijo v krošnjah dreves, se poigravajo z iglicami, listi. Gozd je vir zdravja. Prava zakladnica kisika, svežega zraka. Krepi telo in duha. Ljudje pravijo, da se gredo v gozd nadihat svežega zraka. ^ Gozd je vir kisika, tega življenju tako pomembnega elementa. Tukaj pa se moram spomniti na svarila ekologov, znanstvenikov, gozdarjev in lovcev: "Gozd je bolan! Gozd umira!" Naš prelepi gozd napadajo uničujoče bolezni, katerih,vzrok je vedno večja onesnaženost. Njegovi največji sovražniki so termoelektrarne in sploh industrija vseh vrst pa tudi izpušni plini, ... Jaz pa na svojih brezskrbnih sprehodih po gozdu tega sploh nisem vedel, nisem opazil, da moj prijatelj boleha, da se iglice na iglavcih sušijo, ... Zakaj se je to zgodilo? Kakšni smo ljudje? V pehanju za vse udobnejšim življenjem, pozabimo na naravo. Pa vendar bi morali vedeti, da brez zdravih gozdov, čistih voda, čistega zraka ... ne bomo mogli živeti. Narava je naša zaveznica, lahko pa jo samo spremenimo v našega največjega sovražnika. Nekaj moramo storiti! Gozd mora živeti. Kako mu lahko pomagamo? Odgovore nam ponujajo ekologi, znanstveniki; gozdarji. Samo uresničiti moramo njihova navodila. Vem, da to ni tako preprosto. Zdravljenje gozda bo dolgotrajno, težavno, veliko bo odrekanj... Amoramo začeti! Slišim gozd! S svojim pritajenim šepetanjem. lias prosi, naj ga rešimo. . Večeri se. V sobi je prijetno toplo. V kamin naložim bikovih drv iz bližnjega gozda. Zunaj zavija veter. Prav gozd mu preprečuje, da se ne spremeni v vihar. Misli se mi nenehno vračajo v gozd. Zdaj počiva. Slišim ga. Še otožno'"šepeta. roti nas, nam prigovarja. Ne skrbi, gozd.-Pomagali ti bomo. Spet boš zdrav!! Nikj Banjevič 8.c OŠ Mozirje / TURIZEM Novoletni prazniki na Goiteh GORSKO KOLESARJENJE ANDREJ HELEŠIČ SE PREDSTAVLJA I 'A 1 ^ ‘ V terminu novoletnih praznikov od 28.12.1991 do 4.1.1992 je bilo za goste na Goiteh resnično poskrbljeno. Pripravili smo pestro ponudbo najrazličnejših aktivnosti. Tako so se lahko naši gostje poleg vsakodnevnega; smučanja odločili za organiziran izlet s tekaškimi snjučmi ali za polet s tandem jadralnim padalom. Poleteli so lahko na smučišču Stari Stani, lahko pa sa poleteli v dolino, 1000 m nižje. -Lahko so se udeležili tekmovanja v lopatnem slalomu, tekmovanja v postavljanju najlepšega sneženega moža ali tekmovanja v veleslalomu. Po smučanju smo organizirali izlet v zdravilišče Topolšica, gostje ¡¡o se lahko med seboj.pomerili v pikadu ali preživeli proste ure ob družabnih igrah ali ob gledanju videokaset. >Na naše naj mlaj še seveda nismo pozabili; vsak dan so se lahko vključili v naš vrtec v hotelu, kjer so risali, barvali keramične posodice, obiskal jih je celo čarovnik. N * > N Skratka, na Goiteh je bilo tokrat zares pestro in zafiiihivo. Polona Cesar Moje ime je Andrej Helešič. S kolesarstvom se aktivno ukvarjam že osem let, • z gorskim dve leti., Trenutno sem član tekmovalne ekipe (JAMS -KOVINOTEHNA iz Ljubljane, hkrati pa sem lastnik kolesarskega servisi PROFI na Ljubnem 06 Savinji kjer sem tudi doma. V tem Članku (in mogoče še v naslednjih) bi vam rad predstavil ta šport, ki. združuje tehniko, zdravo življenje * in naravo. V času divjega ritma življenja, v času nenehnega pehanja za materialnimi dobrinami, v obdobju vsakodnevnih stresov sodobnega človeka ali v begu iz enoličnega življenja, je nastala idSja o novi obliki rekreacije -- gorskem kolesarjenju. Gorsko kolo, ki je dobesedno revolucija na^področju kolesarjenja-, je v hipu dobilo ogromno privržencev v Ameriki, od koder "novo kolo" izhaja. Z gorskim kolesom so ljubitelji kolesarstva dobili kolo za vsevrste terena, ne samo za gore, kot bi lahko napačno sklepali iz imena. Z gorskim kolesom lahko zbežite hupanju prenapetih Rožnikov in škodljivim plinom. Z njim se lahko vozite po peščeni obali, asfaltu, strmih gorskih poteh in celo po snegu. Kolo vas popelje, seveda z vašo pomočjo, v trgovino, služb^ ali neokrnjeno divjino. Uporabno je praktično v vseh letnih časih. Gorsko kolesarjenje je v rekreativno turističnem in ne nazadnje tekmovalnem športu v kratkem času postalo zelo pomembno. Tega se zavedamo tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer smo se, zavedajoč, da tovrstni športi niso le užitek in sprostitev, temveč tudi velika obremenitev za še nedotaknjeno naravo, lotili ponudbe zagorske kolesarje z znanim geslom organizatorjev svetovnega pokala v gorskem kolesarjenju: "GRUNDING CUP - FAIR PLAY TO NATURE". Zgornja Savinjska dolina s svojimi izredno razgibanih)! tereni in velikim številom dobro vzdrževanih gozdnih cest, planinskih pešpoti in makadamskih kolovozov, predstavlja pravi raj za vse ljubitelje gorskega kolesarjenja, ki pa so nenazadnje tudi ljubitelji narave in vseh lepot, ki jih le Ja nudi. Makadamski kolovozi-so primerni že za nezahtevne, "nedeljske" rekreativce ali začetnike, ki šele spoznavajo neomejene možnosti gorskega kolesarjenja. Zadovoljujejo pa se s svežim zrakom, sončnimi žarki in pogledom na gore. Preizkusijo lahko ponudbo turističnih kmetij, do katerih s tovrstnim prevoznim sredstvom pridejo "kot za šalo", ravno prav utrujeni, žejni ter lačni, da se jim prileže "kaj domačega". Seveda pa ne smejo pozabifi, da jih čaka še spust v dolino, ki ima običajno "že sam" kar precej ovinkov. Kolesarski rekreativci, popotniki ali planinci si s kolesom, namesto "z gojzerji" lahko prikolesarijo prekrasne razglede, čist zrak in mir. Že na relativno majhni nadmorski višini si poleti z. malo truda prikolesarijo tudi sončenje na sneženem ledeniku. Okoliški hribi in planine nudijo zaradi svoje prostranosti možnost .kombiniranih večdnevnih izletov, izvedenih etapno, z dnevnimi zaključki v planinskih kočah. In končno je tu tudi ponudba za tiste najzahtevnejše. Gre za tekmovalce, ki potrebujejo dobre pogoje za kvaliteten trening, saj so od njih odvisni tekmovalni rezultati, ki so končni cilj vsakega tekmovalca. Njim je na izbiro veliko prog ' različnih značilnosti in težavnosti. Izbirajo lahko med travnatimi, makadamskimi, igličastimi in tudi zasneženimi tereni. Mogoča je kombinacija različnih prog, ki omogočajo idealno pripravo ekip ali posameznikov v pripravljalnem obdobju pred oz. med samo «ezono. Možni so tudi specializirani treningi vseh disciplin gorskega kolesarjenja kot so: CROSSCOUNTRY, CLIMB, DOWNHILL, KRITERIJ..., za res izkušene pa velja za pravo poslastito zimski spust po zasneženih cestah. ... ■ TURIZEM V tem prvem članku bi rad opisal naše izlete na splošno. Torčj, kot vsak soliden, izlet, tudi gorska kolesarska "tura" rabi vsaj minimalno organizacijo. Začne se z mrzličnim telefonarjenjem in preklinjanjem slabih telefonskih zvez. Sledi pra.va umetnost