Kmečka rfrgovina Za prelirano revnili k_a|ev Slovenife je kr. banska uprava nabavila od Prizada 300 vagonov pšenice. Bajiaka uprava je pšenico že dala v mline, razdelitev moke je pa za ozemlje bivše mariborske oblasti poverila Osrednji kmetijski zadrugi v Marlboru, Meljska 10, katera moko že deli. Občine je kr. banska uprava pozvala potom okrajnih kmetijsklh referentov, da prijavijo količino in vrsto moke, ki jo mislijo za svoje revne občine nabaviti. Količino in vrsto moke, ki jo občine zberejo od svojih občanov, prijavijo preko okrajnega načelstva kr. banski upravi, katera da nalog Osrednji kmetijski zadrugi v Mariboru, da moko odpošlje. Cena moki je sledeča: nularca mehka ali ostra pšenična 3.50 din kg, pšeni.na št. 5 3.10 din kg, št. 8 1.70 din kg, otrobi drobni In debeli (za živinsko krmo) 1.40 din kg, pšenica sama pa 2.40 dln kg. RaCun za moko je treba plačati pred prevzemom blaga na čekovni račun banske uprave št. 10.179. Vre_e je treba dostavlti v mlin, mlini pa razen nekaj izjem dostavljajo mlevske Izdelke do 10 km od mlina brezplačno, in to vedje količine skupaj. Ker stane banatska moka, postavljena v Slovenijo, danes 4.10—4.30 din kg, je težko razumljivo, da se baS najrevnejše občine v Halozah in drugod za gornjo ugodnost, ki jo nudi kr. banaka uprava preko Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru, tako malo zanimajo ln sploh ne pošljejo nobenih prijav. Verjetno bo v maju moke že zmanjkalo, oziroma bo znatno dražja, zato naj občine skrbe za pravočasne prijave, da ne bo pozneje od strani prebivalstva ugovorov (kritike) čez oblasti In organizacije, češ da za ubogo revno Ijudstvo nič ne storijo. So! se ne bo podražila Uprava državnih monopolov zavrača vse vestl, kl se širijo o podražitvi soll. Te vesti o dvigu cen soli so popolnoma neresnične, kajti cena soli se ne bo dvigmla. Prebivalstvo se opozarja, da tem vestem, ki jih širijo razni špekulantje, ne naseda in da zato nikakor ni potrebe, da si posamezniki ustvariajo doma rezervs soli, tem- več je naj kupijo le toliko kot doslej, namreč, kolikor se je za normalno porabo potrebuje. Kdor širi lažne vesti o dvigu cen soli, se naj prijavi varnostnim oblastem, ker tak človek s takimi lažmi širi nerazpoloženje proti državi. Ker je letošnja prehrana živlne bila več ali manj nenormalna in slaba, kar bo trajalo najbrž do nove košnje, je potrebno posebno sedaj, ko živina menja dlako, dati živinčetu vsak dan okrog 20 dkg živinske (rdeče) soli. V Mariboru se dobi rdeča sol v vrečah po 50 kg za ceno 25 din, in sicer v glavni zalogi soli na Aleksandrovi cesti 74 (podaljšek Rakuševih skladišč). živinske soli ima glavna zaloga dovolj, živinorejci si jo naj nabavijo skupno potom svojih organizacij, s čimer se jim bo prevoz pocenil. Res je, da prodaja soli ne nudi trgovcu pravega zaslužka, toda z ozirom na druge predmete bi se morsH tudl trgovci založiti z živinsko soljo, da ta'" ustrežejo kmetovalcem. Dokler pa trgovci žhinske soli nimajo v zadostnih količinah, sl jo naj od glavnih zalog soli preskrbe potom organizacij živinorejci sami. Kdo izvaza vino > Hemrišo ? Slovenci, posebno pa obmejne Slovenske gorioe, smo vedno prodajali svoja vina večinoma v Nemčijo, ki je že od nekdaj naše glavno vinsko tržišče. Od