PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA stran 7) JUNIJ 1971 LETO V ŠTEVILKA 6 DELEGAT IMF — TOV. ANTON PANČUR O II. KONGRESU SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE V SARAJEVU Kritična ocena prehojene poti in napotila za bodoče delo i i ■ I 1 I , ' h-... * v. ilBlI ,°ngres je bil tribuna nami je II. kongres ^(»upravljavcev Jugosla-^e’ki je bil v Sarajevu od 5. maja v prostorih Sken- Kongres ^ Otavnikov delavcev, ki s i 0<^Pfto govorili o težavah, tj?.aterimi se srečujemo, kri-tu!ra*i in v nekaj primerih Uk1 Predlagali konkretne rePe za izboljšanje stanja. 1 Seveda so delegati iz de-organizacij govorili ^oma o problemih, ki " " J vgJf13]0 v svojih podjetjih, gQvflar kongres ni iskal od-n^°ra za vsakega posamez-te a,.temveč so v resolucijah ko/1^8^ združene in veljajo jJ}apotila za bodoče delo. t^islim, da je sedaj, v času vy° lrnenovane stabilizacije, o odstavek iz resolucije l°Rah Ua^nih političnih na-ah, ki se dobesedno glasi: Poro °n®res daJe P0^0 P°d-vžn Vsem prizadevanjem za no$t StaV^anJe večJe stabd- Vani ‘ n.a trgu in za premago-Poln lnflaciie ■ Potrebna je drn>K angažiranost vseh von- enih sil pri uresniče-[ 8raila s^kihzacijskega prod da k-a' Nihče nima pravice J IjivjL1 trošil preko razpoloženj Sriedstev, da bi jih inve-riva>, rez kritja, da bi | iw ne misleč na realne (to_, 0sti plačevanja, da b: „a 3. strani) Linkinovo poslopje nSe Ja"nke, banke je V »p • Podjetje izvedlo ~m*st hestii "»•»iiiiniu,,,, ■■■sememmitm »•iiiiiHiiiniui, »f nižje in istočasno tudi jz elektromotorjev mah) (e|r tega je razvidno, da 3 y nično enako sposo konkurenčne tujim . vjj£' kam v določenih hid1 ! nih območjih. Šali n -C| HANNOVRU a programa t in* e\o P°' za iro- ite- ,cev >ro- □Vc Sfl tizi- do G°' •aV£ ve- pri' na- Hi n« /0^' 00 )V1 j in di!l jln0! #1 m C l 06 V l^1 P tel>' id pal w Za črpalke tipa OČ pa so Povsem drugačni kriteriji. V t_ej konstrukcijski izvedbi črpalke ne obstajajo. Po hidravlični primerjavi jih nadomestijo CT črpalke in tako imenovane ,,block“ črpalke. Te črpalke so prin-eipialno podobne CT črpalkam, s tem da imajo sesalni da tlačni priključek na °hišju izveden pravokotno Med seboj. Ta primerjava je ^elo pomembna prav za črpalko tipa CT, kije pri nas k® v preizkusni fazi. Hidrav-Jtčne sposobnosti naše črpal- jT ke so popolnoma enakovred-ne in celo boljše od nekaterih tujih proizvajalcev. Vgra-Jeni elementi, kot so tesnila M pripadajoči deli, so kvalitetno izbrani in pravilno do-.čeni. Iz razgovorov s prodajalci črpalk smo ugotovi. da je tesnilni komplet zelo važen, ker predstavlja kvalitetno stopnjo izvedbe CrPalke. Nadaljnja primerjava pokaže, da so cene tujih CrPalk zelo visoke, čeprav so ^dejovalne serije številčno Ve^e °d naših. smo, da ima vsaka firma za samo hidravlično delitev in medsebojna zamenljivost nutno še ni aktualna. Iz tega olaba stran pri proizvod- CT črpalke svoje montažne enotnost nazivnih količin, črpalk različnih proizvajal- lahko sklepamo, da ta pro- (m črpalk so gabaritne dimenzije. Predpis po DIN- Tako ostanejo nerešeni pro- cev. Standardizacija montaž- blem še nekaj let ne bo °ntažne) mere. Ugotovili normah namreč določuje blemi montaže kot tudi nih dimenzij CT črpalk tre- rešen. G. P J Š SZ ............... PISMO UREDNIŠTVU IN BRALCEM GLASNIKA MONTERJI, POVEJTE SVOJE MNENJE V roke mi je prišla revija >,SBZ — Monteur", ki jo Mesečno izdaja v nemškem Jeziku neki založnik v tottgartu. Vzbudila mi je Pozornost njena vsebina: na izredno lahek in dostopen način servirajo stro-ovnjaki mladim in starej-1111 Monterjem učno snov Qa Področju sanitarne, st iValne in prezračevalne r°ke. Tu je najti vse tiste .......... novosti, za katere sicer nima časa nemški monter, da bi se sproti z njimi seznanjal, in tako dopolnjeval svoje znanje. Da je bilo znanje, ki so ga prinesli naši sedaj že starejši monterji iz tedanjih šol, precej skromno, da se vsa tehnika venomer in hitro razvija, in kako veliko znanje je potrebno danes, ni treba posebej dokazovati. Podobna knjižica oziroma revija, bi bila izredno koristna tudi za našega mladega človeka, ki mu je tuja literatura težko dostopna. Naj navedem vsebino 1. zvezka letnika 1970 (to je že 15. letnik te male re- vije), ki je razporejena na 36 straneh malega formata: — Pravilno štediti — Odsesovanje izpušnih plinov — Kako zgradimo odprt grelnik vode — Nauk o toploti (nadaljevanka) — Kaj moraš vedeti o gorilniku in plamenu — Kotiček o nesrečah (analiza dogodka) — Kotiček mladega monterja: montaža stranišča (naris in spisek materiala) — Kotiček za delo montaže — Električno varjenje — Razvijaj svoje znanje: 10 vprašanj iz stroke Gotovo mi bo vsak pritrdil, da bi bilo dobro imeti tudi pri nas nekaj podobnega, in da bi imela od tega koristi tako monter kot tudi podjetje. Kako to realizirati? Brez truda in stroškov gotovo ne bi šlo. Znano je, da je poljudno pisanje zelo težavno za tehnike. Vsebina mora biti podana v kratkih stavkih, v dobri slovenščini, jasno, jedrnato in zanimivo, torej cela vrsta težav. V inozemstvu uprave podjetij vsakega svojega sodelavca močno cenijo, če se pojavi njegovo ime v tehničnem tisku. To je1 za vse dobra reklama. Pri IMP imamo toliko strokovnih kadrov, da ne problem speljati tako nalogo, če bi se le delo pravilno razdelilo: vsakemu nekaj. Zelo škoda bi bilo za mlade, da si znanje, ki ga imajo naši izkušeni monterji, tehniki in inže- , „„ pravzaprav bi smel biti nepremostljiv nirji, vsak zadrži le za sebe in ga končno pozabi. Nekateri pravijo, da ga tudi v inozemstvu monterji ,.lomijo" in da niso vsi posebno vešči. Tako stališče vodi v mrtvilo. Mladi monterji bodo morali znati več, kot znamo danes mi, sicer ne bodo v konkurenčnem boju uspevali in bo strokovno „dremajoč'“ ostal le v pomoč drugemu, ki bo znal več od njega. Mladi in tudi starejši monterji, pošljite dopise na uredništvo Glasnika IMP in povejte, kako gledate na ta predlog! Če bo zanimanje za to, bomo šli korak naprej: sestavili program, poiskali podporo sodelavcev in seveda prosili za soglasje upravo podjetja. ing. DUŠAN GREGORKA I STRAN 8 1. JUNIJ 1971 IMP GLASNIK IMp GLASNIK 1. JUNIJ 1971 STRAN 9 NAŠI PROIZVODI # NAŠI PROIZVODI O NAŠI PROIZVODI # NAŠI PROIZVODI # NAŠI PRO^iiP1 % NAŠI PROIZVODI » NAŠI PROIZVODI # NAŠI PROIZVODI Toplotni izmenjevalci in toplotne priključne postaje Za prenos toplotne energije uporabljamo v industriji in v ogrevanju toplotne izmenjevalce, katerih osnovna naloga je prehod toplote iz enega nosilnega medija na drugega pri različnih temperaturnih režimih oz. padcih temperature in pri različnih tlačnih razmerah. Z ozirom na te osnovne naloge toplotnih izmenjevalcev ločimo primarno in sekundarno stran toplotnega izmenje- rfTr n , jaTP u p —j— Cevni IT Drobnocevni IT lamelni IT valca, s tem v zvezi pa še- upoštevati naslednje: veda primarno temperaturo, — vpliv materialnih za-tlak in medij ter sekundarno htev temperaturo, tlak in medij. - območje tlakov in Glede na tehnično izvedbo temperatur in namen toplotnih izmenje- — temperaturni program valcev moramo seveda ločiti in tlačno razliko z ozirom zelo različne tipe. na prostorninski pretok Izbira toplotnega izmenje- - zamašitve, trdne snovi valca za posamezni namen — prisotne v tekočinah, zbi-zavisi od mnogih faktorjev, ranje umazanije, čiščenje n. pr.: lastnosti tekočin, de- kotlovca lovne temperature in tlakov — vrste in faze (agregatno ter enostavnosti rokovanja, stanje) tekočin in način Zelo težko je dati splošen uporabe podatek, ki bo uporaben v — vidike nadziranja, či-vseh možnih primerih, zato ščenja, razširjanja