usklajevanja proštih terminov vseh potencialnih udeležencev izleta, ter pogajanja o uri odhoda, ki ne sme biti ne prezgodnja ne prepozng, do končne odločitve o smeri in cilju izleta. Takšna odločitev ponavadi pade "eno minuto" pred štartom, ko smo že vsi zbrani. To/ da zmo zbrani, pomeni, da je tudi vreme na naši strani in je za izlet ugodno. V slabem vremenu pač ne gre pretiravati. Pogled na karavano "živobarvnih pirhov", popisanih z vsemi mogočimi reklamami sopihajoče vzpenjajočih se, vzbuja začudenje in nemalokat tudi občudovanje naključnih mimoidočih, ki kar ne morejo^verjeti, da so ti "živobarvni pirhi" kljub svojemu trenutnemu početju vendarle povsem normalni ljudje zdravega telesa in razuma. Po začetnem nehotenem merjenju moči kaj kmalu ugotovimo s skupnjm •olajšanjem, da smo na točki, ki ustreza vsem našim predstavam o lepotah tega sveta in se ustavimo. Ker p&jiarava sama ni popolna, se v kader z veseljem postavimo še mi in tako prispevamo nekaj k popolnosti kasneje nastale fotografije. Nato se vsi skupdj fotografiramo. Klub temu, da se sorazmerno z dolžino vzpona na našem .izletu veča tudi želja po fotografiranju (v položaju- mirovanja), nam naš končni cilj - vrh ne zbeži in dosežemo ga prej ali slej. Mimogrede ena fotografija vam "kupi" minimalno deset minut počitka - ali pa režiranja fptografije, če hočete. Na vrhu smo vsi zadovoljni in seveda vsi "sveži". Po trditvah prav vseh bi lahko nadaljevali z vzponom še najmanj sto kilometrov ali pa še dlje. Ko temeljito' pospravimo vase vse čemur pravimo hrarfa in pijača, se pričnemo lenobno pripravljati na spust nazaj v divjino vsakdanjega življenja. Vsi upamo, da bo spust trajal "najmanj večno". Nazadnje zadovoljni, ko zaključimo "krog izleta", obljubimo večno zvestobo našemu športu in našemu poligonu - naravi, nasplošno pa vsi kar prekipevamo od celodnevnih vtisov.. Počasi se razidemo in pred nami so zopet dolgotrajna pogajanja in usklajevanja, "nujna" za naša nova doživetja... Toliko tokrat. Vabim vas, da morebitna vprašanja v zvezi z gorskim kolesarjenjem pošljete na uredništvo Savinjskih novic s pripisom "GORSKO KOLESARJENJE" in z veseljem vam bom poskušal odgovoriti. Naslednjič pa nekaj o opremi, tehniki vožnje in progah samih, ki jih je v predelu Zgornje Savinjske doline nešteto. Lep pozdrav! i ' * Andrej Helešič 24. decembra lanskega leta je ob 17. uri m 10'minut ribičema Vinku Bizjaku in Ivanu Škofleku uspel nevsakdanji podvig. V revirju Ločkega jezu sta namreč ulovila dolžine 110 cm in teže kg. Po-znanih podatkih .. primerek dolžine preko enega metra, ki je bil uplenjen na -našem območju. Čestitamo! kfL Splošna banka Velenje d.d. Velenje BLAGAJNIŠKI ZAPIS ZA INVESTITORJA, KI ZNA ŽELITE OHRANITI REALNO VREDNOST SVOJIH SREDSTEV? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje •d.d, vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so nominirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti. Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mtera je fiksna in znaša 8 % letno Če postanete lastnik blagajniškega zapisa LB Splošne banke Velenje d.d. lahko le-tega: - uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite; *- podarite, prodate ali zastavite; - hranite do njegove zapadlosti in ga nato vnovčite v naši banki; r zastavite pri naši banki za-, pridobitev kratkoročnega kredita; - predčasno, tj. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom; - predčasno prodate preko borznega posrednika na borzi. Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v Službi sredstev, likvidnosti in vrednostnih papirjev, Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah RUDARSKA, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. rnmmmk ižMAJEvriiH smmmmm NAZARJE - KOMUNALA, TELEFONI... Delo krajevne skupnosti Nazarje je bilo v minulem letu ' usmerjeno predvsem v komunalno dejavnost, pri čemer je šlo za odpravljanje posledic poplav v letu 1990 in pa-tekoča dela po programu samoprispevka. Glede sanacije škode, ki je nastala kot posledica poplav, so bila izvedena naslednja dela: - popravilo cestišč na območju krajev Kokarje, Dobletina imžlabor; - kompleksna sanacija Delavskega doma v Nazarjah, ki je zajemala pripravilo ozVočenja, elektro instalacije in ogrevanja, rekonstrukcijo odra, pleskanje zidov in čiščenje velike dvorane vključno s stoli; - izgradnja novega mostu preko reke prete v Lačji vasi, kjer pa je investitor republiško ministrstvo za promet in zveze. Iz programa krajevnega samoprispevka pa so bila izvedena sledeča dela: v - dokončanje poslovilne vežice in pokopališča z ostalo pripadajočo infrastrukturo; - rekonstrukcija cest Kokarje - Žlabor in Bele - Krigli v Dobletini. V krajevni skupnosti ugotavljajo, da je obseg del, ki se financirajo iz naslova samoprispevka, manjši predvsem zaradi tega, ker so se sredstva natekala počasneje od predvidenega. Razlog za takšno stanje gre. iskati v dejstvu, da so osebni dohodki v lanskem letu več ali manj stagnirali, investicije p^ so se (takojcot tudi drugi proizvodi) precej podražile. Realizacija celotnega referendumskega programa je glede na obstoječe razmere vprašljiva tudi zato, ker sredstva iz skupnega referendumskega programa v višini 20 % v KS’Nazarje ne pritekajo več. O vzroku, zaradi . katerega je do tega prišlo, se bo vodstvo KS pozanimalo . pri pristojnih občinskih organih. V letu 1991 je nove telefonske priključke na območju krajevpe skupnosti Nazarje dobilo 60 naročnikov. Akcija je navkljub težkim ekonomskim razmeram potekala solidarnostno, tako da je vsak naročnik plačal enako visok znesek. — Nerealizirana pa je ostala izgradnja telefonskega omrežja „ na območju Kokarij. PTT podjetje Celje namreč vztraja, da morajo bodoči naročniki sami investirati v izgradnjo 4 km primarnega telefonskega omrežja. Ne glede*«a to pa PTT pripravlja popis tehničnih mdfcnosti za priključitev novih naročnikov na že obstoječe omrežje. Celotni promet KS Nazarje v letu 1991 je znašal okroglih 8 miljonov tolarjev. V krajevni skupnosti tudi z nezadovoljstvom ugotavljajo, da je dejavnost nekaterih društev bistveno upadla, za kar pa gre iskati razloge predvsem v poglabljanju širše družbene krize. Ali bo letos kaj bolje? KF' KAJ IN KAKO S SVETI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pravega predloga o bodoči občinski organiziranosti zaenkrat še ni, zato je toliko bolj potrebno zagotavljanje formalnega dela krajevnih Skupnosti. Mandat je njihovim vodstvom potekel že leta 1990. Zaradi tega in drugih problemov, tudi zaradi nakopičenih, .nalog h katerim je , krepko pripomogla poplava, predvsem pa zaradi zasičenosti praviloma dolgoletnih nosilcev zahtevnih nalog, je redno delo marsikje v