Pisma iz domačih krajev. jPesnica. Govori se, da se je tuka) pred kratkim ustanovila orjuna in pri nas zelo dobro znani dr. Irgolič bi pomagal pri njenem porodu. Tudi nekaj železničarjev je pristopilo. Kaj ne, železničarji, sedaj se bo po Pesnici cedil samo med in mleko, ker ste tako strokovno organizirani? Orjunašem Černeju, Skergetu in Žižku svetujemo, naj imajo svoje orjunaše lepo na pankelci, da ne bodo špilali vragulij, kakor so jih orjunci pred par leti v Trbovljah, Mariboru ali pred kratkim pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Ali bi ne bilo dobro, najbolj razborite orjunaše poslati med kačake v Macedonijo, da si tam ohladijo svojo vročo kri? Brezole pri Račjcm. Dolg predpust je bil, a rnalo gostij, samo dva para smo vpregli v jarem zakona. Zatisnil je pa na veke svoje oči eden najstarejših mož naše vasi, star nad 80 let. Gospo¦daril je 50 let na posestvu, lahko bi bil praznoval zlato poroko. Kot gospodar je bil vedno marljiv ter mirnega značaja ter je rad dejansko pomagal revnejšim slojem! Blagopokojnemu svelila večna luč. — Hmeljarsko gibanje je pri nas precej živahno. Bog ¦daj obilo blagoslova našim kmetom z novimi kulturnimi nasadi. Sv. Bcncdikt v SIov. goricah. Naš pevski odsek pri bralnem društvu nas je na pustno nedeljo razveselil z lepo prireditvijo. -Zapel je štiri krasne pesmi pod veščim vodstvom našega organista Jožefa Krajnca. Tudi spevoigra »Kovačev študenti nam je ^elo dopadla. Poučni govor nas je vspodbujal, kako naj v dru Stvu gojimo družinskega duha. Srečolov s 300 dobitki in sledeča licitacija sodčka vina, tort, zajca, svinjk, petelina, sta razvnela vse udeležence. Kdor ni dobil dobitka pa je imel sladko zavest: Pomagal sem nekoliko društveni knjižnici. Ta si bo res sedaj ¦opomogla, za kar gre hvala kupovalcem srečk in darovalcem lepih dobitkov, ki so bOi mnogi naši udje, potem domači trgovci in .gostilničarji, trgovci v Gor. Radgoni, v Negovi, pri Sv. Antonu, pri Sv. Trojici pri Sv. Lenartu in še nekateri v Mariboru. Iskrena hvala vsem! — Na gospodarskem tečaju smo predelali glavne reči iz sadjarstva, vinarstva, kletarstva in živinoreje. Udeleženci so Prihajali z velikim veseljem. Ne bo ostal brei sadu. Voditelju te^aJa, Mih. Senekoviču pa srčna hvala za ves trud! — Rekrutni tečaj smo zaključili predzadnji torek. Naši rekruti so se sešli ^devet v^čerov: bilo jih je redno 17. Narednik Ciril Zupe jih je izvrstno vpeljal v začetek vojaške službe. Na pustno nedeljo so po voja^^ Prlkorakali iz Društvenega doma v cerkev k službi božji. Bilo jih je lep^ giedati. Imeli so skupno obhajilo in pridigo. Slovo so obhajali v dvorani zadnjo nedeljo. Ob tej priliki je bilo mnoŁo lepih nagovorov. Med rekruti so tudi trije vrli Orli. Predavanja, ki so jih imeli pojgg telovadbe, Ciril Zupe, M. Geratič, Fr. Zemljič in oba duSna pastirja, so podala trdno podlaga za uspešno vojažko službovanje. Rekrutje, ne pozabite lepih naukov, srečno dovršile častno vojaSko službo in se nam nepokvarjeni vrnite! Laporje. Na Videžu je umrl 8. t. m. Franc Veiiovar, veleposestnik, naš dobcr pristaš Zadela ga je kap. Pogreb se je vršil ©b ogromni udeležbi 10. t. m. Vrli krščanski mož, počivaj v miru! Sloprce. Dne 9. t. m. stno spremili k večnemu počitku vrlega našega somišljenika in ninogoletncga naročnika »Slov. Gospoddarja« Jožeta Cretnika, posestnika v Stoprcah. Kako priljubljen je bil rajni, priča njegov slovesen pogreb, ki so se ga sofarani udeležili v obilncm številu. Pogrešali bomo njegovi sosedl Ijubeznivega in dobrega soseda, pogrešala pa bo njegova žena in še mladoletni otroci svojega skrbnega očeta in go;podarja. Casliti gospod župnik Karol Lampert je opravil'sv. mašo zadušnico in molitve za mrtve posebno slovesno in podprl, da