in po-naj dana gledišča služijo le pravil, kot smernice pri izbiranju normalno samo dva kanala, vsakega za svoj medij. Tako se spiralni IT v največji meri lahko sam očisti. Približni tehnični podatki: - maksimalna obratna temperatura (stopinj C) 400 - maksimalni obratni tlak (atm) 15 - maksimalna grelna površina (kv. m) 200 - toplotna prehodnost (kcal/kv. m h stopinj C) 1000-2500 tipa izmenjevalca. Spiralni IT KRATEK OPIS -NEKOLIKO RAZLIČNIH TIPOV IZMENJEVALCEV TOPLOTE °sčni IT pa je kompak- da smo celo vrsto let preveč mnogih mestih je voda raz-!ij °stavim° ga lahko v investirali, druga alternativa meroma trda, nabira se ka-Pu. en prostor skozi ob- pa, da je potrebno računati men v izmenjevalcih pri po-•Va vrata in stopnice, samo s stroški povečave. Če trošnji tople vode (IT za pri-^ n 0, je tudi ploščni IT se odločimo za ploščni IT, pravo tople vode). v Prostor po delih tega lahko enostavno pove- Edini IT, ki omogoča ^staviti v prostoru. čarno z dodajanjem plošč, enostavno čiščenje grelnih Vegi _ Edino je pri projektiranju površin, je ploščni izmenje- .ja *t se zgodi, da se potrebno že popreje predvi- valeč. Normalno lahko opra-A Tia. §radi po stop- deti nosilne drogove in vi- vimo čiščenje brez oddva-t-bna ako Je v začetku po- jake za maksimalni učinek, janja cevnih priključkov, čas >|, manjša toplotna To pa ne pomeni nobene po- prekinitve obratovanja je 7*ot na koncu izgrad- večave stroškov. zelo kratek, kar je zelo važ- Ativ; , obstajata dve al- no. Čiščenje je torej hitro in IT za toplotne priključne ceneno. toplamiškem Nadalje so plošče pri iz-razvodnem menjevalcih toplote izdelane iz nerjavečega materiala. Na ta material hidrazin ne ' postaje pri -• n , vročevodnem ^žl0n.avitl IT, ki je di- omrežju so tako dimenzioni-Jtijo 11311 na končno iz- rani, da lahko več let služijo Montaža ploščnih toplotnih izmenjevalcev v naši tovarni na Trati Posamezni tipi toplotnih izmenjevalcev (v nadaljnjem tekstu članka bomo namesto pojmov .Izmenjevalec CEVNI IT toplote" ali ..toplotni izmenjevalec" uporabljali Je naJb°lj znan tip. Zato okrajšavo: IT) bodo deležni bomo prikazali samo nje-posebne pozornosti. Delovni §9ve osnovne lastnosti. Cev- pcoŠČNI IT pogoji se spreminjajo v širo- na IT lahko izdelujemo v ve- kem območju, za njihovo Ukih serijah. Glede na eno- Pri njem so kanali medsebojno ločeni z valovitimi plošča-delovanje in namene pa so stavno konstrukcijo je obi- mi. Obliko vala, material za plošče, material za tesnila postavljene različne zahteve. čaJno cenen, čeprav je težji itd. moramo izbirati nasproti namenu uporabe. Predno izberemo tip IT za kot so drugi IT za Približnj tehnični podatki: to- ' nah svojemu namenu brez čišče- vpliva, kot ne vpliva niti Izrabo' IT Za tr.enut" nia' Na Švedskem se je več- voda, ki vsebuje kisik - to-\Ai, m §a pozneje po- krat zgodilo, da je prišla v rej ne morejo nastati okvare ^ya izmenjevalec mast od ven ti- od korozije. ^temativa pomeni, lov in drugih elementov. V s. P. Toplotna priključna postaja določen namen, moramo isto toplotno moč. Približni tehnični podatki: - maksimalna delovna temperatura (stopinj C) - maksimalni obratni tlak (kp/kv. m) - maksimalna grelna površina (kv. m) - toplotna prehodnost („k“ kcal/kv. m h stopinj C) visoka visok praktično neomejena 1000-1500 - maksimalna obratna temperatura (stopinj C) - maksimalni obratni tlak (atm) - maksimalna grelna površina (kv. m) - toplotna prehodnost (kcal/kv. m h stopinj C) 2000-5000 Ploščni IT je v splošnem najboljša izvedba, kar se tiče vzdrževanja, ker pri pregledu ni potrebno razstavljati cevnih priključkov, Ploščni IT DROBNOCEVNI IT je nadaljnja stopnja v razvoju cevnega IT. Je bolj kompakten, ima večjo toplotno prehodnost in zahteva manj materiala. Približni tehnični podatki: - maksimalna obratna temperatura (stopinj C) 800 - maksimalni obratni tlak (atm) 100 - maksimalna grelna površina (kv. m) 1000 - toplotna prehodnost (kcal/kv. m h stopinj C) 1500-3000 LAMELNI IT je druga varianta cevnega IT. Sestavljen je iz ploščatih cevi t.j. lamel, ki so sestavljene iz dveh plošč, oblikovanih s pomočjo valjanja in varjenja. Lamelni IT je izdelan iz nerjavečega materiala, kar je tudi njegova prednost. Približni tehnični podatki: - maksimalna obratna temperatura (stopinj C) 600 - maksimalni obratovalni tlak (atm) 35 - maksimalna grelna površina (kv. m) 800 - toplotna prehodnost (kcal/kv. m h stopinj C) 1500-3000 SPIRALNI IT je sestavljen iz pločevine, ki je tako zvita, da tvori dva posebna kanala spiralne oblike. Glavna razlika med spiralnim IT in prej omenjenimi izmenjevalci je, da ima spiralni TOPLOTNE PRIKLJUČNE POSTAJE IMP ALFA-LAVAL Glede na izkušnje na švedskem tržišču za vročevodna omrežja toplarn razen zahtev po dobrem funkcioniranju in enostavnem vzdrževanju dominira zahteva po nizki ceni. Ta zahteva se ne nanaša samo na IT, temveč na kompletno instalacijo, vključno s črpalkami, ventili, avtomatiko in prostorom za namestitev kompletne toplotne priključne postaje. Prostor je tem cenejši, čim manjši je. Zaradi povečanih stroškov za gradnjo je postavljena zahteva po čim manjšem prostoru za namestitev toplotne postaje. Tako je velikost prostor® prišla na prvo mesto. Različni IT potrebuje!0 različne velikosti prostorov-Cevni IT potrebuje sora* memo velik prostor, plošč1? pa znatno manjši. Klju° temu, da je ploščni IT nek ^ liko dražji od cevnega, P glede na ceno prostora ve darle predstavlja najceneP izvedbo. To velja poseb pri novih gradnjah. Pri vl čevodnem omrežju in i2 lavi toplotne prildjučne P. staje v že obstoječih staL: hišah, kjer so prostori ve J.’ pa se uporabijo lahko ve J. in cenejši izmenjeval (cevni). Toda velikokrat vrata in stopnice Vxe°1^ Da lahko prenesemo ce IT v prostor, je P°?retev. predvideti drago razširi ietnega strokovnjak* PREJELI | H estah ■m • olj nevarno mm Sedanji letni čas je zopet eden izmed takih, ki vplivajo na spremembo prometnih razmer. Te pa zopet naprej na prometno varnost, od katere je sploh odvisno, koliko in kakšne nezgode bodo prizadevale ljudi na poti v službo, domov, po opravkih ali kamorkoli. Načeli smo zopet vprašanje, ki je vsak dan prisotno: ko ne mine dan, da se o tem tudi v službi ne bi pogovarjali, saj je prav v teh nezgodah dnevno prizadetih v Sloveniji več kot 30 ljudi Teh ta dan ni v službo, tudi naslednji dan jih ni, ker so potrebni skrbnega zdravljenja. Se več, poprečno skoraj za dva na dan ni več pomoči. Takšen je promet danes, toliko je prometnih nezgod. Ko tako razpravljamo o prometu in o varnosti človeka v njem, menimo, da ni brez pomena, če skušamo opozoriti vse, danes pa še posebno tiste, ki hodijo v službo peš ali se vozijo s kolesi, da je nevarnost prometnih nezgod mnogo večja, kot je bila še pred nekaj leti. Res: dve, tri leta ni mnogo. Vendar pogled na naše ceste pove svoje. Samo od lani do letos se je npr. povečalo število motornih vozil za toliko, kot jih je bilo vseh v Sloveniji leta 1958. Tako. In če smo že tedaj svarili pred nevarnostjo prometnih nesreč, moramo danes to storiti z desetkratnim poudarkom. Rekli smo, da so se v tem času prometne razmere spremenile. Res je, spremenile so se. Poglejmo primer: danes ni več lastnika avtomobila, ki bi zaradi neugodnih vremenskih razmer imel avtomobil lepo spravljen v garaži Velika večina jih uporablja za pot v službo. Če to ne, pa po zasebnih opravkih zunaj službe. Skratka, avtomobil je v uporabi. Drugo: zelo mnogo ljudi se v službo ne vozi več z avtobusi, ampak s kolesi. Saj vemo zakaj! Ceneje je. In tudi takih je veliko, ki se v takem vremenu odpravljajo