zadnjem času precej opešalo. ■m Korak k oživitvi tega dela naj bi bile delovne teze za statut krajevne.skupnosti, kije skupaj z dosedanjimLpripombami pravzaprav že osnutek, obravnavamo v krajevnih skupnostih, ga prilagajamo krajevnim razmeram in naj bi ga sprejeli, ali pa ne. Sprejetje namreč ni obVezno in če novega statuta kje ne bodo sprejeli, bo (ne)dblo teklo naprej kot doslej. / Nič kaj enostavna zadeva, če upoštevamo še problem volitev novih organov. Ob tem, da bodo marsikje težko našli dela voljne in sposobne nosilce vse zahtevnejših nalog, se pojavlja problem izvedbenih predpisov iz ustave, ki naj bi vse to natančno opredelili. Pešanje dela svetov krajevnih skupnosti, sem ne kaže šteti velikih naporov pri odpravljanju posledic poplav, kar kliče po volitvah. Če k temu dodamo še nejasnosti glede bodočega števila in organiziranosti občin, se skoraj znajdemo v začaranem krogu, a se s tem vsekakor ne smemo sprijazniti. Življenje teče dalje in delo čaka. '. JP PRIZNANJU NAZDRAVILI Z ZDRAVO VODO « Naslov ni čisto brez pomena,’saj je v veliki meri resničen, n Dan po mednarodnem priznanju Slovenije je namreč iz « pip v precejšnjem delu krajevne skupnosti Rečica ob Savinji končno pritekla zdrava pitna voda. Že precej let nazaj je bila voda iz dosedanjega vodovodnega sistema velikokrat oporečna, veliko škode pa je omrežje utrpelo ob veliki poplavi. Sanacija je bila torej več kot nujna, minuli teden so jo sklenili, "uradno" pa bodo z zdravo vodo nazdravili „v soboto, 25. januarja, ko -bodo pripravili priložnostno svečanost. / Problem so rešili s položitvijo novega transportnega voda s katerim so se priključili na sistem Letošč, ki sicer pokriva področje Šmartnega ob Dreti, Nazarij in Mozirja. Vodo sonapeljali do zbiralnikov nad Rečico in problemov poslej naj ne bi bilo več. Naložba je veljala 4 miljone tolarjev, investitor in izvajalec je bilo Javno podjetje Komunala', -svoje^je prispevala krajevna skupnost, pa seveda krajani, ki so prispevali tolarje, ta prispevek jim bodo sedaj "odmerili" z neplačevanjem vodarine v določenem časovnem obdobju. Prav vsi v akcijfudeleženi so se izkazali in zdrava pitna voda je prava nagrada. z ’ ■ JP n i X*iw! m PREVERILI ZNANJE OSMOŠOLCEV Ob koncu lanskega leta so'se osmošolci srečali z novostjo, ki se je je prijela oznaka "mala matura", strokovno pa se imenuje eksterno - preverjanje znanja. O tej novosti se je začelo govoriti že pred dvema letoma, o njej je bilo veliko govora tudi med starši, pa • vendar je marsikoga presenetila, ko * je bila uvedena. ^ Osmošolci bodo v letošnjem šolskem letu trikrat preverjali znanje: prvič so ga decembra, drugič ga bodo marca in tretjič, ko bo šlo prav zares, še ob koncu maja. Qb tem je potrebno povedati, da bo majsko preverjanje znanja veljalo kot' sprejemni izpit za vpis na tiste srednje šole, ki bodo omejile vpis. Po svoje to’ za naše učence prinaša prednost, saj bodo učenci gotovo na svoji šoli bolj .sproščeno delali sprejemne izpite, kot pa na povsem neznanih šolah, kjer si niti na stranišče ne* bi upali. • Znanje osmošolcev se preverja iz več predmetov: matematike, slovenskega jezika in izbirnega predmeta (geografija, zgodovina, fizika, kemija, .'tuji jezik, biologija). Decembersko preverjanje je na naših šolah potekalo brez večjih problemov. Šole so bile kar precej obremenjene, saj so morale'same fotokopirati naloge za vse učence. Za šole, ki imajo 30 ali 40 osmošolcev, taniti ni bil posebno velik problem, večji pa je bil za tiste šole, ki imajo dvakrat ali trikrat več učencev. Lahko pa rečemo, da so se šole kljub relativno kratkemu času, za preverjanje znanja dobro pripravile. Izkušnje jim bodo še kako prav prišle marca in maja. Prav bi bilb, da še kaj rečemo o rezultatih preverjanja. O konkretnih rezultatih je za sedaj še nemog'oče razpravljati, ker jih obdelujejo na republiškem nivoju. Bistvo tega prvega preverjanja je bilo, da se ugotovi, kakšno je znanje naših osmošolcev v primerjavi z republiškim povprečjem. Učenci niso bili seznanjeni z rezultati testov, saj so jih pisali pod šifro, ki je ostala tajna. Sola pa je morala-izračunati število zbranih točk pri posameznih vprašanjih. Ko bo znano posamezno povprečno število doseženih točk pa bo lahko vsaka šola ugotovila, na katerem področju so njihovi učenci uspešni oziroma katere učne vsebine še ne obvladajo dovolj. To pomeni, da bodo šole morale temeljito analizirati rezultate testov in jih obravnavati, na ožjih strokovnih aktivih in seveda tudi individualno. Pogosto |e je med starši' pojavljalo' vprašanje, zakaj učenci niso seznanjeni z rezultati testov. Strokovnjaki s področja šolstva so to odločitev utemeljevali s trditvijo, da so jih na ta način predvsem zaščitili pred slabim vtisom, če bi kdo zelo .slabo reševal teste. Ob tem pa je seveda potrebno povedati', da tudi učitelji niso seznanjeni z rezultati testov posameznega učenca. _/ Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da vsi nappedni šolski sistemi v svetu tako ali drugače temeljijo na sprotnem preverjanju znanja. Zaenkrat je temeljito preverjanje znanja uvedeno v osmi razred, že sedaj pa je jasno, da se bo preverjanje znanja prej ali slej uvedlo tudi v nižje razrede - tja do tretjega razreda. ^ Jasno pa je tudi, da je z našim šolstvom nekaj potrebno storiti, da nam ne bodo že osnovnošolci uhajali na šolanje v Italijo in Avstrijo. To se ob mejah že dogaja. Kaj pa tisti, ki te možnosti nimajo? Rajko Pintar RTC GOLTE REORGANIZACIJA ZDRAVSTVA Skupščina Republike Slovenije je dne 19. marca 1991 sprejela Zakon o zavodih (objavljen v Uradnem listu RS št. 12 dne 22.3.1991), po katerem se za opravljanje javnih služb ustanovijo javni zavodi. Po tem zakonu javne zavode ustanovijo republika, občine, mesta in druge, z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Naše občinsko zdravstvo, ki zajema splošno zdravstvo, zobozdravstvo in lekarniško dejavnost, je bilo do 1. aprila 1991 povezano v delovno organizacijo Zdravstvenega centra Velenje. Splošno zdravstvo je bilo organizirano kot temeljna organizacija združenega dela‘s sedečem v občini Mozirje, zobozdravstvo in lekarniška dejavnost pa kot enoti v sestavi temeljnih organizacij zobozdravstva in lekarne v Velenju. Na osnovi zgoraj omenjenega Zakona o • zavodih so bili ustanovljeni naslednji samostpjni zavodi: ✓ 1. Javni zavod "Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje", ki združuje zdravstvene domove Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji in.-Luge. Za vršilca dolžnosti direktorja zavoda je bil imenovan dr. Franc Urlep. 