List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 30. številka. Joliet, Illinois, 8. julija leta 1904. RUSI ZMAGUJEJO NA MOKREM IN SUHEM. Japonci izgubili pred Port Arturjem in Gensauom sedem ladij. Kuropatkiu zavrnil Knrokija. Soeul, 30. jun. — Uradno se po roča, da se je rusko vladivostoško brodovje, obstoječe iz treh križark in desetih torpedovk, nenadno prikazalo pri Gensanu in nametalo 180 granat v japonsko naselbino, nakar je odplulo proti severu. Niučvang, 1. jul. -- Neprestano gre dež. Vse ceste v Mandžuriji so brez tal. Topništvo ne more naprej. Tokio, 1. jul. — General Oku poroča, da je po bitki pri Telisu (Va-fankovu) dne 15. junija pokopal 1854 Rusov. Neresnična poročila. Petrograd, 1. jul. — Generalmajor Pflug brzojavlja z dne 1. julija iz Mukdena: “Iz tujih virov izhajajoča poročila, da je japonsko brodovje dne 23. junija pogreznilo v morje več ladij našega brodovja in da smo izgu bili 700 vojakov in podadmirala kneza Uhtomskega, so popolnoma neresnična.” Kuropatkin. Niučvang, 2. jul. — Iz nemškega vira iz Mukdena dospela brzojavka pravi, da se je general Kuropatkin odločil, nobene bitke ne pričeti pri Tačekiau in Haičengu, nego nadalje umikati se takisto, da mali oddelki toliko časa zavirajo prodiranje Japoncev, dokler ni glavna ruska armada na rednem in varnem maršu. Rusom raste uada. Petrograd, 2. jul. — Edino za J posledek pomorskih bojev pri Port Arturju in otoku Tsu se sedaj zanima tukajšnja javnost. Vojevanje na suhem v Mandžuriji, se dejanski smatra za 6 tednov preloženim, dokler ne preneha deževje. Brzojavke iz Liaojanga potrjujejo, da se Japonci umikajo iz krajev, katerih zasedba je stala toliko krvi in streliva. Iste brzojavke kažejo, da Rusi hitro opažajo koristi v japonskem umikanju in sovražniku stopajo na noge ter mu prizadevajo velikih izgub. Vsled vsega tega so Rusi spet nade-polni, in cene papirjem na borzi so tako poskočile, kot že ne mnogo tednov. Japonske izgube. Liaojang, 3. jul. — Zadnji ruski uspehi v soteski Dalin, katero so Rusi zasedli, pregnavši Japonce, in v bojih generala Miščenka z Japonci so tu vzbudili mnogo boljši čut. Poroča se, da so Joponci v groznih v bitkah dne 26. in 27. junija izgu bili 8,000 mož in da so njih izgube v boju z Miščenkom znašale 1,500 mož. Japonci sedaj tudi poskušajo napade z bajonetom, česar doslej niso ljubili. Že parkrat so naskočili Ruse z glasnimi vzkliki: “Ai-yar! Aiyar!”, a ruske kroglje so skoro moža za možem poslale rakom žvižgat. Neki japonski jebnik, ki ga je gen. Miščenko sam ujel, trdi, da Japoncem nedostaje živeža. Lov na mokrem. Tokio, 4. jul. — Japonski pod-admiral Kamimura je hotel ujeti in uničiti rusko vladivostoško brodovje pri otoku Tsu. Že zarana v petek sta se sovražni brodovji zagledali. In Japonci so pričeli Ruse loviti na vse pretege. Parkrat so jim bili že za petami, a Rusi so jeli tako hitro metati granate, da je Japonce spreletavala zona. In proti večeru sta prišla Rusom še na pomoč močen dež in gosta megla. Podadmiral Kamimura se je nazadnje približal ruskemu brodovju že na 5 pomorskih milj, a tedaj je zadnje pogasilo ladijske luči in ob 9. uri zvečer izginilo v črno temo. Port Artur. čifu, 5. jul. — Neki Rus, ki je zapustil Port Artur dne 2. julija, je semkaj dospel in poroča,da se škoda, ki jo je mesto pretrpelo ob zadnjih bombardiranjih, omejuje na porušitev dveh hiš. Človeških žrtev ni obžalovati. Promet v Port Arturju je večinoma ustavljen. Dne 3. jul. so bili Japonci samo še miljo daleč od portarturskih utrdeb na suhem. Višino za višino zasedajo in utrjujejo z okopi. Do 150 trdnjavskih topov so izkroali okoli Port Arturja. Koreaaci za Ruse. Vladivostok, 5. jul. —Korear.ci, ki dohajajo do ruskih čet, izjavljajo, da je v Soeulu kacih 5,000 Japoncev. Ti pa marširajo po mestu in okolici semtertja, da vzbujajo vtis, kot bi bili najmanj 20,000 mož močni. Kot pripovedujejo Kore-anci, razširjajo Japonci z veliko gorečnostjo govorice, češ, da &o dobili velike zmage, vzeli Port Artur in razdejali rusko brodovje. Koreanski cesar je, po izjavah poročevalcev, pod strogim nadzori stvom. Koreanci pravijo, da sovražijo Japonce in se bodo uprli proti njih prevzetni vladi, bržko Rusi prekoračijo granico. Boj ob motlenskem prelazu. Tokio, 6. jul. — Nadaljnje brzojavke kažejo, da je bil boj dne 4. julija ob motienskem prelazu trdovraten tepež. Rusi so obkolili japonske predstražein pomožne čete ter jih trikrat pregnali s prelaza. Njih hrabrosti ni možno prehvaliti. Borili so se po levje. Nazadnje so se morali umakniti japonski premoči, pustivši 53 mrtvecev in 40 ranjencev na bojišču. Japonske izgube so neznane, a bile so velike. Ruski naskoki z bajoneti so bili neverojetno sijajni. 3 japonske ladije pogrezajeue. Petrograd, 6. jul. — Zadnje dni je poskušal admiral Togo v luki portarturski ponoviti manever, ki se mu je posrečil v japonsko-kitajski vojni pri Weihaiwei. Poslal je ponoči več torpedovk v luko por-tartursko z naročilom, razdejati tamkaj vsidrane ruske vojne ladije. Namera se je popolnoma ponesrečila. Pač so došle štiri sovražne ladije pod nočno zaščito po odprtem delu vhoda v luko. A tam so bile zapažene in kar zasute z granatami in točo iz topov z obrežnih baterij. Dve torpedovki sta bili v hipu pogreznjeni v morje, tretja se je kmalu utopila in četrta je komaj utekla. Vsekakor pa so se vedli Japonci kaj hrabro, ko so šli v skoro gotovo smrt. 447,000 rekrutov. Petrograd, 6. jul. — Po carskem ukazu bo to leto 447,000 rekrutov, ali vojaških novincev postavljenih v armado. To je skoro dvojno Stavilo rekrutov, ki morajo v mirovnih časih vsako leto pod zastavo. V evropski Rusiji so vse mornarske rezerve sklicane v službo, razun finskih in orenburških, ki bodo pozneje. Dolga bo vojua. Petrograd, 6. jul. — “Rusija ne more pomagati, če izide iz vojne kot zmagovalka.” Tako tu neprestano izjavljajo spričo angleških presoje-valcev, ki trdijo, da je vojna izgubljena za to deželo. Kakor ni Rusija izlepa hotela začeti vojne, tako je ne mara končati, dokler ne zmaga, čira več japonskih začetnih uspehov, tem daljša bo vojna. 4 japonske bojne ladije potopljene Paris 7. jul. — Eno japonsko križarko, dve torpedovki in eno prevozno ladijo je pogreznilo v morje rusko vladivostoško brodovje pri Gensanu (Wonsan), Korea, po brzojavki petrograjskega poročevalca listu “Echo de Paris”. Eno japonsko torpedovko so Rusi ujeli in odvedli v Vladivostok. Japonska križarka razletela. Tokio,7.|jul__Japonska križarka “Kai-Mon” je zadela v torek v Ta-lienwan zalivu ob mino in se pogreznila. LETOŠNJE ŽRTVE ČETRTEGA JULIJA. Dan neodvisnosti spet donesel premnogo nesreč križem Zdrnž. držav. 57 usmrčenih in 3,049 ranjenih. Chicago,- 111., 5. jul. — Četrti julij je bil včeraj v Chicagi takisto obhajan kot prejšnja leta. Če seje pričakovalo, po dobromišljenih sva- opusti nesmiselni in uglušljivi šun-der ter predvsem ne uporablja telesu in življenju nevarnega streliva, potem se je videlo, da so se oblasti motile, kajti od ranega jutra pa do trde noči je bilo slišati skoro neprestano mogočno pokanje takozvanih topovskih “crackerjev”, v katere se je vmešavalo prasketanje mnogoterih manjših pokalnic; vkljub izrecni prepovedi se je mnogo streljalo tudi z revolverji in tudi svaritev pred otroškimi pištolami se ni upoštevala. Potem ni čudo, da se zopet dogodilo vsepolno nezgod. Tudi ognjegasci so imeli prav dosti dela. Do pol- noči so bili 115 krat alarmirani, proti 101 krat v lanskem letu, a na srečo se je mogel ogenj večinoma v kalu udušiti. Chicago, 111., 6. jul. — Po vseh dodatnih poročilih, ki jih je prejel “The Record Herold” do sinoči, znašalo je skupno število žrtev dne 4. julija 57 usmrčenih in 3,049 ranjenih. Kaljena zabava. Tacoma, Wash., 5. jul.—Umetno strelivo, ki je bilo pripeljano v Wright’s-park, da bi se ž njim obhajal dan 4. julija, užgalo se je po prvi raketi, ki se je sprožila, in razletelo na vse vetrove. Izmed 30,000 oseb, ki so bile prisotne, je bilo 50 ranjenih. Zgorelo 9 poslopij. Corrina, Maine, 5. jul. — Vsled eksplozije, ki se je pripetila ob zažiganju umetnega streliva, je nastal ogenj, ki je upepelil 9 poslopij in napravil škode za 1100,000. Mesto nima požarne brambe. Kttropatki« natepel Japonce. Petrograd, 7. jul.—Po brzojavki iz Liaojanga so Japonci obkolili obe krili ruske armade, a general Kuropatkin je tako spretno poveljeval, da so bili razni japonski oddelki posamno tepeni, nakar se je vzhodno in južno japonsko krilo umaknilo v divjem begu. Italija in Avstrija. Rim, 6. jul. — Neka komisija italijanskih general-štabnih častnikov dela načrte za utrditev prelaza Tonale ob italijansko-avstrijski granici. Zgraditi se namerava tamkaj močna trdnjava. To je čudno radi tega, ker je nedavno tudi Avstrija zgradila več utrdeb ob istem prelazu na tirolski strani. Trozveza mora pač biti res piškava. Vojaki nad štrajkarje. Steel bompanije je kritičen in pričakuje se, da se vojaška sila v obrambo neunijcev pomnoži na 2,000 mož. Nevarnost preti, da se zmešnjava raztegne tudi na premogovnike družbine. Med včerajšnjim izgredom so vojaki s silo in bajoneti napravili prehod za necega kom-panijskega uradnika. Grozen požar. Boston, Mass., 5. jul. — Žitnico in tri tovorna skladišča železniške druži e Boston & Maine na Mytie-ladjenici, Charlestown, jenocoj uničil <-genj, in trije ljudje so pri tem izgubili življenje. Parnik “Austria” od Alian-črte je ležal ob ladjenici, ko je ogenj nastal, ter bil po plamenih hudo oškodovan. Drugi parniki so mu prihiteli na pomoč in ga odvedli še gorečega. Med mornarji je nastala panika. Kacih dvanajst jih je poskakalo čez krov, izmed katerih so trije utonili, a drugi se pogrešajo. Škoda bo dosegla milijon dolarjev. Ob 8. uri 30 min. so ogenj omejili. Hvali Illinois. New York, 3. jul. — Guverner Yates se je izrazil proti neki tukajšnji novini, da ima Illinois prav poseben vzrok, slovesno obhajati dan 4. julija, ker se je ta država — tretja po množini prebivalstva, največja po dolgosti železniških črt, prva glede poljedelstva in druga z ozirom na rudarstvo in industrijo — v kratkem času divno razvila. Premogarski štrajk in Mitchell. Denver, Colo., 6. jul. — John Mitchell je obvestil poslovodje pre-mogarskega štrajka, da je vsa pomoč odvzeta, in če se štrajkarji ne vrnejo na delo, ne bodo dobili podpore od narodne združbe (national association). Pismo je bilo pisano dne 2. junija in naslovljeno na okrajnega organizatorja Howellsa. 