v službo peš. Tako smo prišli do tega, da so ceste mnogo bolj polne, v času prometnih konic celo zatrpane z vozili, kolesarji in pešci Znano je, da se prav v času najhujše prometne gneče vsem tudi najbolj mudi. Mudi se pešcem, mudi se kolesarjem in prav tako avtomobilistom, kar pomeni, da mnogi v tej časovni stiski „pozabijo“ paziti na sebe in še bolj „pozabijo“ paziti na drugega. Prav zaradi tega so prometne nesreče ob času odhoda oziroma prihoda ljudi na delo oziroma z dela tako pogoste. Tudi v največji časovni stiski, ko smo na cestah, si moramo najti toliko časa, da ne bomo storili nepremišljenega koraka tja, kjer nas bo skoraj gotovo pobralo. Prometna nesreča je tako nepričakovan, nepredviden dogodek, da zanj zadostuje le trenutek raztresenosti, nepazljivosti ali česarkoli, kar ni povezano s previdnim in premišljenim ravnanjem na cesti. Danes naj velja naš nasvet prav tistim, ki jih je vsak dan na poti v službo največ - pešcem in kolesarjem. V interesu lastne varnosti je prav, da dosledno upoštevajo cestno prometne predpise. Pešci! Prečkajte cesto le preko označenih prehodov za pešce. Prečkajte jo v skupinah, ne stopite na prehod, ko so motorna vozila že blizu prehoda. Po cesti hodite po skrajni strani, če ni pločnikov samo po levi strani in ne vštric po dva, trije ali v gručah, saj veste, kako ozke so naše ceste in kaj se zato lahko zgodi Kolesarji! Uporabljajte skrajni desni del vozišča in ne vozite vštric. Imejte kolo vedno tehnično popolnoma v redu, s popolno in predpisano opremo, zlasti naj bodo redu zavore, odbojna stekla in luč. M. M. do do v ■ 1. M SPREMEMBA PRAVILNIKA O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV Zboljšanje življenjskih pogojev Ob stalnem naraščanju cen življenjskih potrebščin seje letos življenjski standard delavcev precej poslabšal, posebno ob dejstvu, da se osebni dohodki po zakonskih predpisih ne smejo povečati več kot za 11 % v primerjavi z doseženim poprečjem lanskega leta. Z namenom, da se nastalo stanje vsaj nekoliko izboljša, je centralni svet na svoji 7. redni seji dne 24. 5. 1971 sprejel sklep o povečanju nekaterih prejemkov delavcev, ki jih vsebuje naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in se v glavnem izplačujejo v breme materialnih stroškov poslovanja. Na podlagi sprejetega sklepa se popravki nanašajo na naslednje: 1.) TERENSKI DODATKI v višini dnevnice, ki jih prejemajo delavci za delo na terenu prve 3 oziroma 7 dni, se povečajo: na gradbiščih, ki so oddaljena od sedeža podjetja ali obrata od 25 do 100 km oz. v obmorskih krajih od 25 do 50 km, za 10 % ali 5 din in znašajo na dan na gradbiščih v oddaljenosti nad 100 km oz. v obmorskih krajih nad 50 km, za 11 % ali 6 din in znašajo na dan Terenski dodatki, ki jih prejemajo delavci za delo na terenu po preteku prvih 3 oz. 7 dni, pa so se povečali za delavce vseh kvalifikacij poprečno za 12,5 %, in sicer: na gradbiščih v oddaljenosti od sedeža podjetja ali obrata od 25 do 100 km, v obmorskih krajih pa od 25 do 50 km za 3 din na dan na gradbiščih v oddaljenosti nad 100 km, v obmorskih krajih nad 50 km, pa za 4 din na dan Na podlagi navedenega sklepa znaša popravljena višina terenskih dodatkov na dan: a) za gradbišča v oddaljenosti od 25 do 100 km, v obmorskih krajih od 25 do 50 km, za: — vodilne monterje, visokokvalificirane delavce in kvalificirane delavce, če delajo kot vodilni monterji 30 din — kvalificirane delavce 27 din — polkvalificirane delavce 26 din — nekvalificirane delavce in vajence 25 din b)za gradbišča v oddaljenosti nad 100 km oz. v obmorskih krajih nad 50 km, za: vodilne monterje, VK delavce in KV delavce, če delajo kot vodilni monterji kvalificirane delavce polkvalificirane delavce nekvalificirane delavce in vajence 40 din 37 din 36 din 35 din Po določilih pravilnika pripada delavcem 70-odstotni terenski dodatek za čas zdravljenja v zdravstvenem zavodu in če traja bolezen do 30 dni. Po sklepu CDS se mora to določilo dopolniti tako, da je delavec upravičen do tega prejemka le takrat, kadar je v oskrbi zdravstvenega zavoda na terenu, ne pa v kraju stalnega bivališča. Vse naštete spremembe, ki se nanašajo na terenske dodatke, so veljavne po sklepu CDS od 21.4. 1971 dalje. 2. Z veljavnostjo od 21. 5. 1971 se po sklepu CDS povečajo tudi višine polnih dnevnic in znašajo: a) za kraje v oddaljenosti do 100 km od sedeža podjetja ali obrata: za delavce na vodilnih delovnih mestih ter delavce na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ah višja izobrazba za druge delavce in vajence 73 din 63 din 55 din 62 din b)za kraje, oddaljene nad 100 km od sedeža podjetja ali obrata: — za delavce na vodilnih delovnih mestih ter delavce na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ali višja izobrazba 80 din — za dmge delavce in vajence 70 din Novo je tudi določilo, da imajo delavci in vajenci za čas, ko prejemajo terenski dodatek v višini dnevnice, pravico do povračila stroškov prenočevanja. V zvezi s predhodnim popravkom se je povečala tudi maksimirana višina povračila stroškov za prenočevanje od 25 na 30 din dnevno, kar predstavlja 20-odstotno povečanje. Za 15 % znižane dnevnice pa znašajo z ozirom na prej navedeni vrstni red glede oddaljenosti krajev: — za delavce na vodilnih ter visoko in višje strokovnih delovnih mestih 62 oz. 68 din - za druge delavce in vajence 53,50 oz. 59,50 din 3. Občutno so se letos povečali stroški prevoza delavcev na delo in z dela. Zato je CDS zvišal zgornjo mejo povračil teh stroškov za 33,3 odstotka in znaša z veljavnostjo od 1. 6. 1971 dalje 200 din mesečno. Na osnovi te spremembe bo podjetje delavcem od 1. junija dalje izplačevalo kot povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela razliko med 50 do največ 200 din mesečno. 4. Mesečni pavšal šofeijem tovornih avtomobilov in kombijev za opravljeno nadurno delo do 2 ur na dan se poveča od 21. 5. 1971 dalje za 20 % in znaša mesečno: — za delo nad 15 dni v mesecu 120 din — za delo manj kot 15 dni v mesecu 60 din 5. Razen tega se poveča šofeijem tovornih avtomobilov in kombijev od 21. 5. 1971 dalje posebni dodatek od prevoženega ton-kilometra za 20 %, in znaša za tovorne avtomobile 4,5 t nosilnosti za tovorne avtomobile 3,0 t nosilnosti za tovorne avtomobile 2,5 t nosilnosti za tovorne avtomobile 2,0 t nosilnosti za kombije 0,024 din 0,03 din 0,048 din 0,054 din 0,06 din 6. Z veljavnostjo od 21. 5. 1971 dalje pripada do 15 odstotkov povečana obračunska osnova vsem delavcem (in ne več samo visokokvalificiranim in kvalificiranim delavcem kot doslej), ki opravljajo delo po času na strehah, vrvnih lestvah, montažnih košarah, visečih montažnih odrih, prostovodnih drogovih, v mokrih, posebno nevarnih in nečistih prosto- rih, v jamah, pod zemljo, na kotlih in visokih pečeh. Razumljivo je, da je delavec upravičen do dodatka samo za čas, ko tako delo dejansko opravlja. 7. Po določilih pravilnika se delavcem zvišajo obračunske osnove do 20 %, ko opravljajo delo v zdravju škodljivih zaprtih prostorih. Od 21. 5. 1971 dalje se prej 310 din 350 din 420 din mesečne 9. Skladiščnim delavcem se za razkladanje materiala z železniških vagonov prizna za vsako tono pravočasno razloženega tovora poseben dodatek v znesku 1 din od tone. Z veljavnostjo od 2T 5. 1971 dalje se ta dodatek poveča za 20 % in znaša 1,20 din od tone. 10. Z veljavnostjo od 21; 5. 