2. Javni zavod za zobozdravstveno dejavnost "Zobozdravstvo Zgornje Savinjske doline Mozirje”, ki združuje zobozdravstvene ambulante v Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu, Ljubnem ob Savinji in Lučah. Z$ v.d. direktorja je bil imenovan g. Peter Deleja. 3. Javni zavod za lekarniško dejavnost "Lekarna Mbzirje”, ki združuje lekarni Mozirje in Ljubno ob Savinji, priročne lekarne pa imajo tudi v vseh zdravstvenih domovih: Za vršilca dolžnosti direktorja je bila imenovana mag. Helena Gogala. Zavodi v praksi še niso polno zaživeli, ker na nivoju Republike Slovenije še ni bila sprejeta pozitivna zakonodaja - zakorr o __ zdravstvu namreč. Postopek v zvezi s sprejemanjem, omenjenega zakona je v teku. Pomembno je poudariti, da opisana . reorganizacija pomeni prekinitev formalne povezave z Velenjem oziroma popolnoma ' samostojno delovanje na območju naše občine. Vendarle pa je potrebno istočasno opozoriti na to, da bomo (ne glede na novo % organizacijo) lahko tudi v nadalje koristili zdravstvene usluge specializiranih ustanov, kot so npr. bolnišnice, porodnišnice, ipd., *kot nam je bilo to omogočene do sedaj. V zdravstvu venomer težijo k modernizaciji opreme, kar naj izboljša kvaliteto storitev in posledično temu 'zmanjša število napotitev na specialistične preglede. Tudi spremembe v delovnem času posameznih ambulant kažejo na to, .da se zdravstvo prilagaja "evropskemu" tempu življenja. Tako ambulanta v Gornjem Gradu že dela z deljenim delovnim časom in sicer: ob delavnikih od 7l30 do 12.00 in od 15:30 ^eilWLTUMi do 20.00). Tak delovni čas omogoča koriščenje zdravstvenih uslug tudi v popoldanskem času, kar je ugodno predvsem za vse tiste, kisovslužbi izključno v dopoldanskem času. Sistem dežurstva je zaenkrat ostal nespremenjen, kar pomeni, da se dežurstvo vrši v ambulanti v Mozirju vsak dan od 20.00 do 6.00, ob sobotah in' nedeljah pa ves dan. KF DRUŠTVO POSEBNEGA POMENA Je že tako, da ljudje največkrat niti ne slutimo stiske soljudi, pa čeprav smo si med seboj lahko poznani. Mnogo nas je takih, ki se^jte poglabljamo v sosedove težave, ker jih imamo sami dovolj, ali pa ker smo enostavno brezbrižni. Zapiranje v ozke • skupine pomeni tudi _ oddaljevanje od poznavanja razmer, v katerih mnogi živijo in bi jim včasih le z dobro besedo olajšali duševne obremenjenosti in tegobe. Tudi v naši občini deluje že od leta 1985 Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam. Vključuje vse prizadete ne glede na starost. Včlanjeni so tudi starši prizadetih otrok, ki živijo doma in ne v ustreznih ustanovah. Kot nam je povedala predsednic? društva, Darinka Marolt iz Mozirja, se žal vsi starši prizadetih ne vključujejo, bodisi zaradi osebnih razlogov ali pa tudi ker za društvo preprosto ne vedo. Mnogi starši imajo otroke v zavodih, kot so na Dobrpi, v Črni ali pa v Dornavi. Ocenjujejo, da je v občini kar 65 duševno prizadetih otrok. Vendar je to število v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami sorazmerno nizko, meni predsednica Maroltova. Treba je seveda poudariti, da gre ža otroke, ki niso zgolj duševno prizadeti, ampak večstransko, torej so vse življenje potrebni poglobljene nege' in varstva. ' Društvo se povezuje v republiško združenje, preko katerega dobivajo strokovno pomoč v predavateljih in svetovalcih. Zato prirejajo srečanja staršev in otrok, na katerih se seznanjajo z izsledki stroke in napotki za delo s prizadetimi. To so vsebinsko zelo zanimiva in potrebna srečanja. Razveseljivo pri tem je, da se postopno le vključujejo novi člani. Ko starši spoznajo delo društva, se radi povezujejo z ljudmi, ki jih druži enaka usoda. Da je tako, dokazuje tudi zadnje srečanje v OŠ Mozirje, ki društvu vsestransko pomaga. 'Prisotnih je bilo že 45 staršev prizadetih otrok.' Ob tej priliki so otroci nižjih razredov mozirske šole pod vodstvom Sonje Jakop pripravili kulturni program, igrala pa je tudi glasbena skupina Trio-adio iz Nazarij. Žal pa med vodilnimi javnimi delavci ne najdejo dovolj / razumevanja za delovanje društva, le predsednik IS SO Mozirje, gospod Božič se udeležuje njihovih srečanj in spremlja delo društva. Darinka Marolt ob tem pohvali prizadevnost Občinskega odbora RK Mozirje, ki delovanje društva vsestransko podpira. r In na rob vsemu - težko se je vživeti v čustva staršev prizadetih otrok, lahko bi celo rekli, da je to nemogoče spričo vseh duševnih in telesnih naporov; ki jih od njih zahteva skrb za prizadetega otroka. In ko bomo kdaj o vsem tem globlje razmislili, bo verjetno marsikdo, ki ima zdrave otroke, pomagal društvu in s tem izkazal razumevanje za pomembno poslanstvo, Jki ga to opravlja. A\/ SLOVO OD STAREGA LETA Z GLASBO Zaključek »leta 1991 v kraju Nazarje je bil že po tradiciji tudi tokrat obogaten s koncertom Delavske godbe na pihala občinb Mozirje. Godbeniki, ki sicer gostujejo ,v prostorih Delavskega doma Nazarje, radi nastopajo tudi po -drugih krajih naše doline in so vsepovsod zares dobrodošli. .'Vsako leto se orkestru priključi nekaj novih, mladih godbenikov in ponosni smo, ko je v njihovih vrstah opaziti toliko domačih obrazov. Zaključni novoletni koncert je pritegnil v dvorano Delavskega doma Nazarje kar Ijepo število poslušalcev. Res pa je, da spio sedeže v dvorani zasedli večinoma družinski člani nastopajočih in krajani, ki si vsako kulturno prireditev z veseljem ogledamo. Vsi smo z navdušenjem spremljali pripravljen program in ugotavljali, da orkester dobro izvaja tudi že zelo zahtevne skladbe. Dodatne točke, ki so nam jih zaigrali po načrtovanem programu, so občinstvo še bolj sprostile. Mladim godbenikom je občinstvo z burnim ploskanjem dalo'nov polet in zagon za vajo in učenje tudi v prihodnje. Zaželimo jim v novem letu velikQ uspehov in veselja ob muzicifjanju. ' Tudi mladi kulturniki PD "Jelka" Nazarje svojih sokrajanov ob poslavljanju starega leta nismo pozabili. Pripravili smo pester splet kulturnih točk z različnimi izvajalci. Tako so imeli poslušalci možnost prisluhniti ubranemu petju kvarteta ' pevk iz Ljubnega, ki jih vodi prof. Tadeja Cigale, izbranim skladbam orgličarja Tonija Planovška, prisrčnemu nastopu učenk osnovne šole Nazarje, petju otroškega pevskega zbora - prosvetnega društva, prijetnemu posredovanju skeča dveh članov gledališke skupine društva in razgibanim plesnim točkam plesne skupine BLACK LADIES. ;Za vsakogar nekaj, nekaj za vse -so komentirali poslušalci. Želja nas vseh je, da bi nam novo leto. naklonilo še boljše možnosti razvijanja ljubiteljske kulture in pritegnilo v naše vrste nove člane. KULTURA iü am / Aleksander Videčnikf IZ RODA V ROD Domači godci v Gornji Savinjski dolini V februarju bo Gornja Savinjska dolina dobila še eno knjigo priznanega avtorja Aleksandra Videčnika. Kot že naslov pove, knjiga govori o ljudskem godoevstvu ustvarjalnih Savinjčanov, ki