so se zbrali pevci, ki so pod vodstvom gospodične učiteljice Lize Kukovčeve ginljivo zapeli slovo na domu in ob odprtem grobu in je opravila orglanje in petje pri sv. opravilu. V imenu žal. obitelji se iskreno zahvalimo gospodu župniku, ki je rajnega vedno tolažil v težki bolezni in pa g. učiteljici za orglanje in spretno vodstvo petja in pa vsem ljubeznivim pevcem za sodelovanje. Sv. Urban niže Ptuja. Prav bogato žetev ima letos bela žena smrt pri nas. Staro in mlado, vse se ji klanja in pada pod njeno koso. Nesrečna španska prav neusmiljeno razsaja in se razširja. Umrlo jih je tekom zadnjih dveh mesecev že čez 30. — Med temi smo tudi položili k zadnjemu počitku Ano Reišp, posestnico iz Jirsovc. Umrla je po kratki bolezni 23. februarja v 76. letu starosti. Bila je dobrega značaja, posebno usmiljena do siromakov, poštena in prijazna do vseb, vedno živeča v miru s sosedi in splošno priljubljena, kar je tudi na zunanje pričal njen lepi pogreb. Naj v miru počiva! Cezanjevci pri Ljutomcru. Na gostiji Ivana in Frančiške Novak iz Vogričovec je posestnik Franc Filipič nabral za božji grob cezanjevške cerkve med gosti 85 Din. Vsem darovalcem Bog plačaj! Vclika Varnica. Srečna deklica Terezija Lesjak je februarja meseca v trgovini Kozel kupila >Gazela<-milo. V tem koščeku mila je našla predvojni 10 kronski ogrski zlat. Bog daj srečo še drugim pericam! Leskovec. Kakor vse kaže, nova vlada dobro dela. 1. Omejila je rubežen. Pri nas smo tega imeli že dovolj! 2. Povzročila, da ne bomo plačevali osebne dohodnine. 3. Vinogradnikom ne bo treba naznanjati vina, ki so ga doma pridelali in vkletili. 4. Z 20 odstotnimi boni bomo lahko plačali dačo. Hvala Slovenski Ijudski stranki, da se tako poteguje za ljudstvo! V enem mesecu, kar je na vladi, je več dosegla kakor Radič—Pucelj— Zerjav v petih letih! Ti so nam samo davke zvišali in posestva rubili. Hvala Bogu, da je tega konec! Bog daj, da bi bila SLS dolgo na vladi, da bi nam še spravila več ugodnosti. Haložani posebno želimo, da bi šlo v ceno naše vino. Bojimo se, da se vino dela v kleteh vinotržcev! — Velika nesreča je trošarina za nas male posestnike. Kmetje-poljanci vina ne kupujejo, ker se boje trošarine. In tako l«ži v Halozah vino v kleteh, na polju pa kruh v miznici. Poljanci stradajo vina, mi pa kruha! Nadalje želimo, da bi se omogočilo, da naša vina gredo v Avstrijo. Saj Nemci želijo našega vina, mi pa potrebujemo denarja. — Naši trgovci so vsi proti SLS. Ime Korošec je kakor pik čebele! Mi volilci SLS smo raorali veliko prestati. Imeli so nas za Judeže-izdajalce in Bog ve kaj vse! Gospodu župniku se niti ne sanja, koliko smo trpeli, ker smo volili SLS. Ali se n»bi dal dobiti trgovec, ki bi bil dober in odločen pristaš SLS? Tega potrebujemo v Leskovcu! Gospod župnik, pomagajte nam! — r— Sv. Trojica v Halozah. Kadar mi dopušča čas, vzamem te v roke dragi Slovenski Gospodar, ki te vsakokrat željno pričakujem. Pride mi vedno na misel, zakaj bi se tudi pri nas kaj nc ustanovilo. Oh, kako veselo bi bilo tudi v naši fari, ako bi se po zgledu drugih tudi pri nas ustanovil pevski zbor. In res, odkar smo dobili novega gospoda organista Kokoteca, se je ustanovil pevski zbor, kateri že šteje trideset dobrih fantov in deklet. Ko prideš v nedeljo v cerkev k sv. maši, ne moreš se dovolj diviti lepemu petju. Ti pa, draga mladina, le tako naprej. Vsa čast pa gre g. organisiu Kokotecu Andreju, ki se toliko trudi. Bog ga naj živi še mnogo in mnogo let. J. C. Formin. Pred kratkim se je poročila Marija Janžekovič iz Formina z Jakolx>m Murko, posestnikom v Zgor. Pristovi. Šmartno pri Slovcnjgradcu. Neizprosno kraljuje smrt v Marijini družbi. Vsako leto presadi Marija nekaj dekliških cvetk v svoj nebeški vrt. Dne 