1971 se povečajo tudi mesečne nagrade vajencev za 100 din v vseh letnikih učenja. Na osnovi sprejete spremembe so mesečne nagrade vajencev naslednje: — za prvo leto učenja — za drugo leto učenja — za tretje leto učenja Gibljivi del nagrade, ki zavisi od uspeha vajenca pri delu in v šoli, p3 ostane še nadalje neizpreme' njen. Že na začetku članka j6 omenjeno, da je višina osebnih dohodkov do nadaljnjega omejena, zato podjetje nima možnosti povečati osnovnih obračunskih p0-stavk vse dotlej, dokler ne bo sprejet oz. registriran samoupravni dogovor med vse mi montažnimi in inšta lacijskimi podjetji v Sl° veniji. Vsebinsko sam0 upravni dogovor ureja de litev dohodka, osebnih d° hodkov in drugih osebnih prejemkov za vsa montažn3 podjetja po enakih merilih-Centralni davski svet našega podjetja je samoupravni d°" govor načeloma že sprejel 0 zadnjem zasedanju dne 2 • 5. 1971, vendar je za ljavitev tega potreben še prj stanek vseh ostalih montaž nih podjetij v Sloveniji odobritev od pristojne rep0 bliške komisije. Več P°ia5!7 o tem vsebuje poseben m nek v tej š te vihri Glasnik^ < navedeni odstotek poveča ^ na 30 %. ^ 8. Za delo v livarni in pločevinami se v pravilniku naštetim delavcem povečaj0 obračunske osnove z veljavnostjo od 21. 5. 1971 dalje do sedanjih 0 do 10 % na 0 do 15 %. živ žai da Vse jih nil En nal Po Po vil !jen Prv< %i nesi tod odi Žira svoj H sku križ 24 teka tud sice ttiira °bč •Pes Pa Tekmovanje ekip prve pomoči Današnji čas daje človeku vse več dobrin in udobja v se izkazali za sposobni po-^ivljenju, hkrati pa je vse več raznih nesreč (potresi, po- magati ponesrečenim v pri-*ari, vojne, itd.), ki povzročajo velike posledice v mate- meru kakršnekoli potrebe, •talnem pogledu in žrtvah. zato jima ob tej priložnosti Posledice posameznih nesreč pa se lahko preprečijo ali čestitamo, vsaj zmanjšajo z zaščitnimi in reševalnimi ukrepi ki naj bi, Ni odveč omeniti) da so Jihpoleg prebivalstva izvedle enote civilne zaščite delov- mQrali člani tekmovalnih S organizacij m krajevnih skupnosti ter drugi dejavniki. ekj kljub t da je uspo. Enote civilne zaščite se morajo za uspesno izvedbo svojih sabfja Je zakonsko obvezno, nalog primemo usposobiti s teoreticmm m praktičnim žrtvJQJtl ej st Poukom. Ena izmed obide dopolnilnega praktičnega easa.pogoj^anaJstopnatek-Pouka, je tudi tekmovanje med posameznimi enotami c,- movanjlf je bil dokončan e zaščite. ustrezni tečaj (vodja in na- n ... ........ mestnik 90 ur, člani 45 ur), , L)a bi ugotovili usposob- jetja v občini Bežigrad, v ka- razen tega pa je morala vsa-TOiost in pripravljenost ekip teri je tekmovalo šest ekip. ka ekipa vaditi še 15 ur kot ^rve pomoči in posamez- Celotnega tekmovanja, ki dopolnilni pouk. t|ikov za primer množične je bilo organizirano za vse ^sreče, sta Uprava za na- ljubljanske občine, se je ude- . Dopolnilnega pouka so se tQdno obrambo in Mestni le žilo 28 šestčlanskih ekip, s1ic]cr nasi _cam udeležili v '■■ibor Rdečega križa organi- torej 168 članov prve po- delovnem času, pri čemer je aala že drugo tekmovanje moči civilne zaščite. PPS,° do nePrijetmh težav: ?v°jih ekip prve pomoči, de- klJub temu>. da je to bilo z lavnih organizacij, krajevnih Naši ekipi so zastopali: odgovornimi činitelji pred- anosti ter ekip Rdečega obrat Trata: Cvetka No- hodno dogovorjeno, pa se v.1Za' Tekmovanje je bilo Vak, Frančiška Kranjec, Ka- p0ldca njkat,e" 4- aprila na Taboru. Tega tarina Runko, Marija Bre- le-tega niso smeli ude- Jkmovanja sta se udeležih ZOVar, Zofija Kočevar, Miro- |™pak ° Se vkljucdl ekipi našega podjetja, in siav Janežič. vanj Sele p0zneje' ,lCer iz obrata Trata in upra- TT T, TT XT Teoretično lahko predvi- Ve Podjetja. Uprava: Ida Humar, Na- devamo: če bi se člani ekip , Ekipa Trate je med sed- Peternel, Maja Križma- prav0časno vključili v ^hui tekmovalnimi ekipami P,lb’ *ra Kopač, Stanka vadbo, bi dosegli še boljše JCine Šiška osvojila IV. Ros, Nataša Salamon. rezultate. 'nesto, enakovredno mesto Lahko rečemo, da sta se Pri tem ne gre toliko za Pa tudi ekipa uprave pod- naši ekipi dobro borili in sta uvrstitev tekmovalnih ekip, temveč za ugotovitev ob- direktorja po zakonu tudi čutka odgovornosti in po- odgovorni za obrambne priznavanja obrambnih priprav prave delovne organizacije, tistih, ki so poleg glavnega E. Ž. ALI SI PRIPRAVLJEN NA NARAVNO NESREČO ALI VOJNO? ALI SI ŽE KUPIL PREDPISANO ZAŠČITNO SREDSTVO? Najprej kratko opozorilo: odlok zveznega izvršnega sveta obvezuje vse državljane, da morajo posedovati m hrumim sredstev za zaščito pred vojnimi akcijami. Ta odlok je objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 13/70 in velja od 26. 3. 1970. Občani morajo nabaviti zaščitna sredstva v dveh letih, t. j. do 30. marca 1972. Minimum sredstev za osebno zaščito obsega: 1 prvi povoj tip III 1 zavitek vate 50 gr 1 zavitek papir, robcev 1 zaščit, ogrinjalo iz polivinila 1 zavitek pralnega sredstva 1 zavitek sode bikarbone 1 stekleničko alkohola — 20 ml 1 zaščitno gumi masko Maska je mehka in izdelana tako, da se prilagaja velikosti in obliki obraza, torej je uporabna za otroke in za odrasle. Komplet je pakiran v PVC škatli. Člani kolektiva lahko že naroče obvezna sredstva za sebe in svoje družinske člane pri referentu za NO podjetja. Cena osebnega zaščitnega kompleta je 55 din. v________________________________________________________) STRAN 12 1. JUNIJ 1971 IMF GLASNI* !jP GLASNIK 1. JUNIJ 1971 STRAN 13 S STROKOVNE EKSKURZIJE n NAPREDUJEMO PREPOČASI Član naše delovne skupnosti tov. Miran Mihelčič seje v drugi polovici aprila udeležil strokovne ekskurzije po nekaterih državah Zahodne Evrope, ki je vključevala obisk nekaterih mednarodnih institucij in večjih podjetij tega dela našega kontinenta. Strokovna ekskurzija je predstavljala logičen zaključek dvoletnega podiplomskega študija iz poslovnoorganizacijskih znanosti na ekonomski fakulteti v Ljubljani, v okviru katerega so morah slušatelji izdelati več seminarskih nalog, igrati vloge di-rektoijev podjetij, se boriti v okviru poslovnih iger in ne navsezadnje opraviti še 16 izpitov iz precej obširne tematike, zdaj pa stoji pred njimi še izdelava magistrske naloge. Za Glasnik je tov. Mihelčič na kratko orisal nekatere vtise s te ekskurzije. Pot nas je preko Avstrije in Zahodne Nemčije vodila v Bruselj, kjer smo obiskali predstavnika naše države pri komisiji Evropske gospodarske skupnosti, tov. Miloša Oprešnika, s katerim smo imeli štiriumi razgovor: v njem je tov. Oprešnik poudaril premajhno zainteresiranost jugoslovanskih podjetij za velike možnosti, ki se jim ponujajo v okviru različnih oblik sodelovanja med Jugoslavijo in EGS. Dva dni kasneje smo v Londonu obiskali dve instituciji, od katerih se ena bavi z znanstvenim preučevanjem marketinga, druga pa koristi znanstvene izsledke te veje znanosti v praksi, saj zaposluje nad 500 ljudi, ki opravljajo raziskave za več ko 200 podjetiji letno. V ,,britanskem" delu ekskurzije smo obiskali še izobraževalni center Westminster National Bank v Londonu, kjer se pripravljajo za svoja bodoča delovna mesta visokošolski kadri, ki bodo po besedah vodje centra tvorili jedro razvoja te banke z nad 54.000 zaposlenimi. Imeli smo tudi razgovore s predstavniki največje svetovne informativne organizacije za poslovne informacije Dun & Brand-street, ki so nam dodobra orisali problematiko svojega dela. V Parizu smo najprej obiskali sedež mednarodne organizacije OECD, katere pridruženi član je tudi Jugoslavija, njena naloga pa je razvijanje mednarodnega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Funkcionarji te organizacije so nam v približno 6-umi diskusiji, ki je sledila kratkim uvodnim razlagam, odgovarjali na vprašanja o raznih vidikih sodelovanja med OECD in Jugoslavijo. Sledil je obisk pri tov. Leonu