so s tem dobili pomemben zapis o etnološkem izročilu. f Doslej je bilo v slovenskem prostoru o ljudskih godcih zapisanega razmeroma malo. Eden prvih in žal tudi redkih piscev, ki je opozoril na godčevstvo, je bil Matija Majar Ziljski, ki je leta 1844 o tem pisal v članku Nekaj o Sloj/encih v kmetijskih in rokodelskih novicah. Pred nami pa bo sedaj knjiga, ki opisuje bogato izročilo prebivalcev Gornje Savinjske doline, saj ima godčevstvo v teh krajih že dolgo tradicijo. ~ " V življenju hribovskih kmetij, je.odigrala družabnost veliko in pomembno vlogo. V naporni vsakdanjik je od časa do časa moralo poseči veselje in rajanje in v te namene so si ljudje izmišljali razne priložnosti, da so se srečevali in veselili. Takšne priložnosti so bile dekliščine in fantovščine, poroke, žegnar\ja, krst, svečarije, jajčarije, koledovanja in mnoge.druge. V takšnem družabnem življenju so imeli pomembno vlogo godci in kot navaja avtor, si ljudski godci zaslužijo pozornost iz več razlogov: - ker so bili popolni samouki; - ker so prevzemali znanje iz roda v rod; - ker so bili tudi sicer osrednja točka dogajanja rta vsaki domači ali javni prireditvi. Poudariti je tudi potrebno, da so godci sami poskrbeli za glasbila, na katera so igrali, največkrat pa so pri hiši že imeli kakšen instrument na katerega so se učili igrati. Tudi [iri izdelavi glasbil je bilo čutiti ustvarjalnost Savinjčanov, saj je na primer samouk Jamnik na Jamah pri Gornjem Gradu sam izdeloval godala in brenkala. Sicer pa so godci poleg na godala in brenkala igrali še na diatonično harmoniko, citre, pihala in razne druge instrumente. Godčevstvo je bilo v preteklosti med prebivalci zelo razširjeno in priljubljeno in tako smo v dolini imeli precej godbenih sestavov. V 'Šmihelu nad Mozirjem so že leta 1911 imeli godbo na pihala (kasneje so nastopali kot gasilska godba iz Mozirja), Prav tako v Šmihelu' so v tridesetih letih imeli godalni orkester, na Ljubnem pa "tostovrške pumpovce". Tamburaška zbora sta bila v Mozirju in Radmirju, godba na pihala pa je bila v Mozirju, Nazarjah, Kokarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem, v Lučab, Solčavi, Šmihelu in na Rečici. Število pevskih zborov in glasbenih sestavov je bilo v Gornji Savinjski dolini daleč nad povprečjem v tedanji Sloveniji. Z godci so povezane številne zgodbe, pesmi, domislice ter družabne igre irv tudi humorja ni manjkalo kjer so nastopali. Prepričani smo, da vas bo knjiga, ki gdvori o izročilu, ki seje prenašalo iz roda v rod, pritegnila. V njej boste lahko prebrali kdo so bili godci, kakšne šege so imeli, na kakšne instrumente so igrali, opisane so -družabne igre, še živeči godci se spominjajo "godčevskih časov" in tudi številnih zdravic in svatbenih pesmi ne manjka. / Aleksander Videčnik je s knjigo IZ RODA V ROD (Domači godci v Gornji Savinjski dolini) dodal še eno knjigo o etnološkem izročilu Savinjčanov in s tem dodal še en dragocen element k zavesti o žgornjesavinjski identiteti, je zapisal dr. Matjaž Kmecl v spremni besedi. V zadnjem času pridobivajo godci zopet na pomenu. Na Ljubnem si Turistično društvo prizadeta obuditi spomin na godčevstvo, ki Je bilo v teh krajih zelo razširjeno, domala v vsaki hiši zunaj trga. Knjiga bo popestrena s tridesetimi fotografijami, ki dopolnjujejo bogat in izčrpen tekst. . Knjigo je založila Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, izdalo ipa podjetje-EPSl d.o.o. iz Nazarij. Format knjige jp,16 x 30 cm, obsegala pa bo okoli 80 strani. V prednaročilu je ceha knjiga 360,00 tolarjev, po izidu pa bo več kot 25 % dražja. Knjigo lahko naročite z naročilnico ali po telefonu 063 832 363 SV Tme in priimek NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Aleksandra Videčnika IZ RODA V ROD po prednaročniški ceni 360,00 SLT. Znesek bom poravnal v enkratnem znesku v 8 dneh po prejemu položnice. NASLOV POŠTA datum podpis Naročilnica zavezuje naročnika in izdajatelji. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Velenju. Naročilnico pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Nazaije 22, 63331 Nazarje -L-,-------------------------------------------------- — NAROČILNICA Brezplačni IME IN PRIIMEK Mali NASLOV oglas do 20 besed POŠTA podpis telefon NAROČILNICA IME IN PRIIMEK KRAJ poštna številka ulica , telefon poklic št os. izkaznice datum podpis Savinjske novice Vsebina malega oglasa - do 20 besed wmmnmm mmoDovmm - • i V PRIČAKOVANJU KULTURNIH DOGODKOV Februar 1992 nam bo tucfi tokrat prinesel veliko novih kulturnih doživetij. Letos se bo ljubiteljska kultura v tradicionalnem že 7. mesecu kulture predstavila z najmanj 20 kulturnimi prireditvami. Tudi tokrat vabimo ljubitelje petja, gledališča in drugih kulturnih dejavnosti, da nas v svojih in sosednjih krajih z obiskom nagradijo za vse ure dela ih1 priprav prireditev, ki so namenjene vsej naši dolini. Otvoritev meseca kulture bo tokrat v Delavskem domu Nazarje 7.2. ob 18. uri s predstavitvijo uglasbenih del dr. Franceta Prešerna v izvedbi mešanega pevskega zbora ,PB Mozirje, s podelitvijo zlatih plaket in priznanj zaslužnim kulturnikom občine in gostom večera - Nacetom Junkarjem. Lepo vabljeni vsi občani naše občine. V Nazarjah se bo 14.2. ob 18. uri predstavil harmonikar Kranjc Matej z gosti iz glasbene šole Mozirje, 28.2. pa bo glasbena šola v celoti poskrbela za prijeten glasbeni večer. V Mozirju bo 8.2. pozdravilo poslušalce okoli 100 pevcev in pevk mešanega zbora PD Mozirje, ženskega zbora PD Bočna in moškega pevskega zbora PD Mozirje. 10.2. bo v Galeriji Mozirje glasbeni večer baročnih skladateljev predvajan na ČD ploščah in otvoritev razstave. 21.2. bo v Galeriji Mozirje nov dogodek. Gospod Aleksander Videčnik nam bo v dokumentarni razstavi in s predstavitvijo knjige "IZ RODA V ROD" predstavil ljudske godce naše doline. 29.2,. bo v Mozirju tudi jubilejni koncert Godbe na pihala občine Mozirje s 'podelitvijo Gallusovih priznanj. V Bočni lahko prisluhnete 9.2. Koncertu moškega pevskega zbora PD Bočna, ženskega pevskega zbora PD Luče in ženski vokalni skupini, ki deluje v Nazarjah. 