646 IZSELJENCEV NAŠLO MOKER GROS, Dauski parnik ‘Norge’ na potu v Ameriko naletel ob cer in utonil. Nesreča se dogodila ob Škociji. Kopenhagen, Dansko, 4. jul. — Vest o strašni nesreči, katera je zadela danski parnik “Norge”, ki je naletel na zapadni brežini Šotlan-dije ob čer (ali ostro pečino) in se potem potopil, pri čemer je izgubilo svoje življenje 640 izseljencev, mož, žen in otrok, vzbudila je tukaj skoro nepopisno razburjenost. Parnik ni imel v prvi kajuti nič potnikov, v drugi devet, med njimi tri Amerikanke. Medkrovni potniki so bili Rusi, Švedi, Norvežani in Danci. Ladij a je bila najstarejši danski prekomorski parnik, s 50 mornarji na krovu. Rešeaoc pripoveduje. Grimsby, Angleško, 5. jul___Re- šeni potniki in mornarji od potopljenega danskega parnika “Norge” so morali prenočiti na malem parniku “Salvia” vsled čudnih določb in ker ni tu danskega konzula. Strašno so vsi potrti. Eden izmed preživelih potnikov, neki starec imenoma Johansen, pravi o nesreči sledeče: Ko je ladija naletela ob čer, bila je večina od nas v spodnjih prostorih, a vsakdo je zelo hitel na gorenji krov, dasi nismo vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Začetkom smo bili večinoma vsi dokaj mirni in pogumni, a že po dveh minutah, ko se je začela ladija potapljati, je zavladal nepopisen strah in trepet. Na krovu smo imeli kacih 200 otrok, in njih jokanje in kričanje ter javkanje mater, izmed katerih niso samo nekatere izgubile pameti, je bilo grozno. Ladijski častniki so vršili svojo dolžnost, a posrečilo se jim ni, pomiriti popotnike. Možje in žene so skakale v valove in se utapljale, drugi so se v divji naglici in brezupnostistrmoglavljali v navzdol puščene rešilne čolne in so takisto tri izmed zadnjih takoj potopili. Kapitan med rešenimi. Storhoway, Šotlandija, 5. jul. — Nemški parnik “Energie” je tu iz krcal 64 potnikov potopljenega danskega parnika “Norge”, ki jih je vzel na krov iz dveh rešilnih čolnov. Med rešenci je tudi kapitan Gundell. Izjavil je, da so njegovi častniki in mornarji, ko je ladija naletela ob čer, vse storili, kar je bilo v njih moči, da bi rešili potnike, in nijeden mornar ni zapustil brez povelja ladije, dokler je niso valovi požrli. Britanski parnik “Cervona” je rešil 32 potnikov. Strašni prizori. Kopenhagen, 5. jul. — Srce pre-tresujoči prizori so se danes zopet doigravali y uradu parniške družbe. Ženi dveh izseljencev, ki sta na parniku “Norge” utonila, sta poskušali skočiti v vodo in izvršiti samomor, a v zadnjem hipu sta bili rešeni. Prestolonaslednik Friderik, ki nadomestuje odsotnega kralja Kristijana, je prejel od več vladarjev sožalne brzojavke. Ubog mož in oče. Superior, Wis., 5. jul. — Gospa Henry Corneliusen in petero otrok, ki so dohajali iz Norvegije, da se združijo s svojim možem in očetom, ki ga niso videli že pet let, so med tistimi, ki so utonili s parnikom “Norge”. Tu živeči Corneliusen si je v petih letih ravno toliko prihranil, da je mogel svojcem plačati prevožnjo. Parlament na Ruskem. London, 4. jul. — Iz Petrograda se potrjuje vest, po kateri je car imenoval komisijo, ki ima izdelati načrt za rusk parlament ali državniško zbornico. Parlament bi se po želji carjevi, kolikor je to možno po ruskih razmerah, upodobil po zunanjem nemški državni zbornici. ritvah pregovoriti občinstvo, da Sydney, C. B., 5. jul.—Štrajkov položaj v tovarni Dominion Iron & KARDINAL FRANCESCO SAT0LL1. Kardinal Satolli, ki potuje križem Združ. držav in obišče te dni tudi Chicago, 111., kjer bo gost mil. nadškofa Quigley, je prefekt ali predstojnik naučne kongregacije v Rimu in bivši apostolski delegat v Združ. državah. V kardinala je bil povzdignjen v Baltimoreu 1. 189(f. Letnik X I I 1 ligenj na razstavi. St. Louis, Mo., 5. jul.—V kavarni “Jeruzalem” na svetovni razstavi je nastal ogenj in povzročil med Arabci, Turki in drugimi Azijati, ki so bili že v posteljah, veliko razburjenost. Dasi se bili razstavni ognjegasci v hipu na licu mesta, smatralo se je vendar potrebnim, poklicati še mestno požarno brambo. Napravljena škoda znaša $18,000 in zadeva “Jerusalem CateringCo.” Svetovna razstava. St. Louis, 3. jul. — Svetovno razstavo je posetilo: V ponedeljek, dne 27. junija, 65,551 oseb; v torek 92,334; v sredo 97,129; v četrtek 98.423; v petek 86,429; v soboto, dne 2. julija, 100,474; skupno 540,-340 oseb. Do dne 2. julija je znašal skupni poset izza otvoritve razstave 3,500,923 oseb. Grozna železniška nesreča. St. Louis, 5. jul. — Osebni vlak št. 11 Wabash-črte, ki je zapustil Chicago v nedeljo opoludne, je skočil s tira pri Litcbfieldu, 111. Vlak je s polnim parom zavozil v odprto ogibališče. Vagoni so se vžgali in strašni prizori so se doigravali. Usmrčenih je bilo 20 oseb, a bolj ali manj ranjenih 30 do 40. Več izmed ponesrečencev je storilo smrt v gorečih vagonih, nekaterim so s« morale odrezati roke ali noge, da se jih je osvobodilo izpod razvalin. Nesrečo je bržkone povzročil kak lopov, ki je ogibališče nalašč prestavil na sosedni tir, na katerem je stal tovoren vlak, ki je vsled trčen ja tudi ves razbit. Visok (ledinski davek. Columbus, O., 3. jul. — Državni avditor Guelbert je določil dedinski davek, ki ga morajo dediči po pokojnem senatorju Marcusu Ilanna izplačati državi Ohio po novi državni postavi o dedinskera davku, na $60,000. Naval na Rosebud. Yankton, S. D., 5. jul. — Dva-tisoč petsto oseb se je vpisalo danes v Yanktonu za domačije na Rosebud reservaciji. To je bil prvi dah registracije ali vpisavanja,in vladni vpisovavci so lahko poslovali, ker so bili ljudje lepo razvrščeni. Število zemljeiskalcev v mestu nocoj presega 5,000, in vsi so dobili stanovanje in brano po navadnih cenah. Posebni vlaki iz vzhodnih mest dojdejo jutri. Bolni ljudje. Mladi ne moremo biti vedno, čas se v svojem teku ne ustavi in njegov učinek vedno upliva. A tudi v starosti naj bi nikdo preveč ne oslabel. Več 6tarili ljudij poznamo, ki so ohranili svojo moč s pomočjo Seve-rovega življenskega balzama, in druge, kise čutijo kot prerojene pod uplivom tega zdravila. Isto se lahko reče o mladih ljudeh, ki vsled zaba-sanosti trpe omotico in vrtoglavico ali ki iz kacega drugega vzroka izgubljajo svojo moč skoraj vidno. Vzroka ne poznajo in zdi se, kot bi ga ne bilo. Svetovali bi jim rabiti Severov življenski balzam, zdravilo, ki podpira prebavo, pomnožuje kri, očvršča živce in krepča ves ustroj. “Želim Vas obvestiti, da se sedaj počutim popolnoma dobro. Kupil sem si Severovega življenskega balzama in ta je popravil škodljive posledice druzih prejšnjih zdravljenj. Charles Dušek, Ocker, lex.” Severov življenski balzam ozdravi zabasanost, dispepsijo in zlatenh o, a priporočati ga je še zlasti za jetrne bolezni. Isti užuga vnetje, omotico in vrtoglavico, ter daje moč slabot-nežem. V vseh lekarnah ali pa pošljemo naravnost. Cena 75c. Naslov: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Joliet, 111., o. jul. — Dan cetr Poslovodja naše tiskarne g. tega julija je bil tudi letos šumen Josip Dunda se je zadnjo nedeljo in hrumen, da je bilo veselje za malo ! zvečer vrnil s svojo soprogo z daljin veliko deco križem Združ. držav, j šega potovanja po vshodu. Gosto- Da ni naše zaostalo za drugimi mesti v proslavljanju imenitnega ameriškega praznika neodvisnosti, umevno je samopo8ebi. Piknikov in sličnih zabav je bilo vsepolno po vseh parkih, bližnjih in daljnih. Pocestne železnice kar niso mogle dovolj vozov dobavljati, tako se je drlo in trlo ob postajah občinstva, ki se je pač balo, da kaj zamudi. Mnogo Jolieteanov je napravilo zlasti izlet v Plainfield, kjer se je zbralo baje do 4,000 tujcev, ki so s tamošnjimi meščani slavili otvoritev električne železnice, katera bo kmalu podaljšana do Aurore. Kakor tu, bilo je tudi povsod drugod vse Židane volje: ponekod je raz-plamtevalo srca pivo, a drugod pa sladoled, ki nekaternike tudi vodi v deveta nebesa. Vse veselo in šum-no — oh, šumno pa tako vsled neprestanih pika—poka—pika—po- kov, da so marsikoga res ušesa bolela. Streljalo se je na vse kriplje in pretege, da tacega šundra ni celo pred Port Arturjem. Sicer pa naj reče kdo, kar hoče, lep je vendar četrt« “žulaj”! — Petdeset Filipincev, ki bivajo to poletje na svetovni razstavi v St. Louisu, si je v ponedeljek ogledalo razsirjevalno