Dolinšku, zastopniku Jugoslavije pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu, ki nam je orisal problematiko francoskega tržišča ter poudaril - po njegovem mnenju — premajhen interes jugoslovanskih podjetij za to tržišče. Po ogledu ene največjih veleblagovnic na svetu v Parlyju blizu Pariza smo si ogle d ah še eno izmed tovarn avtomobilskega giganta Renault v Flinsu ter moderno termoelektrarno in tovarno kozmetičnih izdelkov Loreal v samem Parizu. Prav po obisku v teh treh podjetjih smo lahko ugotavljali, s kakšno vnemo Francozi hite v modernizacijo tako proizvodnega procesa kot administrativnega poslovanja, tako da mi v Sloveniji kljub podobnim vlaganjem relativno vseeno zaostajamo. Sledil je obisk dvema svetovno znanima izobraževalnima institucijama — podiplomski šoli INSEAD v Fontaine-bleauu blizu Pariza ter šoli za mana-geije CIE v Ženevi. V tem kraju nas je na krajši obisk povabil tudi izvršni se ■ kretar ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo tov. Janez Stanovnik, ki nam je v kratkem uvodu orisal delo in cilje te komisije, nato pa smo prisostvovali zaključnemu zasedanju te mednarodne organizacije. Pot nas je nato preko švicarskih gora in italijanskih nižin vodila v težko pričakovano Slovenijo. M.M. VARSTVO PRI DELU # VARSTVO PRI DELU #**STVO PRI DELU • VARSTVO PRI DELU • VARSTVO PRI DELU # VARSTVO PRI DELU • VARSTVO PRI DELU # VAR! KAKO Ji RESNICI Z DELOVNIMI ODRI Eti delu na gradbiščih često uporabljamo razne odre, ki pripomorejo, da nekatera montažna dela laže izvedem0 oz. da jih sploh lahko izvedemo. Razen večjih stoječih ali visečih odrov često uporab' ljamo tudi ,,odre na kozah" ali pa tudi ,,odre na lestvah • Večjih odrov naše podjetje običajno ne postavlja sam0, zato jih tu ne bomo obravnavali. Velikokrat pa si mo raj0 monteiji pomagati na ta način, da si sami postavijo en°' staven oder. Zato si oglejmo nekaj navodil in predpisov z3 postavitev enostavnih, priročnih odrov. ODER NA KOZAH postavimo tako, da izberemo dve ali več koz, na katere namestimo debelejše deske, ki služijo za delovni pod. Vendar pa s tem ni zadosti povedano, ker moramo Pri kozah te vrste je mogoče višino spreminjati pri tem upoštevati navodila — predpise, ki pravijo sledeče: — Koze, na katere je postavljen delovni pod, morajo biti narejene tako, da zanesljivo vzdržijo pokončne in vodoravne obremenitve. Noge pri kozah je dovoljeno podaljševati z elementi istega prereza, če so povezani z ustrezno vezjo. Ni pa dovoljeno povečati višino koz s podkladanjem opeke, klinov ah drugih provizoričnih ele- mentov. Ce so deske del°v! nega poda debele najm°°j 50 mm, ne sme razmik me“ kozami presegati 200 c1” (merjeno od osi njihovih n0-silcev). — Odri na kozah sm°]jj biti postavljeni eden °3 dragim največ v dveh vrstah' pri čemer delovni pod zg0( njega odra ne sme biti kot 400 cm od podlage, n kateri stojijo koze. NoSe odra na kozah je treba z l°s*' vicami, coklami in podo°' nim zavarovati, da se ne rejo po dolgem ah p°Pre premakniti na podlagi, 3 kateri stojijo. — Koze smejo biti P° stavljene le na trdno in v° doravno podlago. Nepravilno napravljen0 ah poškodovanih koz ni 0 voljeno uporabljati. . ■ Prepovedano je postavlj3,1^ odre na kozah na viseče 1 konzolne odre. Prav tako ni dovolj01^ postavljati dvigalne napraVg ah druge težke naprave n delovni pod odra na koz30’ če ni v posebnem statične izračunu in projektu gače predvideno. Treba je dodati še, ^ mora biti vsako delovno n* st° na višini več kot 100 cm r'ad terenom zavarovano z Očitno ograjo. Ograja pa jnora biti izdelana tako, da 6° prenesla vodoravno obremenitev 30 kp/m. Druga vrsta enostavnih °drov pa so ODRI NA DVOKRAKIH LESTVAH . Največja odlika teh odrov j® enostavna in hitra posta-,ev. Uporabljajo se največ manjših in lažjih delih, zah, pa še s temi samo po rabo. Upravičeno sumim, ah obliki. ' se ti pregledi sploh oprav- Poskušajmo sedaj ugoto- ljajo, po drugi strani pa se viti, ali odri na dvokrakih moramo tudi vprašati, kaj bi pri takem odra sploh morah pregledati. Kot je nazorno prikazano v zgornjih petih zahtevah, odri na dvokrakih lestvah ni- lestvah izpolnjujejo ZAHTEVE, KI SO PREDPISANE ZA ODRE NASPLOH: — Za tak tip odra kot po- majo niti osnovnih ele-možne konstrukcije ni po- mentov, ki bi ustrezali za-treben statični izračun in htevam za odre. Torej po prav tako tudi ne načrt z na- obstoječih predpisih ne mo-vodili za montažo in demon- remo govoriti o odra na dvo-tažo oz. specifikacijo m a- krakih lestvah, ampak go- kot npr. polaganju instalacij stenah, montaži svetilk, tcriala._ —. Širina delovnega poda mora biti najmanj 80 cm — to zahtevo je pri obravnavanih odrih skoraj nemogoče doseči. vorimo lahko le O DELOVNEM PODU NA DVOKRAKIH LESTVAH pa še za tega moramo izpol- kot Vsak oder, ki je več njti naslednje zahteve: 1 m nad terenom, mora _ izbirati moramo samo n°staven oder na dvokra-^ lestvah ^čenju in popravljanju zi-ri°v> stropov in oken ter pri ^iSlh podobnih delih. ^•3 Dostavitev talreoa Dvovišinski oder na kozah . p postavitev takega odra j uebujemo neoporečne Vastve, ki morajo biti oko-n.ne in morajo imeti v spod-Jeto delu vezavo med obe-j ® krakoma. S to vezavo je , mčen maksimalni razpon Kr^ov lestve. * kazen lestve potrebujemo ua Ovolj debele deske, kijih "Umestimo na lestve in slu-0^ . z3 delovni pod. Taki uPo $e .v Praksi zelo veliko ka, rabljajo, zato si oglejmo, Ptovijo o njih predpisi, da t.ro l^ko ugotovimo, ne °bstoječi predpisi nikjer ke»0rrieniaj° nikakršnega ta-vela °dra. Da nas ne bi za-s0U moramo še dodati, da varr Popisih tako imeno-p0,i ”°dri na lestvah" po-$Q a°ma nekaj dragega: le-ti njjj amreč narejeni iz poseb-W ,mentov m so sestav-ttie . kot fasadni odri, na-bennleto pa so za lažja grad-tej j, la- Ugotovili smo to-kstvjf ?dri na dvokrakih Z jjJn nimajo nič skupnega °dr0 enkni dragimi vrstami ’ razen z odri na ko- rneti predpisano zaščitno ne0p0rečne dvokrake lestve, ograjo, m sicer tako kon- ^ so okovane in imajo v strairano, da prenese naj- spodnjem delu vezavo med manj 30 kp/m horizontalne lakoma; obremenitve. Tudi tej za- _ j-poj na lestvi morajo htevi se skoraj ne more za- ^iti vsajeni v stranice; dostiti, saj so odri na dvo- _ yjn; morajo biti nepo-krakih lestvah običajno brez gkodovani in ne provizorič-ograje, če jo že imajo, pa je no popravljeni, isto velja za problematična. stranice lestev; Na delovni pod odra se _ stranice lestev morajo mora zagotoviti varen do- zaščito proti drsenju; stop s pomočjo posebnega _ lestve morajo biti po-mostiča iz objekta, ali pa s stavljene na zanesljivo pod-pomočjo lestev. Tudi ta za- , in jjh ne smem0 pod-hteva je za nas obravnavani oder nedosegljiva, saj imamo _ le’stev ne smem0 pole možnost dostopa po no- stayljati ob vrata ali ob pre-tranjem ali zunanjem kraku 1 rt ot, ,a x r /\KrtIi r-*rtl"X rl t-x O 1 rt Aluminijasta sestavljiva lestev ščitna ograja na obeh straneh. S postavljanjem zaščitne ograje otežavamo dostop do delovnega poda. Za varen dostop bi v tem primeru morali urediti nekakšen mostiček, ki pa mora tudi biti ograjen. Vidimo torej, da vse skupaj nima več nobenega smisla, zato velja, naj se delovni pod na dvokrakih lestvah uporablja le do višine največ l m nad površino, na večji višini pa lahko uspešno uporabimo odre na kozah. Le-te danes res vse več uporabljamo, zlasti še sedaj, ko lahko dobimo razne tipe montažnih kovinskih koz z napravami za povečanje višine. Ce pa smatramo, da je tudi uporaba odrov na kozah nepotrebna zaradi kratkotrajnega dela, lahko uporabimo same dvokrake lestve. S pridom lahko uporabljamo tudi