Italijansko bojišče. Od Binkošti do Božifia že traja vojska z Lahi, toda Lab še ni dalje prišel kakOr od Binkošti do Božiča. Odkar so morali Lahi z zadnjo ofenzivo zacetkoma decembra nehati, ni več posebnih bojev na lem bojišSu. Toda popolnega roiru seveda tudi ni. Arlilerija ne niiruje in tuintam se spustijo tudi slabejše infanterijske čete proti nam. Grof Kadorna mora imeti nekaj gradiva za uradna porofiila, kajti vsak dan vendar ne more več poročati o megli, mrazu ali o snegu. Od naših slovenskih vojakov smo dobili tokrat veliko dopisov, katere z veseljem priobčujemo. Pozdravljamo naše vrle slovenske sinove na bojnib poljanah! iNepristranska sodba o italljanskih neuspehih Kodanjski list ,,Extrabladet" piše: Italijanski nlapadi ob Soči niso imeli dosedaj nobenega uspeba. Italijani so v toliko na boljgem, ker ne vibra vojska v njibovi deželi. Prekoračili so takoj slabo utrjeno mejo, ker se je nabajala avstrijska glavna obrambna 6rta ob Soči, toda Italijani so si v sedmib mescih te vojne razbijali svoje glave, dosegli pa niso nobenega uspeba. Na binkoštno nedeljo je Salandra napovedal vojsko. Sedaj so že minuli božični prazniki m Salandra še niti Gorice ni mogel dobiti, Zrtvoval \e že na stotisoče vojakov, stroški znašajo že dosedaj ve6 milijard, prišel pa mi dalje, nego od Binkošti do BožiČa. Naša armada na soski fronti Italijanski list ,,Corriere della Sera" piše, da ima Avstrija proti Italiji postavljenib najmanj 2S divizij, sestaVljenih po treh četrtinah, iz prvovrstnih čet. Vsaka divizija šteje 32 do 40 bataljonov, tako da mora biti vsega moštva okoli 800.000 mož, ki stoji sedaj proti Italiji od Stilfserskega sedla ob Svici do Jadranskega morja. Armada se deli v tri skupine: Soška armada generala Boroeviča ima eno 5etrtino avstrijske armade: oba zbora iz Gradca, in iz iTemešvara in vsled vojne s Srbijo posebno za boje v gorovju izvežtfana 15. in 1C. armadna zbora, vštevši posebne čete, pa brez rezerv (15 divizij), od katerili je nad polovico razdeljenih po Krasu. Med levim (soškim) in desnim (južnotirolskim) krilom stoječa armada Rohrova sestoji iz gtirih v okolišu Bovca in Predela se nahajajočih divizij prvovrstnih. gorskih čet. Južno-Tirolsko brani okoli 130 bataljonov, dobra polovica izbornih linijskih čet. V nekaterih listih navedeno število po največ 350.000 avstro-ogrskih vojakov potemtakem ne odgovarja resnioi. Toiec hvHi na<o armaln ymr_-*%Fr, Z dovoljenjem našega vrhovnega poveljstva se na laškem bojišču mudi poseben poročevalec žvicarskega lista ,,'Journal de Geneve." Svojemu listu je poslal celo vrsto ciankov, polnih neomejene hvale nsšim fietam. Avstrijci imajo vse posto.ja.nke, za katere se vrši boj že od zafietka vojne, trdno in nezmanjšano v svojih rokah. Vse drugačue govorice so nerepnične. Vkljub najhujšim naporom, da bi prišli naprei, Italijani niso ničosar dosegli. Toda pri tem ne odločuje posebnost ozemlj^a avstrijskih brambnih postojank, ampak požrtvovalnost, odpornost in trdna odločnost avstrijske armade. Priznati se mora, da avstrijske čete, pa naj si bodo Nernci, Ogri, Cehi, Rurauni. Slovenci ali Hrvati, delajo take čudeže s svojim junaštvom in veličastnim zaupanjem. General Boroevič je zatrjeval porofievalcu, kako neomagljivo je njegovo zaupanje v