večjega ali manjšega izvoza vin v Nemčijo, oziroma v bivšo Avstrijo je v večji ali manjSi meri odvisno blagostanje naSih slovenskih vinogradnikov. Pred kratkim smo spst slišali, da bomo lahko izvozili v Nemčijo vina za okrog 22 milijonov dinsirjev. To bi se na našem vinskem trgu že precej poznalo. Toda na žaloet so dejstva taka, da bodo tudi to izvozno dovoljenje — kot vsa prejšnja — izkoristili le našl domači Nemci in nemturji, ki ne izvažajo v Nemčijo le vlno svojega pridelka, ampak tudi druga vina, katera jim Nemci dobro plačajo, da jih tako na posreden način podpirajo. Mnogo ie ob meji nemških posestnikov, ki pridelajo kvečjeniu okrog 50 polovnjakov vina. toda Izvozljo ga 150 polovnjakov In še več. Kolikor nimajo saml vina, ga pokupijo pri slovenskih vlnogradniklh večinoma pod roko (na črno) in ga plačajo v najboljšem primeru po 4 din liter, v Nem.iji pa dobe 20 din za liter. Celo posestvo, ki je last vsega slovenskega naroda, je pred kratkim prodalo takemu Nemcu 50 polovnjakov vina. Dobički naših Nemcev so pri tem ogromni, toda služljo le v namene, ki našemu narodu niso v prid. Nemci dobro vedo, v kakšne svrhe se ti dobički porabljajo, zato pa tudi skrbe, da vino izvažajo le njih somišljenikl In zato jim tako ogromne dobičke tudi omogočajo. Visolte cene ži.u so v koristt iujcem V zadnjem času se je cena pšenici in koruzi zelo dvignila in se še vedno dviga. Dne 17. aprila je bila srbska pšenica že po 252—255 din, par dni nato je pa poskočila zopet na 265 din stot. Koruza se je dvignila že na 205 din stot, do.im je koruza na mednarodnih trgih (Rotterdam) le po 91 din stot. Mnogi so mnenja, da je tako visoka cena pšenici in koruzi v korist čeprav ne slovenskemu vsaj vojvodinskemu kmetu. Toda to ni resnica, kajti vojvodinski kmet je pšenico in koruzo prodal že na polju (zelena kupCija, ki je na jugu v navadi) ali pa takoj po žetvi, in to po zelo nizki ceni, raznim tujerodnim, po ve.ini judovskim prekupčevalcem. Šele sedaj, ko so vsi kmetje žito prodall, se je jela cena žitu dvigati. Da prekupčevalci z žitom lahko dvignejo cene, sklepajo med seboj najprej navidezne kup_ije, od kate.rih plačajo tudi predpisano takso, nekaj žita drug drugemu dobavijo, pri tem pa skrbe, da te kupčije pridejo v javnost. Na ta na.in so prekupčevalci dvtgnili ceno žitu tudi sedaj na gornjo višino in trdijo, da se bo cena pSenicl dvignila celo na 300 din stot, koruza pa na 250 din stot. Od teh cen pa kmet (tudi vojvodinski) nima prav nobenih koristi, kajti žlta ne prodaja več on, ampak tujerodni judovskl špekulantje, med katerimi pa tudi nl nobenega »Srbina«, kot pravijo Srbi sami. Vsi ti se skrivajo pod i^ovorom, »da pomagajo kmečkemu ljudstvu«, v resnioi pa pomagajo le sebi in tujemu kapitalu do milijonskih dobičkov, ki gredo na račun naših revnih prebivalcev. Drobne gospoJarske vesti 10.000 vagonov koruze bomo najbrž uvozili iz Romunije carine prosto in to po 135 din stot. Romunska koruza je torej za 32.5% cenejša kot pa naša domača. 200 vagonov riža nam bodo dobavlli Bolgari. V zameno za riž bomo dali Bolgarom modro galico. 