gradbo kanala pri Lockportu. Čudili so se baje zelo raznim strojem in ameriški “kunšt nosti”. In ko se jim je povedalo, da je naprava kanala od Chicage navzdol stala $38,000,000, odprl je njih prvak oči in usta in rekel: “It is astounding!” (To je grozno.) ljubnosti rojakov, katere je posetil na tem svojem potovanju ni mogel doveij pohvaliti. Vse obrti ali industrije v drž. kaznilnici (penitentiary) počivajo od zadnje sobote zjutraj vsled nove postave, ki prepoveduje pogodbena dela po ječah. Jetniški uradniki se boje, da utegne jetnikom škoditi, ako so stalno zaprti, in zato jih nameravajo vsak dan voditi na izprehod za -J ure v krdelih po 100 mož. Poroča se tudi, da se bo bržkone sklicalo posebno zasedanje postavodajstva,da se odpomorezlim razmeram. Sicer pa pomenja nova postava veliko zmago prostega delavstva, ki se je že dolgo borilo za uvedbo sličnega zakona. Odkar je v Jolietu kaznilnica zgrajena—1858— so se v istej vedno izvrševale razne obrti in kaznjenci šo takisto delali občutno konkurenco zasebnim in poštenim obrtnikom. — Salun pod h. št. 200 na Jackson cesti je z dnem 1. t. m. prešel v druge roke. Prejšnji salunar, g. Josip Kranjec, je zapustil Joliet. Na njegovem mestu sedaj vodi gostilno g. Dregovan, a samo kot manager druzega lastnika. V pone deljek 4. julija je bil salun sveča-nostno otvorjen. Pečeni janci so tvorili izvenredno okusen lunch. — Slovenski pogrebnik Anton Nemanič naznanja slavnemu občinstvu, da ni njegov brat Matija več pri njem v službi in ni torej več z njim v nikaki trgovski zvezi. Vsi Cena bakru ni sicer tako visoka, ka' kor si bi jo želele razne družbe, vendar pa vsaj.tolika, da se lahko še nekaj dobička spravi v žep. In to je dobro znamenje za družbe, pa tudi za delavce. — Na Evelethu jim je 26. t.m. zmanjkalo železniških voz za prevažanje železne rude iz Fayal rudnika v Two Harbor, kjer so uže čakali parniki na svoj tovor. Izredna velika zahteva rude je pro-uzročila to zakasnitev. —Jama, katero so izkopali na Adamsovem posestvu lansko leto, ima veliko in debelo žilo dobre ž‘elezne rude. Gl. - Petnajstletni Edwin Connell, ra5nni n3j 8e plačujejo naravnost zgoraj imenovanemu Anton 903 Third ave., bo izgubil svoje levo oko vsled neprevidnega streljanja v ponedeljek. S svojim “fire-craekerjem” je ravnal tako neustra šeno, da mu je pokalnica zdajci eksplodirala in ga po obrazu grdo ožgala. — Manj usodepolno sta ponesrečila istega dne še dva druga dečka, imenoma Arthur Downey in Gordon Edmunds, prvi 8 let star in drug-i 6. Oba sta si ožgala in oškodovala več prstov. — Pisma na pošti imajo: Dragovan J., Jakelvič Anton, Krivokuca Nikola in Šupak Jos. — Z razbito lobanjo, ležeč na vrhu vagona na tovornem vlaku Alton železnice, pripeljal se je v nedeljo zvečer do Jolieta neki Emmett Newman ter je potem umrl v bolnišnici sv. Jožefa. Pravijo, da se je hotel ponesrečenec bržkone prav poceni peljati, zato je zlezel vrh vagona: a med potjo je menda došel v dotiko s kakim mostom, ki mu je zdrobil črepinjo. — James C. O’Connor,dobrozna ni jolietski kapitalist, je zadnji teden kupilza $370,000 vse neprodane bonde ali zadolžnice Joliet, Plain-field & Aurora električne železnice. Bondov je bilo izdanih za $400,000. — Dve lokomotivi sta skupaj trčili zadnjo soboto na E., J, & E. železnici in se razbili, a nezgoda se je še srečno završila, ker je bilo v največji nevarnosti več življenj. Da niso kurjača in strojevodji pravočasno poskakali iz lokomotiv, ne živeli bi danes več. Tako pa je bil samo en strojevodja znatno poškodovan, a ostali trije so bili samo malo opraskani. — Šti rje alarmi so klicali mestne ognjegasce od nedelje zvečer do ponedeljkove polnoči, t. j. na praznik četrtega julija, a na «rečo le ti niso dobili resnega opravka, ker se je ogenj vseštirikrat naglo ud vršil. Prvikrat je naša vrla požarna hramba pridrdrala na klic ob 6. uri 45 min. v nedeljo zvečer na ogel Broadwava in Ruby ceste, kjer ima stanovanje in prodajalno g. Wm. Fisher. Kot bi trenil ali, recimo vsaj, v petih minutah je ogenj nastal, segel do strehe, bil udušen, pridirjali so ognjegasci, zbralo se je in že tudi razšlo na stotine radovednežev. Res, prav fleten dirindajček ra nič, so trdili očividci. imenovanemu Nemaniču na 205 — 207 Ohio St., ali pa na 913 — 915 N. Scott St. Vodil bodem še vedno svojo dobro poznano konjušnico in pogrebni zavod ter se priporočam rojakom v nadaljno naklonjenost. Telefona na pogrebni zavod in konjušnico sta Northwestern 416 ter Chicago 2273. Kdor me pa želi pozvati na stanovanju,naj pokliče 344 na Northwestern telefonu. — Železniške družbe skozi naše mesto vodečih tirov so vročile mestnemu zboru svoj ultimatum ali zadnjo besedo glede načrtov za povzdig tirov (track élévation). Iz-javile so, da se ne marajo nič več pogajati, če se njih zadnji načrti ne sprejmo. — Mr. Dames, 118 N. Bluff str., je umrl zadnji torek. Bil je nekoč pogrebnik tudi našim rojakom, dokler ni otvoril pogrebnega zavoda g. Ant. Nemanich. — Slovak Steve Fordek (ali Hu-drič), uposlenec v tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kompanije, je bil usodepolno poškodovan v torek popolu-dne, ko je delal okrog pečij ob plavžih, ter je umrl v sredo zjutraj ob 6. uri v Silver Cross-bolnišnici. Pokojnik je čistil peč št. 8 ob plavžu št. 2., ko se je vsula nanj množica vročega prahu ter ga popolnoma zakrila in nevarno opekla. Nesreča se je pripetila ob 2. uri 30 min. po-poludne in ponesrečenec je bil nemudoma prepeljan v bolnišnico,kjer je strašno trpel, dokler ga ni smrt rešila. Hudrič je bil oženjen mož z dvema otrokoma. Za kompanijo je opravljal sličen posel že več mesecev. Calumet, Mich., l. julija. — V sredo poročila sta se v slovenski cerkvi na Calumetu gospod Jožef Lamut in gospica Ana Brula. — Poroča se jz Ely, Minn. da je g ispod John Habjan, predsednik J. S. K. I J., uže dva tedna v postelji. Bolezen je rudečica (erysepalas.) Iz nevarnosti je sicer, vendar bo trèba še nekoliko časa, da povsem okreva. — Poskus za povišanje cer.e ba kru se je za sedaj izjalovil. Anic rikanske zahteve za baker niso do' segle letos proračunane svote, do-čim je zahteva inozemstva narasla. Aspen, Colo., 3. jul. — V staro domovino je odšel vrli in priljubljeni rojak Jožef Tekavčič, po domače Maticelj. V Ameriki je bival 22 let in celih 17 let v Aspenu,kjer je vesčas delal za taisto kompanijo. Bil je priljubljen med vsemi rojaki, ker je bil z vsemi prijazen. V starj domovini ima dom v Brezovem dolu št. 17, fare Ambrus. Takšnega spremljevanja moje oči še niso videle. Bilo je ravno na sv. Petra in Pavla daD, t. j. 29. junija t. 1. V obilnem številu smo se rojaki zbrali na dom k Martinu Glivarju, kjer je naš rojak Maticelj mnogo let stanoval in bil na hrani. Celi dan smo se lepo vedli in lepi govori so se slišali o stari “kontri.” Vse je bilo veselo in—kar naenkrat je vse potihnilo, ko se je približal čas, da je bilo treba našemu vrlemu rojaku Maticlju na železniško postajo, ker je bila nekoliko minut od tukaj. Vse je postalo tiho in mirno, vsi zbrani smo imeli solzne oči, ko se je mož, ki je bival 22 let v Americi, zopet povrnil v staro domovino. Bog mu daj srečno poto vanje in v stari domovini veselo življenje! Sedaj pa nekaj druzega. Eno leto je minulo, odkar sem si podpiranec tukaj v Aspenu kupil dom, ki me Stane 200 dolarjev gotovega denarja. In sam sem popravljal, ker sem sam “karpentar” alimizar. in dne 26. junija sem prišel z dela ob 1. uri čez polnoč in šel v sobo, kjer sem imel “tišlaiski verštat” ali mizarsko delavnico,veliko drobnega lesa in oblanc ter v drugi sobi vso boljšo opravo. In šel sem in prižgal šibico, da vidim, koliko je ura. Ker je bilo ravno eno čez polnoč, vržem šibico na tla in mogoče je, da je padla na “ene šihtne” hlače. Potem zaprem in grem v drugo soho spat. Tedaj me moja žena opomni, da mora zjutraj ob pol šesti uri vstati, ker je bilo nedelje jutro in to zadnji čas, da more k sv. maši. Velela je: “Ker sem bila zadnjo zamudila, ne smem nikoli več.” Ko je bila polšeste ura, se je vzdignila in je odprla sobo, nakar jo je dim nazaj vrgel. In vzela je posodo vode in ogenj pogasila. To je pač božja milost! Za par minut bi bila tla pregorela in vse bi bilo zgorelo, morebiti še jaz, žena in otroci. Molitev in cerkev pomaga. Obilo uspeha ti želim, priljubljeni list “A. S.”, in mnogo naročnikov. Rojaki, naročite si “A. S Anton Palčič. J. Smolkovič spoštovan meščan iz New Salem, Pa., ni mogel najti pomoči v svoji dolgotrajni bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko $ vino ga je popolnoma ozdravilo. Cleveland, 0., 2. junija.