avstrijske Cete, ki so dosegle, da se vojni položaj od 24. maja ni izpremenil. Vsi sovraižnikovi sunki so se razbili brez uspeha. Italijani so hrabri nasprotniki, ki so ne ustrašijo nobenih žrtev in trf)e grozne izgube, toda ko bo zgodovinar pisal o teh bojih, bo kar zastala beseda pri občudovanju teb veličastnih dejanj avstrijske armade. Na Krnu vlada hud mraz, toplomer kaže veftkrat 22 stopinj pod ničlo. Naši imajo svoje postojankn zavarovane z vrečami peska, ki so močno zmrznjene. Vsak nov aneg pokrije mrtva trupla, ki kar v obilici leže nepokopana na gorovju. Bel sneženi mrliški prt je razprostrt nad stotinami in stotinami Q©pokopanih mrličev, V strelskih jarkih. imajo vojafci ležišča postlana s senom in slamo, Strelski jarki so ponekod oddaljeni od sovražnih komaj 40 do 50 metrov. Lahi tožijo, da jih zebe in da jim vsak ve6er zmrzne vefi vojakov. ,,Narod siovenski, k nesmrtni slavi tr/oji se naše sile bor6." Cetovodja Roman Bende nam piše dne 16. dee. s soške fronte: Danes je bilo pri našem bataljonu slovesno odlikovanje. Dobili smo razmeroma zelo veliko odlikovajij, odkar se bijemo za prava naša. Clovek bi mislil, da po tako dolgem 6asu ni več krvi, ne življenja v nas, a v nas je še krepka volja in moS — brez raoCi je pa zavratni mačjak proti nam. ftetudi se združi s peklenskimi močmii Vi doma dobivate dan na dan porocila o težkih bojih, ki divjajo ob naši fronti, ne inore si pa nikdo preidstavljati, koliko in ka.j pretrpimo, ker okolnosti zabranjujejo natanfina poročila. Sledimo pa5 v slavo slovenskega imena kratkemu, a velepomembnemu geslu našega generala pL BoroeviSa: wVzdržatl!" Mi tu na ftraniku zemlje naših očetov predobro vemo, da soSustvujete z nami in da občudujete našo vstrajnost. Isto nam je sporočil naš brigadir general Globočnik, kar dviga v našib grcih pogum in ponos, kerne zaosebnoslavofkije ničeva), ampak v slavo slovanskega imena se boJ1« naše sile! Mnogo ste čuli o slavno odbitem laškem navalu ob tretji bitki ob Soči — odlikovajija za to je žel slavni 87. pešpolk in deloma naš polk. Izmed mnogih pohvalnih priznanj in svetinj — bronastib in srebrnih II. reda — so dobili velikft srebrne svetinje za hrabrost I. reda narednik H. Vollmaier iz Selniee ob Dravi (že odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. reda) desetnik Purgaj (drugič odlikovan), Koorad Muršec iz Slov. goric, tit. desetnik Blažič J., enoletni prostovoljec-četovodja Prah in moja malenkost (že odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II.reda, bronasto svetinjo in pohvalnim priznanjem zbornega poveljsrtva). Dodatno k mojemu poroSilu moram porofiati, da sera pomotoraa Izpustil padlega uSitelja- 'Mirka Kovn- či6. ki je po sinrti odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem, prejel danes srebrno hrabrostno svetinjo I.