aluminijaste sestavljive lestve, ki imajo eno stran izoblikovano v obliki stopnišča. Vedno več pa v zadnjem času uporabljamo v takih primerih montažne pomične odre na kolesih. Ker so ti odri več ali manj poznani, jih ne bomo posebej obravnavali. ZAKLJUČEK Ce ob koncu pogledamo obravnavane primere, pridemo do naslednjega zaključka, katerega moramo obvezno upoštevati pri svojem delu, da bomo zmanjšali število nesreč, ki so posledica nepopolnih odrov: — za delovni pod do višine l m bomo uporabljali delovni pod na dvokrakih lestvah ali odre na kozah; — za delovni pod na višini več kot l tn bomo uporabljali odre na kozah s predpisano zaščitno ograjo v primeru enkratne uporabe, za večkratno uporabo pa bomo uporabljali montažne pomične odre. A. H. lestve, v obeh primerih pa je razmak med dvema lestvama sme biti največ 2 m, deske poda pa morajo biti debele najmanj 5 cm; če so deske tanjše, moramo tudi razmak zmanjšati; — vse deske delovnega poda morajo biti zdrave in ne pobarvane; — delovni pod mora biti širok najmanj 60 cm pri maksimalni višini l m nad površino; širino delovnega D . , , , , poda je treba doseči z upo- Pnmer odra na lestvah z var- ^ ^ širokjh lestev; nostno ograjo — za dostop na delovni dostop zaradi deske, ki tvori pod moramo uporabljati do-delovni pod, zelo otež- datne lestve; kočen. - če je višina delovnega — Za našo obravnavano poda več kot l m nad po-pomožno konstrukcijo vršino, moramo postaviti (oder) v praksi ne potrebu- predpisano zaščitno ograjo; jemo nikakršnega kontrol- — delovni pod sme biti nega lista, morali pa bi opra- odmaknjen od zidu največ viti pregled odra pred upo- 20 cm, ali pa mora biti za- REZULTATI KRIŽANKE Rešitev križanke, ki je bila objavljena v prejšnji številki Glasnika, je prispelo v uredništvo 68, med njimi 38 pravilnih. Med temi je komisija uredniškega odbora, ki so jo sestavljali dr. Gabrijel Kržič, Aleksander Remec in Edvin Stepančič, izžrebala naslednje nagrajence: I. Jože Naglič, Progr. razv. služba 50 din II. Dragica Jordan, CKV Koper 40 din III. Fedja Cankar, Projekt, biro 30 din IV. Ana Kampič, CKV Maribor 20 din V. Danica Remžgar, CKV Ljubljana 10 din Znanje kot proizvodni instrument Visoko izobraževanje, pa tudi ostala izobraževanja, ni pogojeno izključno s potrebami gospodarskega procesa. Razvoj ljudi kot gospodarskih dejavnikov je samo eden, čeprav bistven cilj, v množici ciljev izobraževalnega procesa. Na izobraževanje lahko gledamo kot na sistem razvoja osebnosti, kot na pripravljanje človeka za vse njegove družbene funkcije in za čim popolnejšo in koristnejšo uporabo vseh človekovih sposobnosti. Z druge strani lahko gledamo na sistem izobraževanja kot proizvodnjo ljudi z določenimi znanji in sposobnostmi, ki naj služijo za zadovoljevanje družbeno-proizvodnih in drugih potreb. Gre za ustvarjanje specialistov, ki so nujno potrebni za funkcioniranje proizvodnega procesa in družbene organizacije sploh. Izobraževalni proces je v prvi vrsti pogojen s potrebami gospodarskega procesa. Intenzivnost in strukturo sprememb v gospodarskem procesu pa pogojujejo tudi številne druge spremembe v življenju družbe, ki so prav tako pomembne za izobraževalni proces. Gibanje in ekspanzija pa sta osnovni značilnosti industrijske družbe: ta družba torej ni statični sistem. Že ,,stari,, Manc je pisal o tem: „Modema industrija nikoli ne gleda in ne tretira dane oblike proizvodnega procesa kot dokončne ... značaj modeme industrije nosi s seboj prepletanje dela, nestanovitnost funkcij, vsestransko gibanje delavcev." ljudi, MEDGENERACIJSKI PRENOS ZNANJA Tehnično znanje, vključno sodobno znanje o družbeni in gospodarski organizaciji, o človeških odnosih, o zaščiti zdravja, o pravnih in drugih postopkih, o ureditvi in kontroli zapletene človeške sredine, vse to postaja danes nujno potrebno v vseh družbenih dejavnostih. Za uporabo moderne tehnologije in funkcioniranje zapletene družbene organizacije je potrebno specialno in podrobno znanje. Tega pa ni moč pridobiti rutinsko; zanj je potreben v družbenem obsegu organiziran medgeneracijski (intergeneracijski) prenos. V tej luči se nam sistem izobraževanja kaže kot sistem proizvodnje ljudi s potrebnimi strokovnimi kvalifikacijami, ki služijo za uspemo izvajanje družbenih dejavnosti. Bogastvo nekega naroda in stopnja gospodarskega napredka sta v prvi vrsti odvisna od sposobnosti njegovih pripadnikov, da lahko upravljajo z modernimi proizvajalnimi sredstvi, da uvajajo spremembe, da se torej stalno prilagajajo novim situacijam tekom svojega proizvodnega obdobja. Čas ročnih manipulacij je več ali manj za nami. Nova delitev dela na osnovi moderne industrijske proizvodnje je prav tako čvrsta kot prejšnja. Toda sedaj gre v prvi vrsti za vertikalno delitev. Proizvodni proces je postal družbeno organiziran; specializacija znotraj tega procesa se izvaja po njegovih fazah, ki zahtevajo različno kakovost ljudi. Vergikalni delitvi proizvodnega procesa ustrezajo različne stopnje izobrazbe. ZNANJE IN TEHNIČNA USPOSOBLJENOST Človek je osnovna proizvajalna sila (kamor prištevamo še delovna sredstva in predmete dela, ki skupno tvorijo proizvajalna sredstva). Zboljšanje njegove kakovosti kot proizvodnega dejavnika je prav tako pomembno, kot je zboljšanje proizvodne tehnike. Tudi delovno silo je treba reproducirati v določeni kakovosti (kvalifikacijah) in strukturi (razmerje med kvalifikacijami). Sodobna industrija zahteva izobraženo in specializirano delovno silo. Čeprav so moderni tehnološki procesi sredi stalnih sprememb, vendarle obstoji stroga komplementarnost (dopolnjevanje) med dejavniki proizvodnega procesa. Na to pa se rado pozablja. Tako podcenjevanje je značilno za tiste dežele, kjer je prebivalstvo nezadostno zaposleno in kjer vlada pomanjkanje kapitala. Tovrstne dežele vidijo v kapitalno intenzivnih naložbah edini vir gospodarske rasti. Bistvena napaka pri tem je, da puščajo vnemar dejstvo, da število in cenenost delovne sile ne moreta nadomestiti neugodne značilnosti zaradi strukture delovnega prebivalstva (nizka stopnja splošne izobraženosti), kar se lahko odpravi šele s primernim izobraževanjem. Tako se srečamo z znanjem in tehnično usposobljeno: tudi če povečujemo delež proizvodnje, namenjen investicijam (količnik investicij), ne bomo dokazali ustreznih rezultatov v povečanju proizvodnje, kolikor tehnična usposobljenost ne omogoča, da se nove investicije dejansko izkoriščajo bolj produktivno; opravka imamo s t. im. „lom-ljenjem strojev" (primer naših povojnih novih investicij - zlasti v tehnično manj kultiviranih predelih). IZOBRAŽEVANJE JE PROIZVODNO PODROČJE Določeno podcenjevanje gospodarske pomembnosti izobra- ževanja izhaja delno tudi iz sta- jim številom izobraženih lišča, da je področje izobraže- tudi bolj kakovostne šole. vanja neproizvodno področje Kot tretja dimenzija se vklju-družbenega delovanja. Do neke čuje dejstvo, da vključujejo kiul-mere ima to svoje korenine v turne razlike tudi razlike v pred-Marxovih spisih. V njegovih ča- nostnem izkoriščanju časa in v sih je bilo izobraževanje privi- gledanju na izobraževanje in pri-legij vladajočega razreda: ni se dobivanje določenih sposob-pridobivalo s primernim ciljem nosti. povečanja učinkovitosti v pro- Izobraževanje ustvarja zavest izvodnji, ampak bolj kot oblika o možnostih, širi znanje, menja potrošnje. Od tod prizvok ne- vrednote in težnje, spodbuja go-produktivnosti. spodarsko (t. j. racionalno) ob- Toda danes, ko je osnovni cilj našanje. Naložbe v izobraževanje izobraževanja usposabljanje ljudi za delovni proces, ko je znanost postala