—Žup nija sv. Vida dobi koncem meseca julija kaplana g. Ivana Gorišeka, iz Celja, Štajersko. — Štirje sodniki so zadnji ponde-ljekv Clevelandu dovolilijločitev za kona 19 parom. Prošenj za ločitev je bilo vloženih 21 in samo dve izmed teh ste bili zavrnjeni. Pač žalostne razmere vladajo v tem oziru v Clevelandu. — V St. Alexis bolnici leži hudo ranjen naš rojak John Cik (Sila). Oni teden je kegljal s svojim prijateljem Antonom Škrahcem, s ka terim sta skupaj stanovala na Burke str. Ker je čik vedno dobival, ga je Skrabec zvečer, ko sta prišla domov, udaril s kleščami po glavi. Prebil mu je čepino in ranil možgane. Nato ga je pustil ležati nezavestnega do jutra, dokler ga ljudjeniso našli in poslali v bolnico. Dosedaj je šemegotovo, če ho okre val ali ne. —Newburske tovarne delajo kot preje. S popravami se hiti na vse pretege. Trust je tudi kupil veliko ozemlje blizu Graselli Chemical Co. v Newburgu. Zakaj, se ne ve. Zemlja je blizu trustove železnice “Jaz podpisani sem Vam iskreno hvaležen za ozdravitev moje dolgotrajne bolezni na želodcu. Potratil sem mnogo denarja za različna zdravila in zdravnike, a nisem mogel najti nikake pomoči. Trinerjevo zdravilno grenko vino pa mi ni samo olajšalo bolečine ampak me do cela ozdravilo. Isto je najboljše zdravilo za želodec. Sedaj se zopet počutim popolnoma zdravega. Vaš hvaleležni J. SMOLKOVIČ.” deluje vedne na sedež bolezni, želodec in obisti. Ozdravi namreč njegove mreničaste vezi, ki so obolele vsled vznemirjenja po raznih krogljicah in zdravilih. Isto jih ojači ter jim omogoči, da zopet opravljajo svoje delo. Pazite se ponaredb. Dobi se v lekarnah in dobrih gostilnah. JOSIPA TRINER 799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago. Newburg & South Shore. Kmalu se bode zopet delalo v polnem diru, kot se zanesljivo lahko pričakuje iz najnovejših poročil. N. D. Iz Adlešič pri Črnomlju, 15. junija. — Naše rojake bo gotovo zanimalo zvedeti, da smo obhajali zadnje 4 tedne v Beli Krajini v štirih farah sv. misijon. Začel se je pri nas 15. maja in trajal v naši fari do 22. maja, do binkoštne nedelje. Vodili so ga eč. gg. jezuiti iz Ljub-ljane:Jak. Verhoveo, Jan. Kunstelj in Jan. Pristov. Ljudje so se ga pri nas prav pridno udeleževali. Prejelo je sv. zakramente med misijonom 1170 oseb. Posebno lep je bil sklep misijona, binkoštno nedeljo pop. ob 2. Procesija z misij, križem je bila nenavadno velika in lepa. Bilo je navzočih tudi 8 duhovnikov. <~>d nas so šli gg. misijonarji na Preloko, potem na Vinico in na Vrh. Tudi v vsaki teh far je trajal sv. misijon po celi teden. Letina kaže do zdaj pri nas lepo. Sadja bo preeej obilo, ako ne pride še kaka nesreča na nje. Tudi trta kaže obilo zaroda, le žalda je zadnje dni, ko je najbolj evelo, precej deževalo in bilo hladno vreme. Prve krme pa bo malo. Na altarjih pri naših podružnicah je še precej dolga in sicer za novi altar v Tribučah 302 K, za altar na Plešivici pa še 62 K. Rojaki, ako ste še kaj nabrali ali mislite darovati za nova altarja, požurite se, da bo dolg preje plačan. 4.’ jun. zgodila le je v Kdničilu velika nesreča, ko so streljati zoper točo. Po nesreči in neprevidnosti se je unel prah, pravijo, da ga je bilo več kil, in je razneeel vso streljarnico in hudo ranil 9 oseb, od katerih sta 2 že umrli. Vse rojake lepo pozdravljam! Ivan Šašelj. Metlika na Dolenjskem, 23. junija. — Ponesrečil je na potu iz Amerike, skoraj doma na pragu, Miko Simonič iz Drašič, podomače Jorgec (?), ki je bival v Ameriki 17 let. Pred kratkim se je podal domu in prišel je srečno do Novega mesta. Tam je dobil voznika, Janez Zuglo-vega sina iz Coril, kateri navadno vozi metliškim trgovcem robo iz Karlovca in Novega mesta. Tudi to pot je bil Zuglov sin v Novem mestu na kolodvoru, kjer ga je ponesrečeni Simonič naprosil, da se popelje ž njim do Metlike, nakar ga je Žugel ml. radovoljho sprejel. Vozili so se srečno do Suhora. Več rojakov je v Ameriki, da jim je kraj nesreče dobro znan: ta ne sreča se je namreč dogodila ravno v Suhoru pod cerkvijo, pod župnijskim trtjem, kjer se cesta vije naokoli in navzdol do kapelice Matere Božje. Tam je Simoniču odpal klobuk z glave. Žugel je hotel konje usta viti, ali Šimonič je skočil sam dol, pa noga se mu je zateknila za vage in šrange in pal je — kolo mu je glavo na dvoje razklalo in v hipu je bil mrtev na kraju nesreče. Bolj natančno zdaj še ni mogoče poročati. Dogodila se je ta nesreča včeraj t. j. v sredo 22. junija pop. Na vozu je bilo teže 40 stotov. Ponesrečenec je bil star okoli 60 let. V Drašioah zapušča ženo in petero otrok. Pozdravljam vse rojake po Jolietu in brata in sina in hčer. Matija Panian. Zahvala. Podpisana izrekava tem potom še enkrat svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem svojim prijateljemin znancem za obila in bogata ženitovanjska darila. Zahvaljujeva se istotako za gostoljubno postrežbo vsem prijateljem v Clevelandu in New Yorku, ki sva jih obiskala tekom svojega potovanja, ter jim kličeva na svidenje v prijaznem Jolietu meseca oktobra. Joliet, 111., 8. julija, 1904. Josip Dunda in soproga. Zahvala. Tem potom potrjujem, da sem prejel od slavne K. S. K. Jednote $300 usmrtnine po rajni moji soprogi in od sl. društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. $50 za pogrebne stroške, kateri svoti mi je zadnji teden vročil zastopnik g. Anton Golobitsh. Obenem izrekam naši slavni K. S. K. Jednoti in omenjenemu društvu svojo najlepšo zahvalo za tako hitro in točno izročitev donarja. Čast, komur čast!. Andrej Grčar. Joliet, 111., 5. julija 1904. Povišati mladenič. Mr. Louis Pscneik, odličen mlad trgovec, je bi! povišan v poslovodjo velikega trgovskega podjetja v Smiihvillu, Texas. Zveseljem smo slišali, da je bil po dolgi bolezni zoret sposoben, prevzeti vajeti te obširne trgovine v svoje lastne roke. “Imel sem vsekakor hud napad malarije več tednov,” nam je pisal, “ampak Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino me ni le popolnoma ozdravilo, nego moja teža se je povečala za deset funtov v šestih tednih.” Mnogi ljudje ne morejo razumeti, odkod da prihajajo čudovita zdravljenja, zadobljena po tem rastlinskem zdravilu; a to je čisto lahko razloženo. To vino namreč ozdravi prebavila in tem potom neprestano obnavlja kri, hrani jo čisto in obilo. Napravite •svoj želodec močan in svojo kri čisto, pa boste popolnoma zdravi in krepki. V vseh boleznih prebavil, krvi in živcev je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko, vino najokusnejše in edino zanesljivo zdravilo. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 799 S. Ashland Ave, Chicago, Illinois. Na znanje lastnikom psov v Jolietu, 111. Mestni davek za pse je plačati do dne I. julija. Lastniki psov naj nemudoma pridejo na policijsko postajo, da si prihranijo neprilike. Licenca za pse je $2 na leto, mlade ali stare, in se mora plačati. Tisti, ki ne plačajo licence, bodo aretovani po redarju (policaju), čigar dolžnost je, najti tiste,ki davka ne poravnajo. Theodore Dimen, policijski načelnik. Za potnike v ColoradO. Santa Fe železnica bo prodajala ti-kete za potovanjenaokrog v Pueblo, Cplorado Springs in Denver za $89.15 vsak dan od dne 1. junijado 30. septembra 1904. Ustaviti se na postajah v Coloradu bo dovoljeno kot doslej. H. C. Knowlton, agent. 29t2 — 300 delavcev polaga nov železniški tir med Litijo in Savo. — Enorazredno šolo mislijo ustanoviti naKarlovici pri Laščah, toda sporazumeti se ne morejo. — Stekel pes je ugriznil o občinii Gameljne neko žensko in dva dečka. Ondotni župan ju je peljal v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Banket pri otvoritvi predora v Bohinju je brez vina veljal 17,000 kron. Torej je podjetnik Cecconi plačal skoro 170 kron za osebo. — Lovska dražba je bila 0. jun. v Ribnici. Dražil se je zlasti ribniški lov prav dobro. Poprej je bil plačan s 142 K, sedaj pa so ga nagnali na 306 K. — Zelo se je poslavil ribniški trški odsek, odkar pašuje v Ribnici. Na Mlaki, kjer načeluje slavni Marko, je pa že tako, da je res vse ena velika — mlaka. — Odlikovanje. Cesar je podelil pisarniškemu oficijalu okrožnega sodišča v Novem mestu, g. Jakobu Arhu, povodom njegovega umirov-ljenja zlat zaslužni križec s krono. — Izobraževalno društvo v Laščah ima redno vsako zadnjo nedeljo v mesecu predavanje. Doslej je bilo leto» pet jako zanimivih predavanj. Dne 29. maja je v društvu predaval č. g. Luka Smolnikar iz Ljubljane. — Ponesrečil se je Janez Kocijančič, kovač iz fare Sv. Vida pri Cerknici. Vračajoč se domov s sejma v Loškem potoku je prehitro vozil po klancu v Javoršičah. Z deskami obložen voz se je prevrnil nanj in v nekaj trenotkih je umrl. — Prva svinjerejska zadruga se je osnovala v Ribnici. V nedeljo 3. jun. je o tem predalaval g. Pirc iz Ljubljade v dvorani hranilnice in posojilnice v Ribnici. Dobro bi bilo, če bi ta stvar uspevala; toda mnogo se jih nekam “odstrani” drži. — Toča. Kakor poročajo, je napravila toča v petek 10. jun. mnogo škode v občini Kopriva na Krasu. Tudi iz Istre prihajajo v tem pogledu žalostne vesti. V soboto je razsajala namreč okoli Motovuna v Istri silna nevihta. V občinah Novaki in Karajba je uničila toča vse pridelke. — Žalosten 1 oj med Hrvati in Slovenci. Dne 12. jun. so se sprli pri železniškem predoru v Hrušici v neki gostilni slovenski delavci s Hrvati. Prišlo je do hudega pre tepa, pri katerem so hrvaški delavci Miko Mešič, Pava Borič, Tome Bo-rič, vsi trije doma iz Kamenice, okr. Brinj, in pa Marko Blažanin iz Brinja na Hrvaškem,.rabili nože. Oklali so več slovenskih delavcev. — Radi žene. Andrej Prosen, posestnika sin iz Črnega vrha pri Ljubljani, spil se je v nedeljo 12. jun. s svojim prijateljem. Beseda je dala besedo in slednjič, ko je prišlo do najskrajnejšega, potegne Prosen nož iz žepa ter zada svojemu prijatelju težko rano. Pri zasliša-vanju je Prosen izpovedal, da mu je prijatelj hotel odpeljati ženo in da je ta čin izvršil v stanju skrajne ljubosumnosti. — Porotne obravnave v Novem mestu. Pred. novomeškim porotnim sodiščem so biti obsojeni: Edv. Peterlin iz Sodražice radi nenravnosti in lahke telesne