- reda. Prerano je odšel o!d nas mlad junak na polju nesebične krščaiiske Ijubezni, ni mu bilo dano, do- čakati slovesne dekoracije. Kakor o nas, velja tudi o njem geslo začetkora mojega skromnega poročila: ,,!Narod slovenski k nesmrtni slavi, fvoji se naše sil6 bore!" Saj ste Siovenci Josip Založnik nam piše dne 19. deoembra a italijanskega bojišča: Imel sem prijatelja, tako dobrega in blagega^ da ga je na prvi pogled moral vzljubiti vsak člcrvek, Prvič. ko sem ga videl, se iai je dopadel njegov smebrajoči se obraz. Vprašal sem ga, kje je doma, » on je vprašal mene, pa sva, si bila prijatelja, dokleF naju ni ločila kruta smrt. I3il je vedno vegel. Sredi toče sovražnih granat me je smehljnjoč vprašal: W'A! tulijo, kaj ne?" ,,Tulijo, tulijo, pa še bodo bolj tulili, Verjami", tako mu rečem, ,,Lahi nekaj nameravajo," On se nasmehne in re6e: ,,Nameravajo ali ne nameravajo. Slovenci smo skala in preko te skale ne pripležeo. Verjami!" Komaj je izgovoril zadnje besede, že zakliče naš stotnik: ,,.Halo, polovica stotnije na desno! Bojna črta je oslabl ena. Lah se pripravlja k napadu." Brzo zgrabira puško, z drugo roko stisnem vreSo s patronami i.n že sem korakal za drugimi po strelskem jarku navzgor. Prijatelj pa je ostal na starem mestu. Revež pa6 ni mislil, da bo ležal zv&čer mrzel, krvav, na kamcniti zemlji. Upognjeni smo korakali dnig za drugim. Nad nami in za nami so tulile granate svojo smrtno pe^ sem. Na mestu smo. PoišČemo si zasilna kritja, večinoma razbita po granatah. Hrabri stotnik hodi p» strelskem jarkn. Ne bo.ji se ne granat in ne šrapnelov. ,,Fantje, hrabro so držite! Lah bo napadal. Ali prodreti ne sme! SaJ ste Slovonci!" S temi besedami nam je vlil toliko poguma v srca, da smo komaj fiakali izdajalskega Lalia. Granate in šrapneli so bufiali in tulili po zralai, tako na gosto, kakor komarji v vrofiem poletju. Eksplodirali so na desno in levo, žalibog tudi v naša kritja. Kamenje je frcalo na vsp strani, majhni in veCji kosi železa, še vroči, bren^e kakor sršeni, Ce jih razdražiš. Klicanja ranjencev, vzdihovanja umirajofiih niti ne slišiš v tem straSnem. pišu in gromu. Ali kaj. je tam? Ali se ne plazijo sovragi tam za cestnira zidom? Da, že so se razvili v rojno 6rto proti nam. Ze so se oglasili tudi naši psički (lahka artilerija). Naše granate so grozno pustošile v laških vrstah. Vecina jih je padla, drugi so zbežali. A Laha je mnogo. Druga rojna črt i je bila gostejša od prve; nato &e tretja, in vse se navaliio na nas. Dasi padajo od naših granat, od naših pušk, vendar se preri.;ejo nekalere gniče do naše žifcne ograje. ^Ba^onet na puško! Pripravite se na protinapad!" ,,Halo! Otvorito ročne granate! Ena, dve, tri! Vrzite!" In strašno so ufiinkovale ročne gra,nate. Tretjina Lahov obleži, drugi zbeže v divjem begu. Hura, zmaga je naša, sovražnik je uničen, odbit! Stotnik nas je polivalil. Topovi so utihnili, naši \n sovražni. Mrači se. Korakamo naj svoja stara mesta, kar nas je še zdravih. Izgub imamo precej, a sovražnik jih ima gotovo desetkrat toliko. Od daleč zagledam svoje kritje. (Oli, groza! Strelie nikjer, in vreče na vsaki strani. Kje je moj prijatelj? V nekaj korakih sem tam. Moj Bog, spotaknem se na, vreči in padem ravno na svojega tovariša, krvavega, mrtvega. 