osnovni element industrije, ima vztrajanje na neproizvodnem značaju te dejavnosti vedno manj smisla. Tako stališče je težko braniti v situaciji, ko tudi sama industrija vlaga ogromna sredstva, da si zagotovi nemoteno pritekanje izobraženih kadrov. Prav tako dandanes izgleda prav smešna trditev in govoričenje o razkoraku med teorijo in prakso. To je stališče črpa v tem obdobju. Nasprotno sterilnih, posebna oblika pojava pa je obstoj (kontinuiteta) kapi-današnjih dni; razkoraka med tala v principu zagotovljen z me- razvitimi in nerazvitimi. Na kratko: teorija ni nikakršno ,.razodetje", ampak trdo delo človeških rok in možganov. Sedaj je nekaj tega zapisanega v knjigah. Toliko truda je pač treba, da se napotiš v knjižnico in seveda, da si pismen. Ta pis- menost pa vsekakor presega za- rjtev obsega znanja in izkušenj, hteve običajne pismenosti (črko- skupna vl|ganja VJ izobraževanje lahko razdelimo na tri dele: del, ki gre za obnovo obstoječega znanja in izkušenj, del, ki gre za razširitev števila ljudi z dano iz- vanje) za toliko kot nam je potrebno, da razumemo to ,.znanje s polic". Ko gledamo na ljudi kot na proizvodni dejavnik potem jih obrazbo, in del, ki gre za razši-moramo gledati v funkciji pro- rbev kolajne znanja na osebo, izvajalcev posameznih proiz- 0čividno samo zadnja dva dela vodov m storitev. Družbena de: doprinašata k razširitvi znanja, htev dela onemogoča, da bi bili čeprav je tudi le da se niti 0V ljudje enako pripravljeni za vse novitev fonda znanja ne jzvaja s vrste poklicev. Izbira enega po- stalim ampak z novim znanjem, klica izključuje ostale! Izobra- v J ževanje mora nuditi speciali- Družba (kolektiv, posa-zirana znanja o proizvodnem meznik) z nizko stopnjo iz-procesu. Specializacija je nujen obrazbe mora vlagati znatno :________•_ __: i a era 1 1 — --■' rezultat izobraževanja kot priprave ljudi za določene pro- izvodne funkcije. BISTVO IZOBRAŽEVALNEGA MEHANIZMA Stopnja gospodarskega razvoja neke dežele je tesno povezana s stopnjo razvitosti kvalifikacijske strukture njene delovne sile. Gre za vzajemno odvisnost: en dejavnik povzroča drugega in ga hkrati izboljšuje! V gospodarsko razvitejši deželi je dohodek na prebivalca višji. To po- večja sredstva za razširitev fonda znanja. Veličina sredstev za izobrazbo je torej določena z že obstoječim nivojem izobrazbe in s potrebami, ki jih glede izobrazbe postavlja prihodnji gospodarski razvoj. Nezadostna tovrstna vlaganja lahko povzročijo na daljši rok resna gospodarska nesorazmerja, ki lahko občutno zavirajo tempo gospodarske rasti. DRUGA PLAT IZOBRAŽEVANJA Izobraževanje služi posa- meni, da se njegov manjši del mezniku kot sredstvo za pridobi- J t: — — -1______t::i * 1 iroma irirm rrrt Han no \r o 1 n tarai troši za zadovoljitev osnovnih potreb, da torej ostaja več sredstev za zadovoljitev potreb višjega reda (manj nujnih!). Bolj raznolike potrebe pa zahtevajo tudi različnejšo in kakovostnejšo vanje višjega dohodka in torej boljšega socialnega položaja (višjega). Kolikor imajo nasledstvene pravice in lastnina vse manjši vpliv na socialni položaj in dohodek ljudi, toliko večji proizvodnjo. To s svoje strani za- pomen dobivajo razlike v nivoju hteva več (diversifikacija) in izobrazbe. Obleka naredi člo-višjo stopnjo kvalifikacij delovne veka, beseda ga pa izda! sile. Daljše, bolj kakovostno in bolj raznoliko šolanje pa omogoča višje dohodke. Z druge strani ima bolj razvita kvalifikacijska struktura prebivalstva za tendenco, da proizvaja še bolj raznoliko. Za šolanje novih so potrebni šolani ljudje, zato ima lahko dežela, ki razpolaga z več- Različna višina omogoča družinam z višjim nivojem dohodka, da svojim otrokom nudijo več možnosti za (boljši) razvoj njihovih sposobnosti in da tako obdržijo ugodnejši položaj v razdelitvi (distribuciji) dohodkov. To je tudi razlog, da tisti sloji družbe, ............... imajo monopol na takšno & obraževanje, zavzemajo v vseh družbah (tudi naši!) boljše V višje položaje. Razredna (p0-gojno tudi slojevska) struktur* družbe (se pravi lastniki: nelaj1' niki) ima v strukturi izobrazb vanja eno najvarnejših podp°,r’ Siromašni sloji družbe se najla** zadržijo v položaju siromaštva preprečevanjem prav tem sil0' makom, da si pridobijo višjo P' obrazbo. Nobena umetnost ni izobrazi-” vanje tako organizirati, da se f' ključi možnost prodora nezaz^ lenim osebam (slojem) v po®3’ mezne aktivnosti in da se na se izkažejo kot vlaganja z zelo visoko donosnostjo. Čeprav so razne cenitve precej nezanesljive, lahko z gotovostjo trdimo, da dobiček od vlaganja v izobraževanje ni manjši od donosa vloženega kapitala. Vendar obstoji razlika med vlaganjem v človeka in vlaganjem v kapital. Vlaganje v človeka zgubi svoj gospodarski pomen s prenehanjem gospodarsko aktivnega življenja posameznika. Učinek naložbe se iz- način ohrani monopolna p°zl cija v razdelitvi dohodkov in st>" cialnega ugleda. Ta problem r sila žgoč tudi za našo družbo hj se vse prepočasi rešuje. Res p* F tudi, da je to glavno podrocJ boja zavednejšega dela j>tU' dentov, ki pa žal ne dobi širše? odmeva v naši javnosti. KAKO JE S SPECIALIZACIJO hanizmom amortizacije. Pri naložbah v ljudi za vsako novo generacijo se morajo vedno znova naložiti sredstva, ker se predhodna vlaganja postopoma izgubljajo iz gospodarskega procesa. Iz tega razloga vlaganje v ljudi še ne pomeni nujno razši- Glede na prihodnje potrebe o se lahko izvajala razdelitev lju® med različnimi sektorji izobraz^ vanja. Skratka, poskušalo bi * dobiti optimalno kombinacij3 različnih vlaganj v izobrazb vanje: struktura izobraževanja6 se stalno prilagajala planiram111 gospodarskim ciljem. Toda P® trebe modernega proizvodne? procesa in povpraševanje za d0" ločenimi proizvodi in storitvah1 se stalno spreminjajo. Zato fflO* izobraževalni proces ohraniti_<*? ločeno prilagodljivost (fleksitm nost), da se ognemo napakam j? izgubam zaradi prehitre speci33 zacije. To je vsekakor breme Z družbo, ki pa se z druge strah večkratno kompenzira s_ k3 nejšo primerno uporabo člov ških zmogljivosti (adckvatn alokacija). • Do specializacije mora pr,t ’ saj ni učinkovite uporabe clov ških sposobnosti brez specialk3 cije. Toda čas specializacije \ treba spraviti na najmanjšo jn°* no mero in večji del izobraževa nega procesa posvetiti razvijanj samostojnega mišljenja, učenj principov in teorij, reševanj problemov z analitičnimi me1 dami. ZAKLJUČEK Docela jasno je, da je neih^ goče izobraziti človeka za m. govo celotno življenje: dobi J3 ko samo osnovo za nadalje (kontinuirano) učenje, za zumevanje prihodnjih znanj ^ sposobnosti, za prilagajanje 11. vim vrednostim in novim tuacijam. Sposobnost PrUza gajanja je bistvenega pomen3 , aktivno življenje človeka v di bi. To hkrati osvobaja clov j, pred strahom za obstoj (e.j stenco) in mu omogoča, da^j delu napreduje, da slabše “rvj zamenja z boljšim. Nihče ne 1 ostati celo življenje na enem lovnem mestu. , « Naj sklenem z mislijo, da ■ izobraževalna politika kaz3 občutka in odnosa neke dru& (torej tudi delovnega kolek1 in posameznika) do svojega J _ trišnjega dne, do svoje priho0^ v, ki lahko sebi omogočijo najvišjo izobrazbo, ah pa oni, ki sti. Ekonomsko rečeno t° meni: znanje je edini proizv° :r dejavnik, ki ni izpostavljen P majočim donosom. j %. fl ta N čun nji faja Kov Na % S krši h1 iilrr rnal Paz van ko' V0| filn Palt tud kva Vrši da koi Del < DliS strt tud tak reč Zat gra um do] ind ni je l cer žar Pr afa, ne pa morda inže-jja. Dela se ni lotil z nikalnim posebnim orodjem, jpak preprosto z veliko krnsko kamero z veliko snemalno hitrostjo. Z njo je Pazljivo posnel celotno delo-i anje računskega stroja in 0 so si strokovnjaki pazlji- °gledah počasi projicirani m*1- so kaj hitro odkrili na-s j.