4. marca je ostavila dolino solz Marija Turičnik, zgledna članica Marijine družbe. Njeno edino veselje jc bilo, da je posvetila vse svoje moči Bogu in Mariji. Mnogo se je trudila za olepšanje hiše božje. Polna je bila dobrih del. Sama sicer uiboga, a je vendar po zgledu sv. Frančiška utrla premnogim njihove solze in jih dušno in telesno obogatila. Naj počiva v miru blaga duša, njen visoki zgled naj vnema srca za krščansko življenje. — Boben poje tudi pri nas pri mnogih hišah. Vzrok tega prežalostnega pojava je neznosno breme davkov in neznosno pijančevanje, ki noče prenehati. — Ceste so bile v žalostnem stanju dolgo let. Po prizadevanju našega vrlega župana postajajo naše občinske ceste vzor okrajnim. Ljudstvo je veselo ko vidi, da se oibčinski odjbor trudi, da ustreže najnujnejšim potrebam občanov. — Marijina družba in Orliški krožek se že neumorno trudita, da — proslavita materni dan dne 25. marca. Pridite matere po»ledat to redko slovesnost naše mladine in se prepričajte na lastne oči, da mogočno gori v srcih naših krščanskih deklet plamen goreče ljubezni do svojih milih in dragih dobrotnic. Polzela. Kot slovo od pustnega časa, časa svatb in veselja, so nam naši igralci priredili na pustno nedeljo smeha polno komedijo >Moč uniforme«. Izvrstno podana igra je navdušila občinstvo, katero ni štedilo s pohvalo. Splo^na sodba je bila, da tako igrane igre že dolgo ni bilo na Polzeli. Tudi moški pevski zbor, kateri je nastopal pred in po predstavi ter med odmori pod vodstvom organista g. Serbaka, je žel mnogo aplavza. — Nogo si je zlomil pri spravljanju drv načelnik tukajšnjega orlovskega odseka ter eden najboljših igralcev in delavcev na kulturnem polju, Matevž Dušič. Upamo, da ga kraalu vidimo v naši sredi. — Zadnji čas sta umrli M. Leskovšek in A. Cvenk, obedve stari čez 80 let. Za praznik Brezmadežnega spočetja nam ol>etajo naša dekleta nekoliko iznenadenja. Govori se nekaj o »Izgubljenem rajut in še o marsičem, pa ne vcmo natančno, kam stvar meri. Prepričani pa smo, da bomo pri obisku prve prireditve naših deklet lahko za nekaj časa pozabili na solzno dolino ter se vsaj v mislih preselili v izgubljeni raj. Bog živi! Vransko. V nedeljo, dne 20. t. m. pripelje se sadno drevje iz St. IIja, največ Bobovec. Vsi, ki rabite, pridite po njega! Mozirje. Na prvo postno nedeljo nas je počastila s svojim obiskom »Vdova Rošlinka<, ali društvo >Engels< iz Soštanja. Malo nas je šlo gledat v tem času to vprelestno vdovsko cvetko«, pa še ti smo zapustili svoje plačane sedeže prej, kakor je mogla uboga vdova pokazati vse, kar je mogla; namreč svojo igralsko umetnost — Igralo se je tako slabo in prostaško, da smo postali kar rdeči. Ako hočeš »Rošlinkac dobiti kje oboževatelje, tedaj si izberi drugi kraj in drugi čas, pa bodi prepričana, da če boš take »špilalac, ne dobiš nobenega. Ne misli .>Rošlinkac, da smo tako dobro razpoloženi, da bi vse, >kar pride od zgoraj dol«, zavžili z užitkom in ploskanjem. Torej >Rošlinka«! Ostani zdrava tam kjer si — za vselej! Solčava. Drugod pravijo, da jc gospodafska kriza že končana. Pri nas pa postaja vedno usodnejša. Ni čuda. Saj smo obdani od vseh stranis kitajskim zidom. Na Kranjsko nam zapira pot nad 2000 visoko skalovje, na Koroško državna meja, na Stajersko pa nam je voda odnesla cesto. Prodati ne morcmo ničesar, kupiti je treba vedno mnogo in vsako stvar podraži donos v Solčavo prav občutno. Največ smisla za naše težave pa ima še vedno naše skalovje. Gospodje, ki imajo odločitev ceste v rokah, pa podajajo prav sramotne izjave. Zdaj se je še naSel hudobnež, ki trdi, da ceste sploh ni treba več graditi. Na vprašanje zakaj, je odgovoril: Pozimi nam zadostuje felefon brez žice, spomladi imamo po Savinji prosto plovbo, do poletja nam bo pa Sopar aeroplan napravil. Izgleda res, da jW> aeroplan prej gotov ko cesta. ftmarje pri JelSah. Naša mladina priredi na Marijin praznik, 25. t. m. po večernicaH dobrim materam na čast »Materin dan«. Na vsporedu so razne deklamacije, kakor: >Kaj so naše mamice?