0 groza! Ležal je na hrbtu, roki je držal ena vrh druge na Vieliki rani, ki mu jo je naredil velik kos železa na prsih. V obrazu pa je bil lep, seveda bled, a oči je imel zaprte, dosii mu jili ni nihče zatisr.il. Pridejo sanitetni vojaki. Jaz sem ga zudnjič pogledal, na,to poljubil na čelo in v trenutku sem si želel smrti. Jokal pa nisem, dasi bi se rad. V grlu me je davilo, da sem komaj, dihal. bil je moj najboljši tovariš ali granata izdajalskega Laha ga je ubila, ki se mu je še hotelo po življenju, 'Maščevanie, Tebi, izdajalski morilee! Drugo jutro so pokopali tega mo.iega tovariša na vojaškem pokopališču. Majhen tesen križ je usajen na njegov grob. Krog groba kamenje, ) rst nekoliko zrahljana. Ti pa, dragi in nepozabni mi tovariš, spavaj sladko v kameniti kraški zcmlji! — Josip Založnik. Domobranski polk kranjskili Janezov. Drameljčan Blaž Jesenek nam piše: Prijetno ,'e brati v raznih slovenskih časopisih o brabrosti slovenskih polkov. Po pravici se pa sme tudi imenoVati med najhraftrejše polke kranjski domobranski plešpolk štev. 27. Ta polk je sestavljen iz večine samih kranjskih Janezov. Spočetka vojske je v Galiciji in v Karpatih nepremakljiv stal nasprpti lOkrat, pa tujdi 20kratni sovražni premoči, a sovražnik ni nikdar predrl njegovih vrst. / Imfil je ta polk brabrih Janezov vedno nalogo stati v bojni črti, koder so bili najljutejši krvavi boji. Veselo je bilo opazovati to neustrašens Janeze, kadar se je zakričalo: Naprej! Podili so preplašene Ruse, da je bilo joj, Kadar pa je imel polk odmor, ni se pokazala na moS(tvu nikaka utrujenost. Vzlin večkrat napornim maršem in še drugim neprilikam so se hitro ti veseli Janezi spravili v gruče in zapeli mile slovenske pesmi, da se je razlegalo daleč naokrog. Veliko število odlikovanj je tudi i>ri tem polku in marsikateremu brabremu Janezu se blešči krabrostna svetinfa na njegovih junaških prsih. Mesca avgusta je pa bil tudi ta polk poklican nad kletega polentarja, tudi tukaj ima ta polk nepopisno težko nalogo, boriti se mora v visokih gorah v strmem skalovju, v že precej debelem snegu, in otfčutni zimi. No6 in dan ga polentarji obmetavajo z debelim in drobnim železjem, rušijo se pečine, podira se skalovje, ali tein hrabrim Janezom ne upade pogum. Kadar je kaj odmora, se zasliši zopet njih milo slovensko petje, s katerim se dela polentarju še večjo jezo. Po pravici je ta polk ponos kranjske dežele in vsega slovenskega naroda. Svetl večer na južnem boiišču. Piš€ Vekoslav Masilo. V s ominu ostane nam prostovoljnim slrelcem prvi Božič, ki smo ga praznovali na bojnem polju. Daleč od rodne domaCe grude smo se zbrali okrog boži6nec:a drevesca. V domovini so se veselo oglašali zvonovi, a tu med nami je pa vladal tihi, sveCani mir; še topovi. ki so prej dan za dnem gromeli ler neprenehoma peli grozno pesem smrti, so obmolknili. Brez donenja zvonov, brez božiSnice smo : reživeli božični večer 1915. Pred lepo ozViljšanim božčnirn dr(evesom smo se zbrali ter zapeli par božičnih pesmi. Nato nam je stotnik Tomnšek razložil pomen tega vefiera na fronti ter nam vsem skupaj voščil v kraisnem najgovoru vesele božiCne t"ratzni[kfe. Na to smo še zapeli oesarsko liimno ter z navduSenimi živijo-klici na našega t.-resivitlega sivolasega vladarja končali ta vefier. Pričelo se je z razd,elitvi;o božiftnih daril, ki so nam jih darovali naši dragi v doraovini. Za to se jim tem potom iskreno zahvaljuiemo. Posobno sfrelci iz Vranskeca smo dolžni prav obilo zahvale preč. g. župniku, g. Schwenfnerju in gdč. Ljudmili Laurifi, ki se je posebno trudila z nabiranjeni božii^nih darov za nas. Nadal;e se zahvaljuje mo.