23.2. ob 15. uri bo gostovala v Bočni gledališka skupina PD Gornji Grad z veseloigro Jureta Kislingerja - VESELE ČIRE-ČARB , V Gornjem Gradu bo premiera te igre že dan prej, 22.2. ob 19. uri. Prosvetno društvo Ljubno bo 8.2. pripravilo krajevno kulturno prireditev, 15.2. ob 18. uri pa bo koncert moškega pevskega zbora PD Ljubno, ženskega pevskega zbora Bočna in moškega pevskega zbora PD gočna. - 17.2. bo v OŠ Ljubno gostoval glasbeni recital Kranjc Mateja z gosti glasbene šole, V Lučah pripravljajo za 8.2. krajevno kulturno prireditev, 1,3., ob zaključku njeseca kulture pa koncert mešanega komornega zbora AflTES LIBERALES iz Ljubljane v župnijski cerkvi. V Solčavi bodo8.2~tudi počastili na kulturni krajevni prireditvi slovenski kulturni praznik, 29.2. pa pripravljajo tradicionalno kulturno-zabavno prireditev VINARSKA 92. V Novi Štifti bodo 8.2. posvetili krajevno kulturno prireditev kulturnemu prazniku. Tudi v PD Šmihel in Rečica pripravljajo ob obeležju kulturnega praznika kulturne prireditve v izvedbi domačih kulturnifT društev. * j ŽIVA Ignac Orožen o cerkvi sv. Primoža in Felicijana Zadnja v krogu podružničnih cerkev v dekaniji Gornji Grad, ki smo si jih začeli ogiedovati pred dobrima dvema letoma, je cerkev sv. Primoža in Felicijana v Šemprimožu nad Gornjim Gradom. Tukajšnja objava je, tako kot vs'e ostale, prevod, napravljen po objavi Ignaca Orožna v knjigi Das Dekanat Oberburg, ki je v nemščini izšla, leta 1877 v Mariboru. Kot zadnja bo naslednjič obravnavana ce?kev v Bočni, ki je bila v'Orožnovem času podružnica gornjegrajske župnije. Cerkev sv. Primoža in Felicijana ali, kot jo po navadi imenujejo, sv. Florijana •stoji na južni strani trga Gornji Grad na visokem skalnem podaljšku Menine planine. Tudi ta cerkev je imenovana že v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 (na str. 18), kjer piše: "Zwetecz -am poseg st. 1 mr. minus 10 d. Item ad st. primum lib. 0,5 d." (1) - ' , \ \ _ -Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 pravi o tej cerkvi: "Cerkev sv. Primoža in Felicijana na hribu: v njej je en oltar. Sedanja okna'so majhna in jih je treba povečati. Kapela sv. Florijana: oltar je posvečen. Okna se majhna in narediti je treba večja, steklena." (2) Zdaj. ima cerkev v novejšem času narejen glavni oltar sv. Primoža in. Felicijana. Kapela sv. Florijana stoji ob cerkvi, in sicer na moški strani. Njen oltar je iz 17. stoletja. Izmed treh zvonikov v tej cerkvi ima najmanjši napis: "S. Prime et Feliciane orate pro nobis. Adam Khokhel undt Juri Ramsakh Beide, Zechprebste. Adam Khokhel hadt fnich zu Nazaret Gossen 1648." (3) Druga dva zvonova'sta iž novejšega časa (4). OPOMBE: (1) Ta zapis je latinsko-nemški. - (2) Izvirnik je latinski. - (3) Latinski napis bi se v prevodu glasil: "Sv. Primož in Felicijan, molita za nas, Adam Kokelj in Jurij Ramšak, oba cerkvena ključarja. Adam Kokelj me je ulil v Nazarjahjeta 1648." Zvon je okrašen z ulitimi podobami. - (4) Sedanja druga dva zvonova sta iz let 1922 in 1923 in ju je ulila Kranjska industrijskaidružba. - Dodati je treba se tole: Cerkev sv. Primoža in Felicijana se posredno prvič omenja leta 1389, ko se v neki listini omenja Drakslova huba (posestvo) pod hribom sv. Primoža. Tlakovana je bila leta 1529, kot je dokazoval prejšnji opečni tlak V prvi polovici 17. stoletja sta tesno ena ob drugi stali dve stavbi Po letu 1650 pa je cerkev dobila sedanji zvonik in kapelo jv. Florijana, in sicer, tako, da so ali podaljšali ladjo prvotne cerkve sv. Primoža in Felicijana in ji prizidali kapelo sv. Florijana ali pa so kapelo sv. Florijana podrli in potem povečali sedanjo cerkev. Na cerkvi je tudi napis: OD PERVO VIRNIH KRISTJANOV SIM BLA POSTAVLENA V LETO 1094 IN Z VERHAM VRET POPRAVLENA V LETU 1874. OB ČAŠO CERKONIK OSKERBNIKOVLUKEZA ŠTORGLAINIURIA VRRŠNIKA. Vendar pa je letnica 1094 vprašljiva. Ob vznožju hriba, t\a katerem stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana, se nahaja iaižno znamenje, visoko približno 3 metre, najbrž iz 17. stoletja. (Zadnji podatki so navedeni po dveh knjigah, in sicer Avguština Stegenška Dekanija Gornjegrajska (Maribor, 1905) in Jožeta Curka Sakralni spomeniki na območju občine Mozirje (Celje, 1967).) Uvod, prevod in opombe Peter Weiss ri . ---- ■■ . ■ --■—<- , --------;-----■----------T--•-•----- Savinjske novice so na razpolago v trgovinah Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in Savinje O KRUHU DRUGAČE... Božični prazniki so mimo, pa vendar veJja opozoriti na stare običaje prednikov v zvezi s krikom. Vse bolj bomo dojemali to dobrino kot izvor življenja in njegovega ohranjanja, morda bomo spoznali "svetost krute", ki mora postati temelj vzgoje kulturnih ljudi. Naši predniki so kruhu izkazovali veliko spoštovanje in ga smatrali kot vir življenja. Zato ni, naključje, da so v zvezi s kruhom ohranjali razne navade. V vsakem primeru pa je bil kruh prispodoba osrednjega spoštovanja. Tudi v času Božiča so kruhu posvečali veliko pozornost in skoraj ni kmečkega opravila, ki ne bi bilo tako ali drugače poplačano še s kruhom, seveda poleg tistega, ki je bil na voljo v hrani. BOŽIČNI KRUH (namežnik, mamiznik, poprtnik) poznajo skoraj vsi slovanski narodi. O tem je napisal razpravo naš narodopiseo Matičetov. V naših razmerah so ga ljudje od nekdaj poznali in tudi ohranjali, le da so ga v različnih predelih različno poimenovali. Pogosto srečamo tudi ime "božičnik". Na kmetijah so v času božičnih praznikov ohranjali razne stare šega, vše pa imajo davno izročilo. BOŽIČNIK in drugi obredni kruhi so se pekli dan pred Svetim večerom. Gospodinje so •običajno zamesile tri različne vrste kruha. Božičnik je bil opotičen in pečen»v torilu kot šarkelj. Dva kruha je gospodinja zamesila iz navadnega krušnega testa, poieg teh pa še malega iz bele moke, ki so mu rekli ORAČ’K. Sledil je obred polaganja kruhov in ostalega v kašči ali podstrešni sobi. Božičnik je bil v sredini, okoli njega so prislonili ostale kruhe. Miza je morala biti pogrnjena, božičnik pa še posebej zavit v "prčnik", posebej v ta namen narejen prt. Zraven kruhov so položili še križ, svečo, vsake vrste žito, otrobe, jarem -ali živinski zvonec in žegnano vodo. Ob zvonenju Ave Marije (večerni zvon) so prižgali za kratek čas svečo. Nato so kaščo zapustiti in se pričeli pripravljati za odhod k polnočnicam oziroma še prek, k postni večerji. Treba je poudariti, da'je bilo za sveti večer še veliko raznih opravil v zveži z verovanjem v stara izročila (tudi vraže). Značilno jejjia so "prčnik" strogo uporabljali samo za božičnik, le če je kdo v družini dobil napade -božjasti, so ga golega vanj zavili, saj so verovali v njegovo nadnaravno zdravilno moč. Božičnik se je pojedel na Božič zjutraj, gospodinja'ga je razrezala na toliko kosov,, da je dobil vsakdo na kmetiji svoj kos. Ta kruh je veljal kot sredstvo za preprečevanje raznih bolezni in tudi za moč. Zanimivo je, da je vse ostalo bilo v kašči do Treh kraljev. Svečo pa so prižigali še na staro leto in dan pred Tremi kralji zvečer. Po Svetem večera so ostali torej še trije kruhi. Da bi kruh ostal užiten, so ga dali med žito. Eden iz navadnega krušnega testa se' je pojedel zjutraj na novega leta dan. Drugi pa naTreh kraljev.zjutraj. Takrat so morali otroci skakati za kosi' kruha, ki ga je gospodinja