100 vagonov vina je v poslednjih desetlh dneh odkupil Prizad od vinogradnikov na jugu. Doslej je Prizad odkupil že 230 vagonov vina. železo se je spet podražilo. Iz Beograda poročajo, da se je železo v palicah podražilo za 70 par pri kilogramu, železo za vezavo betona in tračnice pa za 80 par pri kilogramu. Radl tega se bodo najbrž dvignile cene železnim predmetom za okrog 20%. 169 din stane plinska maska, katere izdeluje tovarna Bata v Borovem. Z masko vred se dobi tudi torbica in cedilo. Državni uradniki bodo morall imeti maske, ostalo prebivalstvo pa le, kdor bo hotel. 3,936.000 din je dala banovina Hrvatska za javna dela v Dalmaciji. Za 5,000.000 din se je povečala zlata podlaga naše Narodne banke od 8. do 15. aprila. V blagajni Narodne banke je zlata za 2.058,000.000 dinarjev. Poleg tega ima tujega denarja za 983 milijonov dinarjev. Stanje deviz se je v sedmih dneh poveCalo za 66 milijonov dinarjev. Skupna podlaga Narodne banke znaša 3.290.000.000 din, a samega zlata je v blagajni za 3.253,000.000 din. Kritje v zlatu znaša 26,34%, skupno kritje pa 26,64%. Cene goveje živine po sejmih Voll. Brežice I. 8 dln, II. 6.50 din, III. 5 din; Ljubljana I. 6.50—7 din, II. 5.50—6 din; Kamnik II. 6—7 din kg. žlve teže. Krave. Brežice I. 7 din, n. 5 din; Ljubljana 4—5 din kg žive teže; Kamnik do 2500 dln za glavo. Telioe. Brežice I. 8 din, II. 6 din; Ljubljana I. 6—6.50 din, II. 5—5.50 din kg žlve teže. Teleta. Brežice I. 7 din, II. 6 dln; Ljubljana l. 7 dln, II. 5 din kg žive teže. Goveje meso. Brežice 10—12 din, Ljubljana 12—14 din, Kamnik 12—14 din kg. Goveje kože. Brežice 10—12 dln, Ljubljana 13 din, Kamnik 11—14 din kg. Telečje kože. Brežice 14—15 dln, Ljubljana 14 din kg. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 110 do 115 din, 7—9 tednov 120—135 dtn, 3—4 n_3_ece 190—230 din, 5—7 mesecev 320—360 din, 8—10 mesecev 460—560 din, eno leto stare 800—870 dinarjev komad; 1 kg žive teže pa 7—10 din. Ptuj 6—12 tednov stari pujski 90—150 din komad, 1 kg žive teže pa 7—7.75 din. Pršutarjl (proleki). Ptuj 8—8.50 din, Ljubljana 10—11 din, Kamnik 9—10 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji), Brežice 9.50 din, Ljubljana 12.50 din kg žive teže. Svinjsko meso. Brežice 14—15 din, Ljubljana 18 din, Kamnik 16 din, Trbovlje 14—18 din kg. Slanina. Brežice 17 din,. Ljubljana 20 din, Trbovlje 19—20 dln, Kamnik 18 dln, Jesenice 18 din kilogram. Svinjska ii.ast. Brežice 20—22 din, Ljubljana 22—24 din, Kamnik 20 din, Trbovlje 22 din kg. Sviiijske kože. Ljubljana 10 din, Kamnik 8 do 10 din kg. Tržne cene Fižol. Ptuj 5—6 din, Trbovlje 7 dln, Ljubljana 5.50 din, Kamnik 5 din kg. Krompir. Ptuj 1.50—1.80 din, Trbovlje 2.50 dtn, Ljubljana 2.25 din, Jesenice 1.75—2 din kg. Seno. Ptuj 150—175 din, Ljubljana 120 dln, Jesenice 125 din, Brežice 135 din stot. Slama. Ptuj 45—50 din, Brežice 75 din, Ljubljana 45 din, Jesenice 65 din stot. Med. Brežice 18 din, Ljubljana 22—24 din, Kamnik 18 din kg. Mleko. Ptuj 2 din, Brežice 3 din, Trbovlje 2.50 din, Ljubljana 2.75 din, Kamnik 2 din, Jesenice 2.25 din liter. Surovo maslo. Brežice 36 din, Ljubljana 36 din 1 kg. Drva. Brežice 95 din, Ljubljana 135 din, Kamnik 80 din kubi.ni meter. Vlno. Okolica Brežic navadno 4—5 din, finejše sortirano 6—7.50 din liter. žito In drugi pridelki na ljubljanski borzi. Koruza 210—212 din, banatska pšenica 265—267.50 din, bačka pšenica 270—272.50 din, ječmen 210 do 215 