°’ Potem pa jo seveda , Ni z lahkoto odpravili. Potrjena je bila eksistacijska ,‘sta, to pa je povzročalo, ,a je računski stroj preska-°M oziroma zanemarjal ^katere podatke. Seveda pa bi si lahko kdo ..18 j če je nekdo računalni ET Sm k ; Fotografsko tehniko je mogoče koristno uporabiti tudi v livarstvu pS’ Temu ptti poleg dragih poskusov mo- jekel. Celoten postopek traja dosežen gol. Isto je pri indu- IEEB EEFBEE ESEri ?rafije vsa stvar odkrita nar, zato je fotografija v že- je tudi v livarstvu. milijonov slik. na sekundo, >go hitreje in kar ie v so- lezarstvu iz dneva v dan bolj Večina filmskih kamer, ki projekcija pa ista o pri a-. °bnem času in’ v sodobni potrebna. Zato seje prav tu se uporabljajo v industriji, se men, klima radius stinui-^Ustriji najvažnejše celot- razvila posebna veja foto- razlikuje od navadnih. Raz- dvajset slik na sekundo. O i-m Potek odkrivanja napake tehnike, tako imenovana lika je v tem, da je menjava čajne industrijske kamere f bil mnoVo krnlši in s tcm spektrografa, ki se z veh- slik v »industrijski" kameri imajo snemalno hitrost tri ti->jši. Razen tega ne gre kim uspehom uporablja pri neprimerno hitrejša. Člo- soč slik na sekundo, pri pro-^emariti dejstva da ie bil proizvodnji boljših, pleme- veško oko more še zaznati jiciranju pa razvlečejo cas >lem poSg efkasnos nitih jekel menjavo slik če se te menja- dogodka dvestokrat. Judi vi/11QiP i u81 etlKasn1ostl J jo do štiriindvajsetkrat v se- Veliko vrednost v rndu- mo bolj razumljiv. p0St0pek je kratko na- kundi. Taka hitrost menjave strijski raziskavi imajo foto-„'Ned industrijskimi pano- slednji. Iz peči vzamemo slik je na primer v kinu. Pri mikro posnetki, ki se sne-zavzema fotografija vzorec taline (raztopljeno sodobnih kamerah, ki se majo s pomočjo foto-mikro-njvidnejše mesto v metalur- železo z dodatki) in jo damo uporabljajo v industrijski fo- skopa. Ta fotografija prak-V sodobnem, visoko v kalup, da se hitro strdi. Po- tografiji, je ta hitrost nepri- tično pomeni povečanje ntiično razvitem svetu je tem jo damo v laboratorij. memo večja: do deset mili- mikroskopsko majhnih delč->° problemov, ki zada- Tam vzorec razžarimo z jonov slik na sekundo. To kov na sliki. J? strokovnjakom nemalo električnim tokom. Svetlo- pomeni, da se v primerjavi s Tako, kot lahko pri člo-v > Ena slika (dobra se- ba, ki jo seva razžarjeni vzo- kinom hitrost posnete ope- veku s pomočjo žarkov >) lahko v novinarstvu rec, se s pomočjo prizme racije razvleče stotisočkrat, Roentgena ugotovimo, ali je ■ tehta deset tisoč besed, v razbije v spektrum. Vsak ele- kar spet pomeni stotisočkrat njegov organizem znotraj >striji pa lahko doprinese ment, iz katerega je vzorec daljši čas za proučevanje. zdrav, lahko z njimi ugoto-t *ačun izboljšanja procesa sestavljen, izseva svetlobo Kot primer iz vsakdanjega vimo zdravost jekla do milijone. Na sliki je določene valovne dolžine, življenja bi lahko navedli 30 cm debeline na podoben nPr. odkrita napaka v Te svetlobne žarke fotografi- prenos nogometne tekme na način. To se s pridom upo-Procesu. Z njeno po- ramo in napravimo slike. Po- televiziji. Televizija navadno rablja pri ugotavljanju kvali-sha -° te bila ta napaka od- tem s pomočjo primerjalne Vsak dosežen gol enkrat po- tete hvarskih izdelkov, pri p>ena. Zaradi tega se je metode ugotovimo sestav novi, seveda bolj počasi. Za- trdnosti z varnih spojev itd. š^rodnja močno izbolj- vzorca. Na ta način dobljena radi bolj počasne projekcije Izdelek pa ostane pri poiz-sej- e bi hoteli isti cilj do- analiza je dovolj natančna za vidimo bolj počasne gibe no- kusu praktično nedotak-1 na klasičen način, bi se proizvodnjo plemenitih gometašev in bolj nazorno njen. M. B. Ogrevanje na olimpijskem stadionu Da bi stadion za nogomet in atletiko v Muenchnu usposobili za zimski čas, so montirali pod ploskev nogometnega igrišča talno ogrevanje. Toploto dobivajo preko daljinske mreže iz toplarne, tako da v dveh prdtitočnikih ogrevajo ogrevalno vodo za sistem talnega ogrevanja. Cevno omrežje je iz plastične mase instalena, ki naj bi bil odporen in obstojen od — 100 do + 100 stopinj Celzija. Cevi so položene dovolj globoko, da jih konice kopij, ki jih mečejo lahkoatleti, ne morejo poškodovati. Preteklo zimo so merili uspeh. Naprava je začela delovati še v letu 1970 pri — 7 stopinj Celzija zunanje temperature. Višina snega je bila tedaj 12,5 cm, temperatura tal pa - 5 stopinj Celzija. Po dveh in pol dnevih je bilo igrišče pri + 0 stopinj Celzija zunanje temperature očiščeno snega, tla so se segrela na + 4 stopinj Celzija. Okolica je imela tedaj še vedno 11 cm snega. Dnevni stroški za samo ogrevanje tal igrišča so znašali 165 DM. Za 4 mesece zimskega obratovanja predvidevajo stroške v višini približno 20.000 DM. Primerjava z Berlinom, kjer so prekrili igrišče s streho, kar je veljalo letos nič manj kot 70.000 DM, je pokazala, da je naprava ekonomična. D. G. ZBIRAMO NOVE VAJENCE Spet je prišel čas, ko se zaključuje šolsko leto, to pa je tudi čas, ko pri našem podjetju namenoma takoj po zaključku šolskega leta sprejemamo nove vajence v uk, da bi si zagotovili strokovni kader za bodoča leta. Letos objavlja naš izobraževalni center podjetja na podlagi dogovorov z obrati naslednja PROSTA UČNA MESTA: ZA POSLOVNE ENOTE V LJUBLJANI - Monter centralne kurjave - monter klimatskih naprav - vodovodni inštalater - elektroinstalater - ključavničar - strojni ključavničar - kovinostrugar - kovinoličar - rezkalec - brusilec - orodjar - galvanizer - elektromehanik za šibki tok - trgovski pomočnik za kovin, stroko 20 10 50 28 2 ZA POSLOVNO ENOTO V MARIBORU - monter centralne kurjave 6 - monter klimatskih naprav 8 - vodovodni inštalater 3 — ZA POSLOVNO ENOTO V KOPRU - monter centralne kurjave — vodovodni inštalater ZA LIVARNO V IVANČNI GORICI - livar - strojni ključavničar - kovinostrugar Kandidati, ki želijo postati naši vajenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, - da so dokončali osemletko, - da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučite* poklica, ki so si ga izbrali. Kandidat mora za sprejem * uk predložiti naslednje dokumente: - lastnoročno napisano prošnjo, - spričevalo o dokončani osemletki, - rojstni list. V času učenja prejemajo vajenci nagrado, ki znaša od 310 do 420 din. Za posebno prizadevnost na delu in v šoli dobi vajenec še posebno nagrado. Udeležen je tudi pri skupinski normi. Vajencem, ki niso iz Ljubljane ali okolice in nimajo možnosti Oušilka za zmanjšanje tokovnega udara pri visokonapetostni kompenzaciji v Železarni Ravne na Koroškem jeki stat bot tiar; stanovati pri svojcih ali znancih pRIjAVE SPREJEMAMO DO v Ljubljani, preskrbi podjetje in- 25. JUNIJA 1971, in sicer: temat, ki stane s celotno oskrbo 320 din. Oskrbo internata krije - za poslovne enote v Ljub-vajenec lahko iz svoje nagrade, ljani in livarno v Ivančni gorici — jeki oddelek podjetji %c kadrovski Ljubljana, Titova 37, - za poslovno enoto v Ma*j Jtk, boru - obrat IMP, Maribor, G* sUt< gorčičeva 17, p — za poslovno enoto v KoP?; §0(j - obrat IMP, Koper, UL kon maJa4- $ tor V interesu vsakega člana na* ^ delovne bimo zadostno skupnosti je, da prid? n, število do brij1! Moj delovnih in poštenih fantov, * _ V bodo sposobni izučiti se enefj VjSQ izmed naših poklicev in ki bo1* . pozneje v tem poklicu pri nase J' podjetju tudi delali. J £7" Izkušnje preteklih let narnrjiJn.^ povedo, da stopi v uk mnfč I