poškodbe na šest mesecev ječe; • 66letni Peter Spoljarič iz Kozin na Hrvaškem radi tatvine na pet let težke ječe; 22letni Franc Šircelj in 211etni Jos. Augustin sta bila zločina ropa oproščena, toda radi hazardne igre obsojena nat 48 ur zapora; 22letni R. Macher iz Laz okraj Ribnica, radi poboja na dve leti težke ječe, in 26-letni Ant. Lunn radi uboja na tri leta težke ječe. — Mnogostransko delavni tat. Ignac Rus iz Temenice, okraj Litija, je že dobro poznani tat in je bil radi tatvine večkrat kaznovan. Rus je kradel po Litiji, kakor da bi jo imel v najemu. V litijski cerkvi je iz pušice okradel okoli 80 gold. To vse mu je bilo še premalo. Vtihotapil se je v hišo nekega kmeta, kateri se je nedavno vrnil iz Amerike in pri katerem je slutil denar ter pokradel iz zaprte omare 80 ame-rikanskih dolarjev. — Pokradel je še po drugih hišah manjše zneske in druge stvari. Orožniki so ga aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Litiji. —Velikanski shod mladeničev in mož je bil 5. junija pop. na Veliki Slevici pri Laščah. Izobraževalni društvi iz Lašč iu Roba sta skupno napravili izlet na prijazno Veliko Slevico, kjer je stara božja pot Matere Božje, Do 1400 fantov iu mož je prišlo iz laške, robarske, gregor-ske in škocijanske fare, Najprvo je bilo opravilo v lepo ozaljšani cerkvi, č. g. Frančišek Pešec, ro-barski župnik, je imel do mladeničev prisrčen in ognjevit govor, v katerem jih je vspodbujalh krepostnemu življenju. Po odpetih litanijah se je vršila zabava zunaj cerkve, kjer je bil napravljen oder. Ves hrib je bil poln ljudi. Najprej je shod pozdravil predsednik laškega izobraževalnega društva, g. Ivan Somrak. Nato je g. Ivan Štrukelj, učitelj z Roba, prav lepo in zanimivo govoril o izobrazbi. Nadalje so govorili kmetski fantje, in sicer Alojzij Tekavec, Stefan Marolt in Jožef Brodnik. Nato so igrali fantje igro: “Vaški skopuh”. Naposled je Anton Mrkun, laški kaplan v navdušenih besedah govoril o veri in narodnosti. Na shodu se je odlikoval s svojim petjem robarski pevski zbor pod marljivim vodstvom g. učitelja. “Kaj tako imenitnega še ni bilo na Visoki Slevnici”, so rekali ljudje po shodu. — Grozna nevihta v Hrenovicah. Iz Hrenovic pišejo “Edinosti”: Dne 10. junija t. 1. smo imeli sveto birmo v hreuovški fari. Že ob 9. uri smo bili zbrani z birmanci vred v cerkvi in pred cerkvijo pod zvonikom. Ljubljanski vladika jo dospel ob pol 11. uri. Kar se je za-čulo silno gromenje od morja sem in grozno bobnenje iz črnih oblakov. Bilo je, kakor da se hoče vse razrušiti gori nad nami. Bobnenje je prihajalo bližje in bl'žje preko Se Žane in Senožeč. V istem hipu pa je prihrumela nevihta na nas tudi z Nanosa. Mi pa smo vstrajali na svojem mestu in čakali med tolikim strašnim treskanjem in bliskanjem, da se je gorovje treslo. Birmanci so trepetali bledi od strahu. Treskalo je na desno in na levo od naše cerkve. Jaz sem isti. čas stal v vrsti pod avo-nikom s svojima birmancema. Ker pa sem si mislil, da tu ni varno v bližini strelovoda, sem se pomikal v cerkev. Tako je storilo tudi več druzih. A nisem bilše dve minuti v cerkvi, ko se je zasvetilo tako, kakor da smo sredi gorečega plamena; obenem je strašno počilo; udarila je strela v strelovod in je utrgala strelovodno žico na koncu. Več njih, ki 30 stali pod zvonikom, je popadalo. Birmanci in tudi mnogi odrasli so zagnali silen krik ter jeli drv iti vse navskriž. Nastala je neopisna panika. Kaj tscega ni doživel še nikdo izmed nas. Via dika ni mogel nadaljevati sv. opra vila. Čez nekoliko minut se je vendar posrečilo duhovnikom, da eo nekoliko pomirili ljudstvo in je spravili zopet v red, da je bilo možno dovršiti sv. birmo. Ali ljudstvo, zlasti pa otroci, so kar koprneli še vedno v strahu. Ko smo se vozili domov, videli smo, kako so bila drevesa razklana od strele. Bilo je to res grozno divjanje elementarnih sil. —Dr. Graziadis Luzzatto je sedaj policijski zasledovan. Poneveril je ofeolu 300,000 kron. —Poročil se je g. Viljem Hribar, trgovec na Opčinah z gdč. Ljudm. Kariževo, hčerko poštarjevo. — Imenovanje pri vojni mornarici. Dušan pl. Preradovič, sin sla\ nega hrvaškega pesnika, je imenovan poveljnikom vojne ladije “Budapest”. — Ljubezniva nevesta. 70letna •Marija Marušič v Opatjem selu je dala čez premoženje svojemu sinu, ki je pripeljal nevesto v hišo. Sin seveda se je zavezal v pogodbi, da bode dajal materi stanovanje in hrano, ter da bode ž njo lepo ravnal, in ravno to ji je obljubila tudi nevesta. Iz začetka je nevesta svojo obljubo izpolnjevala, ali kasneje zdela se ji je tašča presitna in prišlo je tako daleč, da se je ljubeznjiva nevesta spravila nad taščo celo z rokama, jo vrgla na tla, jo na tleh suvala z nogami in z metlo in sicer tako močno, da so morali taščo prepeljati v goriško bolnišnico. — Zavetišče za izseljence v Trstu. Vsied hoja med prekmurskimi črtami je vožnja med Trstom in Ameriko znatno znižana, vsied česar bode brez d vojhe izseljevanje najbrže zopet naraslo kljub temu, da je ravnokar izseljevalua kom; sija v New Yorku pričela zopet ostrejše postopati napram izseljencem. Vlada namerava v Trstu zgraditi zavetišče za izseljence, kar je popolnoma prav, tako v ma-terielnem kakor tudi v moralnem oziru. Zavetišče hode stalo v San Sabi v bližini Mola del Rigo. V zavetišču bosta tudi katoliška in pravoslavna cerkev. Dokler ne bode zgrajeno novo zavetišče, je za izseljenca namenjena neka stara vojašnica. — Poskušeni roparski umor iz bratovske ljubezni. Dne 15. maja je v okolici goriški pod Sv. Goro napadel krojaški učenec Fr. Pregel gostilničarja Štefana Ceja in njegovo ženo. V njuni na samoti ležeči gostilni je streljal ua gostilni ča»-ja in njegovo soprogo ter oba lahko ranil. Prihiteli so sosedje tsr napadalca prijeli. Pregel je pri-poznal, da je hotel oba umoriti in oropati, da bi z denarjem omogočil svojemu bratu, ki študira na dunajski univerzi, dokončati študije. Pregel je bil pred goriškim porotnim sodiščem obsojen na štiri leta težke ječe. Zanimivo je še to, da je bil list “Eco del litorale” konfis-ciran, ker je objavil obtožnico, preden je bila prebrana. | ŠTAJARSKO j — Umrl je v Rogatcu-Slatini gostilničar in posestnik g. M. Božič. — Umrl je v Slovenjem Gradcu g. V. Stopar, gostilničar v ondot-nem “Narodnem domu”. N. v m. p.! — Otroci zažgali so z žvepljen-kami poslopje posestnika Antona Pauliča v Bučah, okraj Kozje. Ogenj je napravil 8000 kron škode. — Strela je ubila dne 8. jun. posestnika Franca Kostanjšeka na Veterniku pri Kozjem. Njegova žena in štiri dninarii-e, ki so bile zraven Kostanjšeka na njivi, so le omedlele. — Slovenci na Spodnjem Štajar-skem. Pod tem naslovom prinaša praška “Politik” obširen članek. Člatikar pravi, da se mora “proč od Gradca” pokazati v prvi vrsti na gospodarskem polju in priporoča ustanovitev gospodarskega društva za celo Spodnje Štajersko. — Pobalinski napad na vlak. Iva kor poročajo iz Laškega, se je dogodil v soboto 4. junija zvečer pri Laškem zlikovski napad na tovorni vlak južne železnice. Kamenje je kar deževalo na miinovozeči vlak. Ravnotako so isti zlikovci s kamenjem napadli po Savinji vozeče splave. Orožništvu se je končno posrečilo iztakniti lopovske napa dače, in ti so bili — nemški dijaki celjske višje gimnazije, ki so ta dnn napravili izlet na Laško. — Zopet samomor. Še ni dolgo, niti mesec dni ne, kar smo poročali, da si je segel vojak 87..pešpolka v Pulju po življenju in zopet se je dogodil tak pretresljiv slučaj. Dne 6. jun. se je ustrelil J. Prah, doma pri Rogatcu. Bil je pri priči mrtev. Zgodilo se je to pri 8. komp. Čudno, da se ravno pri tem polku množijo samomori?! Dobro bi bilo, da bi se malo natančneje od kompetentne strani pogledalo v notraujost polka. Razkrilo bi se marsikaj! — Mrtvec oživel. V mrtvašnici v Gradcu so prišli kropit mladi fantiči umrlegasvojega tovariša učenca J. K. Kar naenkrat je zadonelo z mrtvaškega odra: “Pobje, le naglejte se me!” Fantičkom pred' odrom so skočili lasje pokencu in v divjim begu so jo udrli skozi vrata. Nekateri strahu dalje časa niso mogli govoriti. Kaj je bilo? Neki deček se je skril pod mrtvaški oder ter tako preplašil svoje tovariše. — Aretirali so v Mariboru 22 let starega natakarja Daniela Pogačnika iz Krope na Gorenjskem. Ukradel je neki natakarici kolo. Pogačnik je kolo prodal, denar pa zapravil. — Aretirali so v Šaofji Loki Jos. Mohoriča, bivšega knji govodjo iz Idrije, radi hudodelstva goljufije. V Celovcu je baje neko stranko ogoljufal za večjo svoto denarja ter pobegnil. — V neki go stilni ra Igu so aretirali že dolgo časa se skrivajočega in v policijskem listu zasledovanega Tadeja Modica radi hudodelstva tatvine, Jedini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Or. JWartin Ivec 34 W. 22nd Place, Chicago, 11!. Urad se nahaja v Chicagi v Foačekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal. Y Metna p je najti Mo aedeijo m 3131 CHicap St, top nadstropje mi prodajalnico Stonid & Opli. od l. d) J. we popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete gatudilahko po tc-lef. N.W. 82 3. KOROŠKO. —, čuden boj. V Košeutavru pri Borovljah sta se v hlevu ponoči odvezala cesarska žrebca, ki sta se spoprijela s tako silo, da se je enemu popolnoma odtrgala čeljust. Ko je vojak prihitel na lice mesta, se je nesreča že zgodila. — V Borovljah je prestopila k protestantizmu znana puškarica Antonič z dvema nadebudnima sinovoma. Eden sin pa je ta nadebudni korak izvršil že prej. Nemško (?) vero tedaj že imajo, morebiti še najdejo kje kako nemško ime; Antonič še vendar le diši bolj po borovskem kakor po nemškem. Izgovor. Sodnik: “Zasačili so Vas pri tem, ko ste imeli roko v žepu priče.” Obtoženec: “Da, ampak tistipot je bil mraz pa tak!” Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik veČih sloven skih društev v Chicigi in Jolietu ter je član društva sv.. Štefana, št. 1, K. S. K. Jed note. Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli. Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,ie on vam myre pomagati, ne pa oni, ki samo ugibi kje in kako ste bolni. Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti tiče rojakov po prostraiih Združenih, državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22nd Plače, Chicago, III., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vara bo kaj storiti. Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku. Tl Frank Sakser* 109 Greenwich Street, New York, N. Y. I/ USTANOVLJENO LETA 1893. o d pošiljam najceneje in najhitreje v staro do= movlnoo Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom doma in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka od slabo pisanih naslovov in pošt. DENARJE redka pomota se pa dogodi ys Sectej pošljem IGO kron za $20.55 in IS centov pti.štarins, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. D 4 DAUDfinWfJ I prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli- 1 IZ tli) I i\sZ kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj ------------------------ mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počni;a na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sle venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V, mn Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je draga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 3795 Cortlandt^ ^~^^Telefon: 3795 Cortlandt AMERIKAMI SLOMC. Ustanovljen 1. 1891. Pni slovenski katoliški M v Ameriki Izdala Siovetisko-amerikatisko tiskovno društvo Y JOLIET-U, ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: ca celo leto . • f t 00 Kadar se naročnina plačuje za nazaj. Ea celo leto . • • $ 2,00 Za Evropo in drugo inozemstvo ¡maša naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko, Na naročila za pošiljanje lista brez pri£ poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St. JOLIET, ILL. Nikdar ni bilo protestantske ali luteranske cerkve pred Martin Luthe-rom, v šestnajstem stoletju; nikdar ni bilo episkopalne ali anglikanske cerkve pred Henrikom VIII.; nikdar ni bilo\presbiterijanske cerkve pred Toll n Knoxom; nikdar metodiške cerkve pred John Wesleyjem; n kdar ni bilo nobenih kvekarjev pred George Foxora; nikdar anabaptiške ali baptiške cerkve pred Nicolas Storkom;nikdar ni bilo “krščanske’ cerkve pred Alexander Campbeliom Ti možje niso imeli več pravice ustanoviti kako cerkev, kot ti al jaz. Vera mora priti od Boga. Samo katoliška cerkev ima božjega usta novitelja. Kristus je slovesno prisegel, da bo Njegova Cerkev stala do konca časov. In Cerkev je prestala vsakatero preganjanje in nasprotovanje. Krivi preroki, z njihovimi cerkvami, so prišli in izginili kajti vse človeško je obsojeno umreti. Katoliška Cerkev ni človeška; marveč božja. Ne utrjuj svoje vere na mišljenje človeško. Glej, da stojiš na trdnih tleli. Išči Cerkve, ki te jedina more rešiti. DENAR In naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVEJiEC, eor. Benton Jfc Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. “AMERIKANSK! SLOVENEC”. Published weekly at Joliet, 111. by „The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton db Chicago Strs., Joliet, Ills. Theoldest Slovenic paper inUnited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Oatholic Union of the United States of America. Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application. Entered at the Post office at Joliet, III. as second Class matter. CERKVENI KOLEDAR. 10 jnlüa nedelja Filicita in sino i. H. “ pondeljek Pij I., papež 12. “ torek Ivan Kvalbert 13. “ sreda Anaklet, papež 14. “ četrtek Bonaventura 15. “ petek Ht nrik 16. “ sobota Favstinijan Verska premišljevanja. Moj a Ja m v potrditev njih vere. V. Katoliška Cerkev delo božje; vse druge ‘‘cerkve” delo človeška. Kristus je osnoval in ustanovil Cerkev. To je zgodovinsko dejstvo priznano od vseh, katoličanov in Bckatoličanov. Vsi jednako priznavajo, da je Kristus ustanovil samo eno Cerkev; kajti kadarkoli govori O Svoji Cerkvi, uporablja jedino število. On pravi: “Poslušaj Cerkev,” ne, cerkve; “na tej skali bom zidal Svojo Cerkev,” ne, Svoje cerkve. Svojo Cerkev primerja ovčjemu stanu, z enim ovčjim pastirjem; kraljestvu, z enim, vladarjem, enim načinom vladanja, enim zakonikom. Ta Cerkev Kristusova je skupščina vaeli vernikov, ki so krščeni in spoznavajo isto vero, prejemajo iste z ikramente, molijo Boga z isto žrtvijo in so vladani po svojih postavnih župnikih pod enim vidnim po-glavr rjem. Na zemlji so pa mnoge razne verske združbe, ki vse zahtevajo pravico zase, da so prava Cerkev Jezusa Kristusa. To je resnično, da more samo jedna biti Cerkev Kristusova, tista, ki jo je Sam ustanovil 1. 33. Nobena Cerkev, ki ni obstajala 1870 let, ni Cerkev, katero je Kristus, Sin božji ustanovil, piedno je zapustil svet in šel k Očetu. Samo ena Cerkev je,kot zgodovina dokazuje, da je obstajala tako dolgo. Sarao katoliška Cerkev je obstajate. 1870 let. Samo ona je delo božje; Vse druge cerkve so poznejšega datuma in so samo človeške iznajdbe. Edeiiindvajseti teden. Tokia. Da li se bode ruskima bro dovjema posrečilo, združiti se, to je seveda še veliko vprašanje. Vsekakor razvijajo Rusi v vzhodni Aziji sedaj na mokrem več delavnosti, nego začetkom vojne. “Odločilnega se v prvih petih mesecih od začetka bojev ni le še nič pripetilo. To odlašanje odločitve je pa v prid bolj Rusom nego Japoncem, in če zadnji v najbližjem času ne nabijejo generala Kuropat kina, dobil bo ta polagoma toliko pomožnih čet, da bo mogel z upanjem na uspeh udariti na Japonce.” Tako ta ugledni nemški list. Dostaviti nam ni treba ničesar, ker je članek povsem jasen. Pod tem naslovom (seveda v nem ščinij donaša ‘Illinois Staats-Zeitung’ z dne 5. t. m. imeniten članek, ki ga pravajamo v sledečem: “Edeiiindvajseti teden japonsko-ruske vojne je minul, ne da bi se bila bite od slavnih angleških vojnih poročevalcev že stokrat za gotovo prerokovana ‘glavna bitka’. Ruski nadpoveljnik Kuropatkin ne misli po najnovejših poročilih na to, da bi prodrl iu hitel reševat Port Artu». Boreč se umika, da ga utegnejo doseči rezerve, ki se mu odpošiljajo iz zapadne Rusije. Očividno nemara sprejeti nobene bitke ali je po svojem postopanju celo pričeti, dokler ni znatno močnejši, nego Japonci. “Pomanjkljej resničnih važnih novic z bojišča so nadomeščali naši ‘veliki’ angleški časniki z izmišljenimi ‘specijalnimi’ brzojavkami, ki po obsegu, nesramnosti in neumnosti devajo v senco vse prejšnje ‘čine’ teh časopisov. Svojim čitateijem po nujajo vsak dan najmanj eno bitko: dostikrat pa tudi več, v katerih so seveda Rusi vedno tepeni. Poleg tega se potem še po potrebi uniči nekoliko ruskih bojnih ladij. Kar se v tem ozira ne nalaže japonski admiral Togo, osk'-buje londonsko časopisje, čigar pavliharstvo si dajejo nekateri tukajšnji listi v posnetku z nekoliko besedami kabljati ali brzojavljati, iz česar se potem z 'pet izdelujejo poročite, dolga cele predelke. To široko legauje, to krajšanje lažij in to zopetno raztezanje zadnjih spominja nekoliko na dogodbico: ‘Iz medvedjih kož se delajo grenadirske kape, ko se te ogulijo, delajo se iz njih zopet medvedje, iu ti medvedje se nazadnje obešajo slavnemu občinstvu nanos’. “Kaj angleško časopisje natveza svojim čitateijem na tem polju, dokazuje jiecega sicer po pravici čislanega chicaskega časnika tedensko poročilo, opremljeno z vojnim zemljevidom. Po vojnem zemljevidu so tri važne gorske prelaze branili ruski k o n j i k i in Japonci naskočili Dotični časnik je pač v prijetnem položaju, imeti koga, ki piše o dogodkih na bojišču z večjo razumnostjo, nego človek, ki uporablja konjištvo v obrambo gorskih sotesk. “Nastop deževne dobe na vzhod-njeazijskem bojnem torišču „otežuje kretanja čet znatno, a jih ne onemo-gočuje. Rusi in Japonci se gotovo iiamoč potrudijo, izvesti potrebne marše vkljub razmočenim cestam. Rusi imajo sedaj prednost, da morejo za svoja kretanja uporabljati železnico, ki jo obvladujejo; dočim so Japonci navezani samo na sedaj tako težko prehodne poti iu ceste. “Japonski admiral Togo je poročal v svojem zadnjem ‘zmagonos-nem’ poročilu, da je pred Port Arturjem pogreznil v morje eno rusko oklopnico iu hudo oškodoval tri druge bojne ladije. To poročilo se je sedaj izkazalo kot neutemeljeno. Brzojavlja se celo, da sta ruski bro dovji iz Vladivostoka in Port Arturja odpluli na morje. Glede port-arturskega brodovja potrebujejo ta poročila še potrditve; a da je vladi-vostoško brodovje s tremi križarkami in desetimi torpedovkami zopet za-križalo in razdejalo nekaj japonskih prevoznih ladij, potrjuje se tudi iz Združ. države -- katoliška dežela. Ne more se prevečkrat poudarjati, da je Amerika, kot bi morala biti, katoliška dežela; in veselo je zname-novati, da'si nekateri naših katoliških sovrstnikov predočujejo modrost in važnost te politike. Dobro je, da se spomnimo sami in da se opomnijo tudi naši nekatoliški sosedje, da je bil odkritelj te polute, Krištof Kolumb (ali po angleško Cristopher Columbus), katoličan; in da je bila iste vere španska kraljica Izabela in dežela, ki mu je dala sredstev, da je mogel podjeti vožnjo iu odkritje. Po Kolumbu je prihajalo vsepolno katoličanov razkrivat Novi svet. Kaj so vse storili, pove se najbolje s pomočjo zemlje vida Združ. držav. Državo Maine so naselili francoski katoličaui. Država Vermont je bila odkrita in del njenega ozemlja prepotovan in naseljen 1. 