običajno držala malo višje, da so ga lahko dosegli le s skokom. Ponekod je bila navada, da so košček Božičnika dali tudi živini, košček pa vrgli v vodnjak, da bi voda ne usahnila. Živini so ga razdrobili med krmo na dan sv. Valentina (14. februar), pa tudi kuram so ga dali. ORAČ’K je prišel na vrsto ob pjvem spomladnem oranju. Tedaj so ga razrezali, zabelili in polili z mlekom, to pa je predstavljalo prvo "rihto" za opoldansko kosilo. Košček so ga dšli tudi volom pred opoldanskim krmljenjem. Ponekod so ga položili v'prvo brazdo in na kratko pokleknili k molitvi, ter nato nadaljevali oranje. Tudi ta kruh je veljal kot obredni. Omenili smo, da so kruhom pridjali še žito in otrobe, ko so nameščali božičnik v kašči. Žito so potem vmešali med seme, da bi bolje klilo. Otrobe pa so rabili za zdravljenje živine (ščepec) in prav pogosto so jih malo vrgli tudi v vodnjak, da bi se voda ne skvarila "zagiftala". Božične otrobe so dajali kot "hrano" vetru. V predefih kjer divja hud veter so verjeli, da ta poneha, če se je najedel teh otrobov. Marsikje so dali "božične" otrobe živini, ki je "povrgavala", da bi lažje povrgla. Na kmetijah so poznali še druge obredne kruhe. Vsakdo je dobil na Stefanovo takoimenovani "Stefanov kravec", to je manjši kruhek iz zmesne moke. Poznali so še "likoftni kravec". Bil je iz bele moke in so ga dobili vsi na kmetiji na kvatrno nedeljo (nedelja pred Božičem). To je bilo nekakšno darilo za likof ob koncu mlačve, , četudi je ta bila že mimo. Običajno so pričali mlatiti po 1T avgustu. JVajprej so omlatili tisti del, ki je bil namenjen semenu in kruhu, ostalo pa so omlatili tja do Božiča. PREŠCA je bil manjši kruh iz zmesi pol krušne in pol pšenične moke. Tega so bili deležni vsi dan pred-Vsemi sveti, dobile so ga tudi žanjice, ki so vsaj po tri popoldneve ajdo žele. In nenazadnje so ljudje verjeli, da bo vreme v novem letu takšno, kot je bilo 15 dni pred Božičem. A. Videčnik POLEMIKA AVTOMOBILSKE TABLICE / Ji i še pr?iv dolgo nazaj, ko smo se Slovenci po vseh letih skupnega življenja v pokojni Jugoslaviji zavedli, da obstaja veda, ki se ji učeno reče heraldika. Takole za domačo rabo pa bo bolj razumljivo in prikladno, če jo imenujemo kar grboslovje. Nastala je v davnem, za nekatere mračnem srednjem veku, seveda v drugačnih okoliščinah, kot jih živimo dandanašnji. Prav gotovo zasluži zaradi svojega zgodovinskega in specifičnega izročila vsaj malo spoštovanja. Iz tega sledi, da je v grboslovju utisnjen doberšen del narodove zgodovine, s katero se ohranja narodova zavest, samozavest in identiteta. To pa so stvari, ki jih v teh časih še kako potrebujemo. Vsi vemo, da smo svoj državni grb "skup spravljali" leto in pol. Pri šivanju zastave smo bili tako temeljiti, da ima približno polovica zastav tisto, kar predstavlja državni grb našito v prvem zgornjem (desnem) vogalu, druga polovica pa v zadnjem zgornjem vogalu. Očitno smo tudi to pedantnost nekako ppsvojili z brezbrižno samovšečnostjo katere so nas naučili v letih skupnega iskanja boljše prihodnosti. V letih ko si je Evropa začela , strokovno urejevati svojo zgodovinsko heraldiko so tudi nekatera naša mesta in trgi pričela z umišljanjem namesto lastnih zgodovinskih grbov moderne embleme, ki jiaj bi današnjemu času posredovali zgodovinske tradicije. . Stvari bi verjetno ne pridobile na teži, če se vsa zadeva ne bi preselila na registrske tablice avtomobilov, katere se bodo začele menjavati v kratkem. Vsaj naj bi se. Izbiranje zastave in državnega grba niti približno ni tako .razgrelo ljudi, kot ponujena priložnost, da celo na avtomobilskih tablicah “nosijo" oziroma "vozijo" grbe svojih najpomembnejših (po mnenju predlagatelja) mest, oziroma regij kateri pač pripadajo. Zamisli ni kaj oporekati saj zdajšnja zvezda; res ni primeren odziv družbenim spremembam v državi Sloveniji. Seveda pa stvar ni tako nedolžna kot se zdi. Neizpodbitno je, da ne more imeti vsaka vas, pa če še tako pomembna, gledano zgodovinsko, svojega grba na tablicah. Pa vendar, naj mi bo,oproščeno, z vsem dolžnim spoštovanjem do grba mesta Celje, katerega naj bi po novem vozili na svojih avtomobilskih tablicah prebivalci celjske regije, menim, da se Zgornja Savinjska dolina tudi v trenutkih najboljše volje ne more poistovetiti z grbom mesta Celje. Če že, bi bila boljša rešitev v grbu celjsRih grofov, ki so vendarle bili lastniki gradov in posestev tudi po naših krajih pa čeprav pred pol tisočletja. Po informacijah so še po nekaterih območjih Slovenije, predvsem Štajerski konec dvignile Ostre pripombe proti takšni rešitvi! Nikakor ni namen tega pisanja vzpodbujati ljudi k nezadovoljstvu, dejstvo pa je, da se prebuja in razvija lokal-patriotizem, kot posledica iskanja in potrditve lastne identitete, kar se lahko izkaže neprijeten oponent predlagatelju tovrstne rešitve ^ Dejstvo, da se bo v prihodnosti način urejanja lokalne samouprave spremenil, da se bodo prav gotovo spreminjale meje občin in morda tudi regij se zdi rešitev premalo premišljena predvsem pa ne dovolj pretehtana in to na vseh nivojih, ali pa boi mogoče zgrešen projekt ob spremembi zopet na plečih davkoplačevalcev tako kot vedno. Upam, da se motim. Vsekakor vse „Skupaj spominja na znano zgodbo. Kralj je ‘mrtev, živel kralj! Edi Mavrič . HERALDIKA IN m<- from m POOSTREN NADZOR ZA BOLJŠE STANJE V nekoliko daljšem časovnem obdobju je bila varnost v cestnem prometu v mozirski občini na dokaj zadovoljivi ravni, kar seveda ne pomeni, da niso veliko pozornosti namenjali še boljšemu stanju. Z lanskim letom bi lahko bili zadovoljni, če... Če se prav ob koncu leta posledice ne bi bistveno poslabšale s prvo smrtno žrtvijo in če se prav tako ne bi pričelo letošnje leto. Na Postaji milice v Mozirju ob primerjavi podatkov poudarjajo, da v zadnjem obdobju lanskega leta in prvi polovici januarja število nesreč ni bilo večje, žal so bile hujše posledice. .Komandir Matjaž Kselman: "Samo v poldrugem mesecu kar dve nezgodi s -smrtnim izidom so kljub temu prehude posledice. Glavni razlog za nezgode je še vedno neprimerna hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Delno seveda tudi razmere na cestah. Prave zime s snegom res ni, ceste pa niso suhe, niso normalno prevozne. Marsikaterega voznika to zavede, 'preceni svoje sposobnosti in sposobnosti vozila. Na" posameznih delih je skoraj,vedno poledica, ali je cesta mokra,, zato je previdnost več kot potrebna. Zato še enkrat opozarjamo vse voznike naj vendar vozijo previdno in takšne razmere upoštevajo, da posledice prometnih nezgod ne bodo še hujše. Posledica takšnega stanja bodo poostreni nadzori pri katerih bomo poseben poudarek dali prav tem kršitvam, ki so najpogostejši razlog za nesreče. 