^ ,Hči na materinem grobu«, »Malerina roka« in druge Govor o materi bo imel č. g. Strmšek. Nazadnje pa pnrede dekleta micno igrico >Pod božjim varstvomi. Matere in vsi, ki ljubite svoje dobre mamice, pridite! Laško. Letošnji predpust je bilo tu poročenih 11 parov. Na veseli gostiii Franca Zdonc in Helene Kosmus v Slivnem st. 5 se ie na predlog g. Valentina Kosmus nabralo za Dijasko semenišče v Mariboru 100 Din. Da bi se spomnili dijaskega semenišča še tudi na drugih gostijah. Obilo sreče v novem stanu! št yid-Grobelno. V pondeljek, dne 7. marca smo lzrocik materi zemlji najstarejšo ženioo tukajšnje fare, bivšo posestmco Jerico Jezovšek. Do svoje visoke starosti 91 let je bila cila in vesela ter vsled živahne narave splošno priljubljena. Cetrti rod ie doživela in zelo mnogoštevilen zarod se bode se dolgo spominjal dobrosrčne stare mamice. Tudi občinstvo ji je izkazalo častno slovo. Počivaj v miru dobra zena! Sladkasora Veseli smo, da se je oblastna skupščina tudi za naše ceste zavzela in za nam tako potrebno postajo med lonikvo in Poljčanarni, in da je ministrstvo lepo vsoto stavilo t •»roračun za ceste y Sloveniji, katerega bomo gotovo tudi mi aajpotrebnejši med potrebnimi deležni. Veliko mož je že zapustilo 4omači kraj in so šli kruh iskat y tuje kraje. Kdo bo pa pri nas 4elal? Obžalovati moramo le, da SLS ni že prej mogla stopiti y ylado, kajti ravno sedaj bi najbolj potrebovali doma zasluika. Dye leti, zlasti zadnje, je bila skrajno slaba letina. Kmetje, na kojih domovih se še dozdaj nikoli ni kupovalo žito, ga morajo letos kupovati. Tu velja, kdor hitro da, dvakrat da. Kako prilično bi bilo za naše kraje ravno zdaj zaslužek pri cesti ali pa pri zgradbi železnice Rogatec—Krapina, do kam nimamo daleč na delo in easlužek. Sv. Fiorjan pri Rogatcu. Kljub temu, da so demokratje pri oblastnih volitvah tako žalostno pogoreli, se pri nas še vedno nahajajo ljudje, ki se čutijo v oblasti. Tako predvsem naš župan in oblastni poslanec Perkovič in njegov pomagač Pobežin. Ta zadnji se vedno čuti zmožnega za razna kuralorska mesta pri -osirotelih otrokih. Naj povemo širši javnosti en tak slučaj: Pred dobrim tednom je umrla v naši župniji neka vdova-gospodinja — niož njen pa 6 dni pred njo — ter zapustila 6 nedoraslih deklic in enega fantka. Komaj je zatisnila svoje oči za ta svet, se je že ta možakar potom županstva ponudil sodniji za varuha otrok, iu ni še pokojna menda ležala pol dneva na parah, že pride ta Pobežin z županom Perkovičem ter preišče vse shrambe na podstrešju iste hiše ter poizveduje pri otrokih po gotovem denarju. Ker je rajna mati pred smrtjo izrečno rekla, da tega noče imeti za varuha svojih otrok, ter je drugega poštenjaka izvolila, so sosedi in sor-odniki napravili primerne korake proti Pobežinu. Drugi dan po pogrebu, to je bilo 3. marca, sta bili obe ženski iz sosedne hiše pri osirotelih otrokih radi pomoči pri gospodinjstvu. Kar pride naenkrat tisti Pobežin, ki se je še vedno čutil v oblasti, ¦ier je začel ženski iz hiše nagajati, ko je pa od njiju slišal, da bo mesto njega drugi kurator odločen, se je zagnal z divjo jezo y c no žensko ter jo začel daviti. Gotovo bi se bilo kaj hudega zgodilo, ako bi ga ne bila druga ženska proč potegnila. Kako sedaj svojo jezo kuha, ker je propadel pri kuratorstvu in kaj tuhta y svojem razjarjenem srcu, to nas dalje nič ne briga, a zelo nas je ttrigalo, da o tem izve tudi drugi svet izven »Sentflorjanske doline .pohujšanja«.