1609. po Francozih pod preslavnim Ckaruplainoin. Maryland, domovino verske svobode,so naselili katoličani in po imenitnosti svojih postav je ta država postala najsrečnejša izmed kolonij. Alabamo je odkril De Soto 1. 1541., nakar sojo naselili Francozje. Illinois je od kril in preiskal oteč Marquette, in tu je bilastalna francoska naselbina. Francozi so bili prvi in dolgo časa edini naseljenci v Missouriju. Michigan so naselili francoski katoličani. Wisconsin so posetili francoski katoliški misijonarji in napravili naselbino 1. 1693. Prvi se je naselil v Iowi 1. 1788. neki Francoz. Jezuitje so bili pijonirji prosvete v Minnesoti. Prvič so prišli 1. 1645. Kansas so obljudili Francozi. Nebrasko je prvi obiskal oteč Marquette v zadnjem koncu sedemnajstega sto' letja. Oregon je bil najprej “ogle dan” po nekem španskem brodarju. Katoličani so tudi ustanovili naselbine na jugu in zapadu. Dva nova slovanska blaženca. Bilo je jeseni leta 1619. Tedaj je vzplamenela tridesetletna vojna inerdeljski vojvoda kalvinec Betlen Gabor je hitel na pomoč svojim češkim in nemškim zaveznikom zoper cesarsko vojsko. Dospel je do ogrskega mesta: Košiče in ga oblegal. Prav tedaj se je mudil v Seplaku poleg Kožic kanonik Marko Križevčan,hote vrediti ondotno opatijo. Ko se je bil bližal sovražnik, pobegnil je v mesto k prijateljema jezuitoma o. Melhiorju Grodeckemu iu o. Štefanu Pangracu, ki sta tedaj izvrševala v cesarski vojski dubov-sko službo. Košiče so se vdale. Sovvažnik se jih je polastil po izdajstvu. Iri sedaj gorje imenovanim -katoliškim duhovnikom! Betlenov vojvoda Jurij Rakoci jih ukaže vjeti in vtekniti v tamnico, kjer so morali tri dni trpeti glad in žejo. Najodličnejšega izmed njih: kanonika Marka izkuša premotiti in pregovoriti, da bi nezvest postal sv. katoliški veri in se pokalvinil; ali zastonj je vsaka beseda, zastonj so obljube vojvodove. Markova vera je bite trdna kakor skala. Napočila je strašna noč 6. vinotoka 1619. Marko in tovariša molijo v ječi. Kar prihrume kalvinci, strgajo jim obleko z života, tepo jih in peko z gorečimi plamenicami. Naposled obglavijo Marka in vržejo njegovo truplo v jarek. Tedaj je padla tudi Melhijora Grodeckega glava pod kalvinskim mečem. Par dni potem je sklenil Štefan Pongrac, onemogel vsled premnogih ran, mu-kepolnoživljenje. Kakor so nekdaj v starodavnih časih pobožne žene oskrbovale mučencem pokop, tako se je našla tudi našim spoznavalcem posmrtna dobrotnica — bila je to grofica Katarina Palfi, ki je preprosite Betlena, daje izročil trupla mučeniške trojice. Pokopali so jih najprej v šebeški cerkvi, pozneje pa premestili v klariško svetišče v Trnovem na Slovaškem. Čudeži, s katerimi je proslavil Bog svoje zveste spoznovalce na njihovem grobu, so b'li povod, da se je pričete preiskava, ki se je končala s tem, da je pokojni in slavnoznani papež Leon XIII. malo dni pred svojo smrtjo dne 16. rožnika 1908 slovesno izjavil: Marko Knževčan, o. Melbijor Grodecki in o. Štefan Pongrac naj se spremo v vrsto blaženih. Pismo o pooblaženju pa je izdal sedaj vladajoči papež Pij X. Poslednji izmed blažene trojice je madjarske narodnosti, prva dva pa sta naše slovanske krvi. O. Melhijor Grodecki je bil Poljak s Šleskega, kanonik Marko pa Hrvat, rojen leta 1580 v Križevcih na Hrvaškem, zato se zove po rojstnem mestu Križevčan. Kakor bližnji j rojak nas on pač najbolj zanima. Opazovali smo ga mučenika, ozrimo se še nekoliko na njegovo življenje. Deček Marko je bil bistre glave in pobožnega srca. Stariši so ga namenili službi Gospodovi posvetiv-ši ga še majhnega Materi božji, ki jo je Marko vse svoje dni goreče i častil. Šolal se je na Dunaju, v Gradcu in v Rimu, kjer je slušal bogoslovske nauke iu sprejel sv. ; mašništvo. Nato je deloval v za. ! v J grebški škofiji vneto, vztrajno in neumorno. Tedaj je stal na čelu ostrogonske nadškofije na Ogrskem slavni Peter Pazman, vrstnik našemu škofu Hrenu. Kakor je poslednji vse svoje moči posvetil vzvišenemu namenu, da bi v svoji domovini zatrl krivoverstvo in zagotovil svojim rojakom sv. katoliško vero, prav tako je deloval na Ogrskem nadškof in kardinal Pazman. S pomočjo svojih tovarišev oo. jezuitov je bojeval hud boj z novoverstvom in mu zgradil močan jez z raznimi verskimi vsta-novami. V Trnovem na Slovaškem je vstanovil semenišče: Pazmanej. Ko je Pazman zašel nadškofij ško stolico ostrogonsko, bite je velika večina Ogrske krivoverska, o smrti njegovi leta 1637. pa je bila večinoma katoliška. Ta slavni razširjevalec sv. katoliške vere je pozval mladega duhovnika Marka Križevčana v Ostrogon. Celo tja je prodrl sloves o njegovi učenosti, delalnosti in pobožnosti. Marko je postal kanonik ostrogon-ski. A kmalu se je moral seliti v Trnovo med brate Slovake. Pazman mu je namreč izročil profesuro na ondotnem bogoslovskem semenišču. Dve leti pozneje ga je postavil imenovanemu zavodu za vodite Ija. Pozneje ga je imenoval za velikega dijakona v Komornu in leta 1619. ga je poslal v jako važnem opravilu v Seplak poleg Košič, kjer gaje našla mučeniška smrt. Red ubogih šolskih sester “de Notre Dame“ leta 1904. Kongregacija šteje 1. 1904. samo stanov v Evropi 25 7, v Ameriki 247, skupaj 504. Sester je v Evropi 2694, v Ameriki 3095—skupaj torej je sester 5789. Kandidatinj in aspirantinj v Evropi in Ameriki je primeroma 1390. Otrok so te redovnice poučevale v Evreipi 87,394, v Ameriki 95,391, torej so skupaj sestre učile in vzgajale 182,685 deklic. Kaj ni to lepo število! Tudi na Kranjskem delu-jejotevrle redovnice in vzgajajo v Trnovem na Notranjskem 317 šo-laric in 72 vzgojenek, -redovnic je tukaj 11 in kandidatinj 8;—v Sv. Mihelu pri Novem mestu je pa redovnic 17 in kandidatinj 12, šolaric imaje 460 in vzgojenek 81. — Ako se pomisli, kako nevtrudno in goreče delujejo te blage redovnice, nesebično, le iz ljubezni do Boga in do bližnjega v blagor mladine, mora človek pomilovati besne in zaslepljene francoske framazone, kateri deželi v največo škodo izganjajo dobre redovnice. Danica. Francija prideluje več nego dvakrat toliko podzemljice ali krompirja, kakor Združ. države. Zrnje. (Iz spisov kardinala Manninga) Pred nekaj tednov je prišel v Monakovem na svitlo šematizem te velike in imenitne kongregacije. Iz njega smo posneli nekoliko statističnih črtic. Te redovnice delujejo po šolah iu vzgajajo v vstavib deklice, od najmanjših v otroških vrtcih do odrastlib deklet v višib mestjanskib šolah, ter jih poučujejo v vseh vedah, v ženskih ročnih de lih, v gospodinjstvu in vsem, kar moiiajo znati ne le deklice pripro-stega stanu, temuč tudi hčerke gosposkih starišov. Da sloni ves pouk, vsa vzgoja na podlagi globoke vernosti, ni skoraj treba omenjat'. Te redovnice ne gledajo le na bogatenje uma z vednostmi in umetnostmi, nego tudi na blaženje srca s krepostjo in krščansko čednostjo. V njihovih vstavib vzgojene dekleta naj bi postale dobre gospodinje in značajne krščanske žene in matere, ne pa moderno omikane, domišljave in ošabne gizdalinke, kakoršne vzgajajo premnoga svetna vzgajališča. Zato se pa ne le po mestih in trgih, nego tudi po večib vaseh na Bavarskem in drugod vstanavljajo novi samostani ubogih šolskih sester “de Notre Dame.” Vina na Bavarskem se je l. 1903. pridelalo 738,085 hektolitrov ali 19,619,253 galonov. Pogum se ne kaže v tem, da se ne meniš za nevarnost, ali da preziraš sovražnikove moči. Tisti, ki prezirajo svoje nasprotnike, pobiti so skoraj zmerom. Pravi pogled gleda nevarnosti v tbraz, meri njeno polno postavo in jej stopa nasproti brez bojazni. * Srce, ki se stalno očiščuje v do bri in ponižni izpovedi, bo gotovo napredovalo v zaupanju do Boga. * Tudi za najsvetejšega človeka je zakrament svete pokore vir milosti. Težko je spoznavati samega sebe; sveta pokora nas izpopolnjuje v tem spoznavanju. Težko smo velidodušni v bridkosti; sveta pokora nam izpopolnjuje kesanje. Težko je obraniti gorečnost; sveta pokora nam budi duha zatajevanja in srčnosti. Težko smo odločni in stanovitni; sveta pokora nas podpira in drži z močjo večne roke. ■* Vzrok, zakaj so tisti stanovitni, ki imajo zaupanje v Boga, je ta: ker vedo, da Bog sam začne vsako delo, katero so oni začeli za Boga, in da Bog venca vsako delo, katero je dovršeno za Boga. Ljudje ne hodijo radi na kraje, kjer so nalezljive bolezni, vročica ali kuga; grešnih priložnosti pa vender predrzno iščejo. “Kdor ljubi nevarnost, v nevarnosti pogine.” Srce, ki ne sovraži grehov, je srce, ki nima lakote in žeje po Bogu. * Tri velike globine so, pri katerih ne pride do dna človeški glas: globina naše grešnosti, globina naše nevrednosti in globina naše ničnosti. * Sveto življenje so prava vrata nebeška, toda vsekdar se spominjajmo, da svetost ni v