^tvo prvega voia velec. g. norofiniku Karolu Ledinek in njegovi blagi soprogi za veledušen dar. Nadalje gdB. M. Trogerjevi in snloh vsem iz Mozirja, ki so nam z božifinimi darovi napravili obilo veselja. Minila In ugasnila je krasota Ifožiftnega vefiera, a hvaležnost, ki jo gojimo do Vas, dragi nam darovaloi, ne ugasne nikdar v najših srcih. Zelimo pa Vam veselo in sreftno novo leto 1916. — Vra.nski in mozirski prostovoljni strelci: Vekoslav Masilo, M. Papež, KarJ Sisel, Franc gkraber, Josip Troger, fcetovodja, Franc Veleja, Josip Krumpačnik in drugi. 10 proti 50 Janez Polh, doma od Sv. Duha v Ločah, piše z itajijanskega bojišča svojim starištem: Tukaj imamo že tako mrzlo zimo, da na Stajerskiem ni v najhujši zimi tako mrzlo. Vedno morarmo biti na prostem. A upam, da nam bo že Bog pomagal, kakor nam je do sedaj. Bliža se Novo leto. A navadno je ob vsakem prazniku najslabše, ker takrat Italijani najrajši napadajo. Pa naj le napadajo, sa,j nikamor ne pridejo s svojim ,,prodiranjem." Klestimo jih pač mi, iim ni.6 ne Ostanemo dolžni. Ako prevefi po polenti diši, jo pa še mi malo posolimo s šronneli in granatami, pa se takoj tega duha iznebimo. Strahu nam ne delajo nobenega; čisto ni6 se jih ne bojimo. Bil sem na pono5'ni patrulji ter smo prišli skupaj s polentarji. Bilo jih je 6ez S0, nas pa le 10. Imeli smo hud boj, pa smo jih nekaj ubili, 10 ujeli, drugi pa so junažko zbežali« T'ako so hrabri! Mi pa ne odnehamo do zadnje kaplje krvi, do zadniega moža, saj branimo našo ljubo slovensko in avst isko domovino. Imamo slabe čase, vfiaših pa tudi dobre. Dost:kr'ajt se spra,vimo mi Slovenci skiipaj, ter si zapojemo kako nažo narodno pesem. Veselo Novo leto! L ški t n »» >t f t) h<» hodil po h •• h Z italijanskega bojiš^a se nam piše: Nahajamo se v rezervi ter se prav dobro poftutimo. Cakamo pa že zopet nestrpno časa, ko se zaženemo z golim nožem in ftajonetom na hinavskega Iškarijota ter se maiščujemo za naše brate in prijatelje. Nad grdinom, ]d hoče teptati naše slovensko ozemlje, uničiti nam vero in materni jezik, se bodemo slovenski vojaki še pošteno maščevali. Toda dokler stojimo slovenski fantje in možje na straži ob SoSi, ne bo kuhal Lah polente, popravljal dežnikov, ne vezal piskrov in brusil nožev in ne rezal šip v naši prekrasni domovini, Prej mora te&i Sofia v breg, kakor bo lakomni anarhist tlacil r.aša tla. Ko bodo hribci zeleneli, pa se vrnemo zopet k nr^im dragim, ria, milo nam domovje, svesti zrmage in časti, za. kar se že zda<j priporoBamo materam in ženam v gorečo molitev za srečno vrnitev, slovenskoštajerskim mladenkam pa za šopke. Na srečno svidenje v novem letu! — Ivo Vihar, raBunski podfiastnik iz Frama, J. Ferenc, Betovodja iz Ljutomera, desctniki Cokan iz Žalca, Gruber iz Orehove vasi pri Ptuju, Kmetec iz Haloz, pešec Stepihar iz Celja, Ko lar iz Polskave, Štump iz Poljčan, FinguSt iz Rač, Frešer iz Frama in več drugih. Orata je spoznal po ,juckanju", Rudolf Zieletinger od Sv. Jurija v Slov. goric. ri am piše: Dne 22. oktobra, zjutraj ob 8. uri, sem bil ranjen in isti dan popoldan pa brat Anton na hribu pri Tržiču. Hvala Bogu, da naju niso Labi zelo pJoŠkodoVali. Jokajoe sva se z bratom poslovila^ drug od drugega. Težko sem zapustil svoje dobre prijatelje, lci smn se hrabro borili pred sovražnikom. Dogodki, katere smo uživali v tfojni Crti, so bili grozni, ne dajo se popisati^ Smem reči: Več žalostnih dni sva imela z bratom, kakor veselih. Najbujše pa je to, ako mora iti revni vojak v tujem kraju v temni noči na stražo. Seveda se mora mirno plazit, kakor maček na miš, na sovražnika. da ne prileze Lah v n'aže okope. Nisem imel upanja, da bi še kedaj mogel obiskati svojo ljubo domovano in farno cerkev Sv. Jurija. Ali vendar, ljubi Jezus, 'Marija in sv. Jožef so nas obvarovali in pripeljali nazaj v slovenski kraj. Oh, veselje in mir v našem slovenskem kraju se ne da popisati. Tukaj ni slišati bombardiranja leh groznih topov, tudi pred kamenjem je Clovek zavarovan. Moj tretji brat Mati^a še živ*i. Pisal mi je iz neko graške bolnišnice. Od nj,ega nisem dalje fcasa dobil nobenega porofiila, Bil je v Galiciji pet mescev m sedaj pa na italiianskem bojišču štiri mesce. Ko smo bili vsi trije v Galiciji, sem ga slišal neko nofi zajuckati, ko sem bil na straži. Poznal sem dobro njegov glas. Ko sem bil ranjen in smo marširali na kolodvor, sem opazil bataljon moštva, ki je marširalo že 1 roti lxyni črti. Opazil sem zopet svojega najmlajšega brata Miroslava. Seveda on me ni poznal. Bil sem 8rn, kakor kovač. Imel sem glavo obvezano, in sem bil ves kosmat. Poklical sem ga po imenu. Skočil je k meni in znkrieal: Rudolf! Poljubila še sva drug drugega, poslovila se s solznimi očmi. Margir°l snm naprej proti kolodvoru. Cez 14 dni dobim poro*ilo. da je tudi ta brat ranjen; ima šest ran. On o v Zagrebu v bolnišnicl, Še prej, ko je prišel Miroslav v boino firto, je sreSil zopet mojega brata ranjenega, s katerim sva bila osem meseev v bojni firti. Tudi tega ni pozaal. Ali ni to nekaj strašnega. d-> hrhi brata no pozna? Anton ga je poklical. Miroslav je skočil k uiemu. Brata sta se poljubila in s solznimi očmi pozdravljala. Uoanje imamo, aa bomo vsi kmalu ozdraveli in se zopet vrnili nazaj v bojno črto, da se zopet poskiusimo z Lahi. Ko smo prišli ranjenci v Ijubljaaisko bolniSnico. so nas zelo lepo sprejeli, slovenske gospe so nam pokladale lepa darila. Bil sem v urSulinskem samostanu v bolnišnici, kjer sem se prvokrat v osm'h mosoih sladko naspal. §tiri dni sem spal brez prenehanja. Srčna hvala naj bo strežnikom, kako lepo nam so : tregli; nikdar jira ne moremo mi revni vojaM lega vrniti. Naj jim Bog povrne! Od tam sem se odpelj^l na Dunaj v bolnišnico. Tudi tairt so nain stregli ka,kor malim otrokom. Usmiljene sestre so nas imenovale za svoje otroSiče, tudi njim se stotero zabvalim. In sedaj pa sem iz bobiišnice prestavljen v Maribor, Bil sem tako srečen, da sem obiskal svojo ljubo domovino. Veseli me, da sem naš'el svoje domače vse pri najboljšem zdravju. Samo to me boli, da se nekatere babure š-e \z tega norčujejo, če mi re\Tii vojaki kaj pišemo v ,,Slovenskega Gospodarja," 'Moja mamica so dobili od pres^itlega cesarja, kakor ste že pisali v ,,'Slovenskem Go^odarju", lepo nagrado za aedera sinov-vojakov. Vseh sedem bratov-vpjnkov pozdravlja vse Mtatelje ,,Slovenskega Gospodarja": France, Vincenc, Matijb, Rudolf, Anton, Avgust in Miroslav Zeletinger. Italijanski poraz v južnlh Tirolah. Na višinah na izhoidni strani reke Adiže v južnih Tirolah so se vrSili zadnje dni živahni boji. — Dno 26, decembra je v boju južno od mesta Rovereto izgubil sovražnik 200 mrtvih in ranjenih.