din, oves 205—210 din, rž 215—217.50 din, ajda 200—210 din, proso 255—260 din, pšenična moka 395—405 din, pšenični otrobi 180—185 din, fižol 550—600 din, krompir 170—175 din, sladko aeno v balah 105—115 din, slama v balah 65 do 75 din za 100 kg franko vagon. Cene na mariborskem trgu Meso. Govedina 10 din, teletina 10—12 din, svinjsko meso 15—17 din, ribe 18—20 din, morski raki 26—30 din, salo 17—19 din, slanlna 16 do 18 din, pljuča 8—10 dln, jetra 10—12 din, reberca 14 din kg. MIe.nl izdelki. Mleko 2.50—3 din, smetana 10 do 15 din liter, maslo 36—40 din, domači sir 10 din kg; jajce 0.60—1 din komad žito. Pšenica 2 din, rž 2 din, ječmen 1.75 din, koruza 1.50—2 din, oves 1.25 din, proso 2.25 din, ajda 1.50 din, proseno in ajdovo pšeno 4—5 din, fižol 4—6 din liter. Perutnina. Kokoš 25—35 din, par piščancev 37 do 75 din, domači zajec 8—25 din, kozlič 50 do 90 din. Krma. Sladko seno 190 din, kislo seno 150 din, pšenična slania 55 din stot. Sadje. Jabolka 5—9 din, hruške 6—9 din, suhe slive 6—10 din, celi orehi 8—9 din, luščeni oreW 24—28 din kg. Zelenjava. Krompir 2—2.50 din, čebula 3 do 4 din, česen 8—10 din, kislo zelje 4.50—5 din, kisla repa 2 din, karfijola 10—12 din, hren 7 do 9 din, glavnata solata 16—18 din, grah v stročju 16—18 din, endivija 12 din kg. Glava zelja do 6 din, karfijole do 12 din, ohrovta do 5 din, zelene do 3 din; zelenjad v kup.kih 1 din. Sejmi 30. aprila živinski in konjski: Maribor; tržnl dan: Dolnja Lendava —¦ 1. maja živinski in kramarski (križeva sreda): Slov. Konjice, Ljubno, Muta, Pod.etrtek v Veračah, Velenje; svinjski: Celje; tržni dan za živila in prašiCe: Trbovlje — 3. maja svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Zidani most — 4. maja svinjski: Križevci (oltraj Sobota), Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Gornji grad (tudi za ovce in koze), Slov. Bistrica (Florjanov sejem), Sv. Jurij pri Celju. Gospodarska posveiovalnica B. H. J. Cir. Zdravljenje slinavke se mora po zakonu o kužnih boleznih prepustiti živinozdravniku. Spoznati bolezen ni težko, saj se živinčetu vname sluznica na gobcu, gobec je zaprt, živin.e se slini, izgublja tek itd. Koža med parkljl je bolj rdeča, kjer tudi nastanejo mehurčki. Več j6 pisano o tej bolezni v januarski številki »Kme.kega dela« iz leta 1938. — Glavni znak metiljavosti je mršavost in kodravost živinčeta, ki se kljub dobri hrani ne popravi, dočim je zraven stoječa žival, ki je zdrava, vidno lepša. Vendar po tem še ne moremo z gotovostjo reči, da je žival metiljava, ker to more dognati le živinozdravnik potom preiskave blata. če sumite, da je Vaše živin.e metiljavo, nemudoma vzemite od njega blato, ga zavijte v papir in nesite najbližjemu živlnozdravniku v preiskavo. živinozdravnik Vam bo proti teži živali dal zdravila, ki niso draga (20—30 din). Tudi o tej bolezni smo obširneje pisali v februarski številki »Kmeokega dela« iz leta 1938. — Vzrok, da živina kašlja, je sigurno v kaki bolezni, katere pa mi na daljavo in pri Vašem površnem vprašanju ne moremo ugotoviti. Naj živino preišče živinozdravnik, kl bo ugotovil pravi vzrok kašlja in po ugotovitvi odredll tudi zdravljenje. živina je dane3 dragocena in ne kaže, da bi jo zanemarjali in pustill izhirati brez živinozdravniške pomoči.