S složnim delom za uresničenje naših želja V »Narodni prosveti« od 20. aprila je priobčen članek Siniše Mihajloviča, ki ga zaradi pomembne njegove vsebine priobčujemo v celoti. Ko smo polni navdušenja in mladostnega idealizma z diplomo v žepu krenili v življenje, smo mislili, da je svet naš. Obzorja so nam izgledala širša, veličanstvenejša, življenje lepo in rožnato in vsi ljudje brezmejno, brezmejno dobri. Osvobodili smo se končno sivih šolskih prostorov, disciplinskih pravil in postali polnopravni državljani. Šli smo tako v življenje z ideali, ambicijami, z raznovrstnimi prepričanji, toda v glavnem brez izkušenj, a s tisto malo znanja nismo vedeli kaj hočemo. V šoli se je poučevala pedagogika, filozofija, književnost, toda vse brez zveze s stvarnostjo. Pri pouku uporabne pedagogike se je vedno predpostavljalo, da imamo pred seboj čiste in site otroke in svetle učilnice z bogatimi učnimi pripomočki. Bili smo pripravljeni za življenje v mejah srednješolskih učbenikov in teorij. Toda na tcrenu, kjer smo si šele z muko in trudom pridobivali izkušnje, smo se zgrozili. Prišli smo v taka šolska poslopja, ki izgledajo vse kaj drugega, samo ne šole. Tu v teh tesnih prostorih je sedaj treba delati in živeti. Tu je treba delati za narodno prosveto, pripravljati državi prosvetljene in sposobne državljane. V takih krajih bo treba biti dolgo sam, ko s planinskih vrhov žvižgajo hladni vetrovi in vdirajo v sobo skozi razmajana okna. Toda tudi pod najtežjimi življenjskimi pogoji ni mladi narodni učitelj izgubil svoje vere in optimizma, nego je poln samozatajevanja prijel za delo v najtesnejšem kontaktu z delavnim kmetskim ljudstvom, ki je in ostane vir in tok vsega družabnega življenja, in začel ustvarjati ono, za kar je poklican. Večkrat so se razbijali ideali v borbi z načelniki, občinarji, vaškimi politiki, protekcionisti. Z birokratizirani šolski nadzorniki niso hoteli, ali niso mogli razumeti mlado napredno učiteljstvc, niso bili zaščitniki pozabIjenega učitelja, nego so spretno z disciplinskimi predpisi in s §§ pretili onim učiteljem, ki so mislili drugače nego tradicionalno, konservativno in »oficiozno« mišljenje. Z mizerno plačo v zapuščenih vaseh brcz dobre komunikacijske zveze s sreskim mestom, brez vsake zveze in oddaljeni od večjih kulturnih centrov so učitelji v mnogih primerih bedno prebili svoja mlada leta. Umirali so ideali, popuščal je žar ustvarjanja in polagoma se je razvijal »vaški učitelj«. Učitelj je občutif, da so ga pozabili oni, ki bi jim morak biti briga za materialni položaj narodnih učiteljev program. Vse upravičene zahteve za izboljšanje našega gmotnega položaja so bile brezupen klic, preko katerega se je brezobzirno prešlo, in zaradi »konsolidiranja« državnih financ so sc tudi bedne plače narodnih učiteljev zniževale do mere, da smo prišli do prepričanja, ne da se nam plače izboljšajo. nego da se nam ne morejo zaradi nobenega »višjega« državnega razloga še nadalje zniževati. Sveto pismo pravi, da je Jezus nasitil s 5 hlebi in 2 ribama 5000 ljudi. Narodni učitelj, pripravnik ni mogel z 900 din živeti tako, kakor je nekoč sanjal v siromašnih dijaških časih. Ni mogel niti dostojno jesti, pa je vendar to najvažnejše, ker najprej je treba biti sit, potem sc šele da filozofirati; ni si mogel nabavljati dobrc knjige za svojo strokovno in splošno izobrazbo, a poleg tega je treba odtrgati tudi kak dinar za siromašne starše ali brate in sestre. A ker se z 900 din to vse ne more narediti, zato hodijo narodni učitelji preskrom.no oblečeni, da ne bi zanemarili svoje misijonarsko delo narodnega prosvetitelja. Tako smo postali objekt zasmehljivih pripomb, postali smo »učitelji«. Toda to ni izraz pomilovanja, nego je zasmehovanje, morda celo porogljiv izraz visoke pisarniške gospode. Toda mi nočemo biti »učitelji« v slabem pomenu te besede. Mi hočemo, ker to smo, ostati narodni učitelji. Nam je dovolj platonskih komplimentov, nam je dovolj jalovega poudarjanja značaja učiteljskega stanu. — Hočemo, da se že enkrat reallzirajo naše želje, ki so tako moško in pogumno iznešene po predstavnikih našega udruženja Toda. da pride do naših vitalnih problemov, moramo biti kompaktni in solidarni v vseh akcijah. Zastopniki »Novega učiteljskega pokreta« so to menda pozabili, ter izgleda da so imeli edino nalogo rušiti centralno upravo, ki se je tako pogumno in tako brezkompromisno postavila na branik učiteljskih interesov, ustvarjajoč tako motnje v naših vrstah, ki so jih drugi dobro izkoristili. Obtoževali so centralno upravo, da ni dovolj jugoslovanska, neodgovorni so celo trdili, da je anacionalna, morda zato, ker je posvečala svojo skrb socialnim problemom, ali ker je na zagrebški skupščini poudaril predsednik g. Dimnik, da samo iskren Hrvat, iskren Srb in iskren Slovenec more biti iskren Jugoslovan. Centralna uprava se je borila za uresničenje želja celokupnega učiteljstva in za tako svojc stališče je dobila sijajno satisfakcijo na zagrebški redni in izredni skupščini, še posebej od mladega učiteljstva iz »učiteljske galerije«. Od motnje, ki jo je maloštevilna opozicija vnašala v učiteljske vrste, smo imeli samo škodo. Ali bo to morda opomin onim, ki se v borbi proti zastopnikom učiteljskega stanu okoriščajo in dobivajo položaje? Dvanajsta ura je. Strnimo svoje vrste vsi brez razlike in moralno podpirajmo one, ki so imeli voljo in pogum, da se borijo za stalnost učiteljstva na službenem mestu, za učitcljsko svobodo, za ukinitev celibata, za izenačenje plač poročenim učiteljicam, ki so v organizacijo vnesli duha svobode, duha demokracije in duha parlamentarizma. Podpirajmo organizacijo tudi rriaterialno. Dobro se zavedamo, da se nikaki ideali ne morejo uresničiti brez materialnih žrtev. Jasno nam je, kakšncga pomena je danes tisk, ki je regulator mišljenja in najučinkovitejše propagandno sredstvo. Naš učitcljski tisk mora biti izraz naše intelektualne, moralne in materialne moči, izraz naše kolektivne volje. Razen našega strokovnega in stanovsko informativnega tiska bi lahko imcli tudi časopis za umetnost, znanost in socialna vpra- šanja. Toda to bi mogli izvršiti šele tedaj, ko ne bi bilo niti cnega tovariša in ne enc tovarišice, ki ne bi bil naročnik izdaj našega udruženja. Prav zato, ker materialno največ trpijo, podpirajo mladi napredni učitelji na vsej črti v zahtevah svojih pravic glavno upravo in optimistično gledajo v bodočnost, ki je njena, poleg vseh težav, ki jo mučijo, in apelirajo na složno delo.