2oper kršilce bomo dosledno ukrepali, kajti (in žal) samo tako lahko zmanjšamo število nesreč in njihove pdsledice in prispevamo k večji varnosti na naših cestah." JP ' TUDI V KLETI LAHKO ZAGORI Ce v kleti nastane požar, je tak požar v primerjavi z drugimi požari, ki nastanejo v notranjih prostorih teže in nevarneje gasiti, saj se v kletnih prostorih dalj časa zadržujejo: vročina, strDpeni plini in dim. Naraščanje toplote je posebno nevarno, če požar prodre v stopnišče, od tu pa v višja nadstropja. Vstopiti v zadimljene kletne prostore brez osebnih varovalnih sredstev je izredno nevarno, zato osebe, J Tekmovanje poteka za tri ločene pokale: - Pokal Ski Open 92 - rekreativci, - Pokal Ski Open 92 - cicibani, - Pokal Ski Open 92 - snowboard. Tekmovanje vključuje sedem tekem v veleslalomi in na koncu veliki finale. Za uvrstitev v finale se bodo štele štiri najboljše uvrstitve., 1; SkiOpčn 92 se je s tekmovanjem na Krvavcu 29,12.1991 in v Cerknem 18. in 19.1.1992 že začelo. Naslednje tekmovanje bo na Kobli 25. in 26.1.1992. Prvi dan je na sporedu tekmovanje v veleslalomu za rekreativce, drugi dan za cicibane in tekmovanje v snowboardu. - ' , >'; Prijavnice za Ski Open 92 lahko najdete v časopisu Slovenec vsak ponedeljek in četrtek. Startnina za razred rekreativci in snowboard je 300,00 SLT, za razred cicibani pa 150,00 SLT. RAZPORED TEKEM: - X- ' 25. - 26.1. Kobla 08. - 09.2. Kope Slovenj Gradec 22. - §3.2. Golte 07. - 08.3. Krvavec 21.-22.3. Kanin / , , 04. - 05.4. Krvavec, finale ' Rezervni termini so vsak naslednji vikend po neizvedenem tekmovanju. Polona Cesar ^OBVESTILA Celje - skladišče D-Per 7/1992 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE. Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu tudi v času dežurstva in sicer na telefonu 831-4211 CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Vse občane obveščamo, da je Center za socialno delo Mozirje prešel na 40-urni delovni teden. ’ 1 Uradne ure za stranke so: PONEDELJEK: od 8.00 do 13.55 ure SREDA: od 8.00 do 16.00 ure PETEK: od 8:00 do 13.00 ure VETERINARSKO DEŽURSTVO 27.1. do 2.2. ZAGOŽEN Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-769 3.2. do 9.2. LEŠNIK Marjan, dip. vet. Mozirje, tel. 831-219 10.2. do 16.2. KRALJ Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-410 17.2. do 23.2. ZAGOŽEN Drago, dipl. vfet. Ljubno, tel. 841-769 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017 DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE ZA MESEC FEBRUAR 1992 od 27.1. - 2.2. TRATNIK Franc Pusto polje tel. 831-283 od 3.2. - 9.2. LEVER Peter Paška vas tel. 885-1550 0 od 10.2. - 16.2. MAROLT Marko Mozirje tel. 831-877 ' od 17.2. - 23.2. JERAJ Franc Prihova tel. 831-910 -od 24.2. - 1.3. TRATNIK Franc Pusto polje tel. 831-263 V slučaju kdkšnih sprememb pokličite Elektro Celje tef. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije MATIČNA KRONIKA ZA DECEMBER 1991 ROJSTVA: Rodilo se je 12 deklic' in 10 dečkov POROKE:_ 1. VODUŠEK Primož, roj. 1970 iz Primoža pri Ljubnem št. 25 in ZAMRNIK Alenka, roj. 1971 iz Konjskega vrha št. 2 2. NAROLOČNIK Marjan, roj 1964 iz Ljubnega ob Šavipji 200 in VOLČANŽEK Zorica, roj.1959 iz Ljubnega ob Savinji 65 3. VOLOVLEK Marko, roj. 1967 iz Radmirja 109 in UFiATNIK Bojana, roj. 1967 iz Pariželj 8a SMRTI'. 1. VRŠNAK Franc, roj. 1944 iz Kokarij 22 2. VIPAVC Vincencij, roj. 1920 iz Mozirja, Ul. Šlandrove brigade 7 3. JEREB Ana, roj. 1902 iz Rovta pod Menino 22 4. GRUDNIK Marija, roj. 1904 iz Okonine 26 5. POTOČNIK Marija, roj. 1900 iz Ljubnega ob Savinji 143 m 6. MEJAK Janez, roj. 1941 iz Nazarij 93 7. R®BIDA Alojz, roj. 1922 iz Rovta pod Menino 30 8. ROBNIK Veronika, roj. 1924 iz Krnice 61 9. URHViktor, roj. 1931 iz Raduhe 53 10. ROČNIK Stanislav, roj. 1925 iz Raduhe 6 11. MLINER Helena, roj. 1907 iz Planine 30 12. CIRAJ Franc, roj. 1898 iz Ljubnega ob Savinji 122 13. PEČNIK Marija, roj!'1916 iz Planine 21 14. ŽAGAR Franc, roj. 1901 iz Robanovega kota 32 15. VRŠNAK Martin, roj. 1906 iz Podolševe 23 16. RIHTER Franc, roj. 1901 iz Robanovega kota 32 17. SKORNŠEK Štefan, roj. 1907 iz Mozirja, Nove Trate 53 SPORED FILMOV ZA MESEC FEBRUAR 1992 - MOZIRJE 1 .-2. - LOV ZA PRAVICO - ameriški film - triler 8.-9. - ROBIN HOOD - PRINC TATOV - ameriški film - avanturistični Glavna vloga: Kevin Costner 15.- 16. - DOLGIN - ameriški film - akcijski 22.- 23. - SCENE*IZ ZAKONA - ameriški film - komedija 29.- 1 ./3. - LEPI JOHNNY - ameriški film - akcijska komedija 5000000278,1 C0B] -KINO “JELKA" NAZARJE 1 .-2.SMOKLANOVO MAŠČEVANJE - ameriški film - triler 8.-9. - ČARODEJ - ameriški film - zabavni - spektakelj 15.-16. - TOTALNI OPOMIN - ameriški film - akcijski 22.-23. - IRONIČNI UBIJALEC - ameriški film - kriminalka 29.-1 ./3. - NIKITA - ameriški film - triler, akcijski NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. LEPOSLOVJE Stara orientalska lirika Proust: Combray Steel: Očka - . , Handke: Sanjačevo slovo od devete dežele Alešovec: Ljubljanski misteriji Fritz: Črna skrinjica - pesniška zbirka * ' v * / ' . II. MLADINSKA LITERATURA - Strokovna r > V Strater: Na krovu velikih jadrnic 18. stol.: Veliki pomorščaki Connolly: V času starih Judov Riepeyrout: V času osvajanja divjega Zahoda Zbirka "Otroštvo živali": V deželi divjih gosi, V deželi bobrov, V deželi šimpanzov, V deželi pingvinov, V deželi medvedov Cash: Zvok Walpole: Gibanje - Leposlovje Tolkien: Drevo in list Reba: Pekarna Feliks Snoj: Jutro sveta Modrost kralja Salamona - slikanica Walker: Kje izvira Nil - Časovni stroj 10. del III. STROKOVNA LITERATURA: Kermauner: Ogenj, ki prečiščuje Sveto pismo: Stara zaveza Sveto pismo: Nova zaveza Zadravecr Zbogom Ariadna, potopis o potovanju v Grčijo Žerovc: Zapisan nebu ^ Kavčič: Sodobna teorija organizacije Videčnik: Posojilništvo in hranilništvo v Savinjski dolini Kdo je kdo za Slovence Sril Prabhupada: Življenje izvita' iz življenja, Nauk gospoda Caitanye: razprava o dejanskem duhovnem življenju, Bhagavad-Gita: Kakva jeste Horvat G.: Sveto pismo: Stara zaveza (likovna monografija) IV. VIDEO-KASETE: - slovensko podnaslovljeni: Misija * The Mission Ljubezenski safari - White Mischief Soba s pogledom - A Room with a View Ples s tujcem"* Dance with a Stranger Upanje in slava - Hope and Glory Popolni začetniki - Absolute Beginners Navigatorjev let * Flight of the Navigator - hrvaško podnaslovljeni: Cobra - Cobra Baby Boom - Baby Boom Smrtonosno orožje 1., 2. del - Lethal Weapon Batman - Batman Ognjena srca - Hearts of Fire '.Šepet - Whispers Očim - The Stepfather Smrtonosne namere... Ponovno? - Deadly Intentions... Again? Bes - Rage Smrt trgovskega potnika - Death of a Sales Man EPSI