tem, ako delamo ne navadne reči; nega v tem,ako delamo vse s čistim srcem. To se zlaga z našimi dolžnostmi in stalno pobožnostjo. Kakor težnost sploh deluje, ako je ne preprečuje kaka nasprotna sila, tako je s skrbmi, zabavami,napori in težavami našega življenja. Samo prijazno občevanje z Bogom jim more kljubovati. * Ako se srce širi, raste ljubezen do Boga; medtem ko raste ljubezen, razširja nam še bolj srce. Velika Britanija ima 30,000 milijonarjev, Francija 15,-000, Nemčija J 1,000, Italija 1,500 do 1,600. Najstarejša ženska v državi Iowa, Chrisfline Lang, je zadnjič dala slovo temu svetu v 106. starostnem letu. Človek umre povprečno iz pomanjkanja zraka v štirih minutah, iz pomanjkanja vode v enem tednu in iz pomanjkanja spanja v desetih dneh. V arktičnih ali sever, nih pokrajinah moreta vsled izven-redne čistote zraka dve osebi še v razdalji lf milje razločno govoriti druga z drugo. Armenci, Grki in drugi narodje v Evropi in Aziji imajo še dandanes skrajno čudno navado, da novorojene otroke solijo, dasi je to krute in nevarno. Neki farmar blizu se-lišča Bennington Village, Va., je našel ob izkopavanju kleti pod svojim hlevom štirifuntno topovsko kroglo in nekoliko srebrnčga drobiža. Kitajski cesar je izdal razglas glede ustanovitve družbe Rdečega križa na Kitajskem; pridružite se bode mednarodni zavezi. Svota 100,000 taelov se je dovolite za družbo iz cesarske pušice. A. C. Jenkins blizu Nortona,Kas., je gnjavil svojoženo, vsled česar je djegova 11 let stara hčerka vzete samokres in očeta ustrelila. Ustreljenec je bil blazen ter je večkrat žugal, umoriti vso svojo družino. Bistvo delavskih unij v svojih metodah ali načinih je na Angleškem za 25 let naprej od istega v Združ. državah, dočim sočutni štrajki v Združ. kraljestvu polagoma izginevajo. Pokveka Curtis More-lain, ki je bil iskan v Carruthers-ville, Mo., radi umora, je bil prijet v Grantie Toweru, a na poti v ječo je skočil skoz okno vlaka, z naj večjo hitrostjo vozečega. In nič več niso mogli ujeti pokveke. V St. Louisu so zbolele osebe ki so uzmale in jedle sadje, razstavljeno v poljedelski palači na svetovni razstavi. Sadje je bilo prevideno z neko strupeno kiselino, da se občuva. Zakaj človek pije. To vprašanje je rešilo neko društvo treznosti tako le: Eden pije, ker je vesel, drugi vsled žalosti; enemu je grlo prevlažno, drugemu presuho; temu je velelo piti po delu oslabelo telo, onemu nalaga pitje brezdelje; ta pije, ker mu je odšel star prijatelj, oni, ker se mu je povrnil dober znanec; eden kuri, ker mu je mraz, drugi hladi s pitjem gorkoto; eden, ker je sam, drugi zato, ker je v družbi; ta bi se rad s pijačo ubranil spancu, oni bi rad zaspal; ta pije, ker se mu je ugnezdilo v domu veselje, oni pije po pogrebu. — Kolikor glav, toliko misli. Sedaj še pridejamo: Kolikor pijancev, toliko vzrokov za pitje. Neka belgijska družb je za svoto 20,000 frankov na leto dobila postavno pravico, na otoku Korfu napraviti igralnico, kot je slična v Monaco (Monte Carlo). Kos tamošnjega angleškega pokopališča se spremeni v vrtove, in Angleži dobe novo pokopališče. Zgradba države Kanta; na svetovni razstavi v St. Louisu ima med drugim prostore liki otroški vrtci, v katere lahko dajo matere svojo deco'v oskrbo, ko ogledavajo razstavo. K prostorom spada igralnica, v kateri se malčiki lahko igrajo pod nadzorstvom in pod vodstvom učiteljice. V sosednem prostoru je bolnišnica, kjer se otroci brezplačno zdravijo. Usodepolna.zmota se je dogodila zadnjič na Ogrskem, kot je poročala brzojavka. Zasebni uradnik Ludovik Sanzler iz Budimpešte je bival v Marton-Vasaru na obisku pri svoji materi ter popoludne sedel v kavarni z nekaterimi svojih znancev kvartajoč.Naenkrat so se odprla vrata in tamošnji ključavničar Štefan Gemniel je plani) z golim nožem na Sanzlerja in ga dvakrat zabodel v prša, da je takoj nastopite smrt. Nemudoma po dejanju pa je Gern-mel zaklical: “Zmotil sem ee!” Resnično se je ključavničar hotel maščevati na tamošnjem kraljevem najemniku Ludoviku Scliwarzu, ki ga je libvaril ali odiral, in v svoji zmoti je imel Sanzlerja za Schwarza. (nkorponrana v državi Illinois dne 12. jan. I). A. 1898. Predsednik: John R. Sterbknc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio. I. Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111. Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, III. Georoe Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111. Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115£ 7th St., Calumet, Mich. Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, III. John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111. Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich. M. J. Krakar, Anaconda, Mont. Nadzor- ! niki: j Finančni J odbor: 1 Pravni ) odbor: J Prizivni \ odber: ) OX5*04C^04004040404040404C l Društvene vesti. \ | 0'K>«;-*040+O^CAO>0+C*0*©4’C(! VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegata) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedflOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopnika (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili: Novo društvo sv. Jurija 73, Taluka, 111., sprejeto v K. S. K. Jednoto. Imena: 6881 Frančiškovič Jurij, roj 1885, 6882 Janžekovič Marko, roj 1882, 6883 Rački Rafael, roj 1883, 6884 Humljan Jurij, roj 1880, 6885 Minic Lazo, roj 1878, 6886 Briški Jožef, roj 1878, 6887 Š-imalj Janez, roj 1874, 6888 GolekJož., roj 1874, 6889 Cesar Jak., roj 1873, 6890 Minic Jurij, roj 1869, 6891 Birsa Benedikt, roj 1864, 6892 Frančiškovič Gabriel, roj 1862, 6893 Bojc Aleks, roj 1860, 6894 Molek Marko, roj 1860, 6895 Skube Ignac, roj 1859, spr. 25. jun. 1904. Dr. š- 15 udov- K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 6904 Civin Anton, roj 1885, 6905 Šilc Jožef, roj 1878, spr. 27. jun. 1904. Dr. š. 174 udov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 6906 Gorše Jožef, roj 1874, spr. 99. jun. 1904. Dr. š. 32 udov. K društvu V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6907 Planinšek Ignac, roj 1873, spr. 2. jul. 1904. Dr. š. 147 udov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 6908 Skaberne Sebastjan, roj 1860, spr. 2. jul. 1904. Dr. š. 29 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6909 Kožar Janez, roj 1884, spr. 2. jul. 1904. Dr. š. 152 udov. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 6910 Brinskule Franc, roj 1862, spr. 2. jul. 1904. Dr. š. 36 udov. Suspendovani udi zopet sprejeti: K društvu sv. Cirila in Metoda 4, lower, Minn., 319 Kramarič Janez, 364 Vivoda Matija, 27. jun. 1904. Dr. š. 176 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 445 Gornik Franc, 27. jun. 1904. Dr. š. 153 udov K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 5083 Žigon Janez, 5. julija 1904 Dr. š. 111 udov. Suspendovani: Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 5134 Rotar Karol, 5199 Fabič Jos., 5340 Grabelšek Anton, 4370 Darovič Anton, 4963 Widrih Martin, 1399 Zupančič Jos., 4346 Papež Matija, 27. jun. 1904. Dr. š. 420 udov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6397 Čoš Alojz, 5575 Oražen Janez, 27. jun. 1904. Dr. š. 154 udov. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 3016 Žnidaršič Franc, 3174 Zupančič Jakob, 4633 Rom Alojz, 4412 Picelj Urban, 501 Starič Janez, 27. jun. 1904. Dr. š. 171 udov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3571 Kolar Matija, 4397 Jarc Janez, 4640 Ivec Janez, 4471 Ančnik Jožef, 4984 Božič Karl, 4474 Perme Jan., 5140 Kočevar Franc, 2847 Dremel Jak., 4674 Thomas Janez, 6482 Praprotnik Jos., 4986 Omohen Janez, 3614 Krall Jos., 25. jun. 1904. Dr. š. 145 udov. Odstopili: Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6301 Ambrožič Jož., 27. jun. 1904. Dr. š. 153 udov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2980 Oberstar Jožef, 27. junija 1904. Dr. š. 140 udov. Od društva Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2103 Radoš Janez, 29. j 904. Dr. š. 55 udov. Izločeni: So. Chicago, III., 6. jul. — Tu. kajšne rojakinje so pred kratkem ustanovile svoje društvo, ki se zove Marija Sedem Žalosti ter je pristopilo k Narodni Hrvatski Zajednici. Imena odbornic novega ženskega društva so sledeča: Marija Muhič, predsednica, stanuje na 9116 South Chicago ave.; Frančiška Bradešič, podpredsednica, 8939 Buffalo ave.; Rozalija Raick, tajnica, 41 91stSt.; Ana Brunski, voditeljica računov, 8920 Green Bay ave.; Katarina Penič, blagajničarka, 10722 Torrence ave.; Marija Žagar, prelsednica bolniškega odbora, 9620 Ave. M; Ana Laich, predsednica nadzornega odbora, 168 E. 95th St.; Lucija Uremovič, vratarica, 10718 Torrence ave. Vse odbornice žive v So. Chi-Cagi ter radovoljno dajo vse na-daljne podrobnosti za pristop k društvu. Društvene seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu. Ker je bilo tako društvo v naši koloniji jako potrebno, je pričakovati, da bode dobro uspevalo. Želeč Vam najboljšega uspeha v težavnem časnikarskem poslu, pozdravljam vserojakinje-društvenice. Marija Muhič. Allegheny, Pa., 30.jun. — Prosim, da se popravi pomota v dopisu od društva sv. Roka št. 15 K. S. K. Jednote, ki je bil objavljen v 28. št. “A. S.” z-vdne 24. junija. V dopisu sem poslal društveno št. 15, a natisnili ste št. 25. Nadalje sem bil poročal takole: “Cejekdodol- žan, ko je zbolel, se mu odbije $5.00 na vsak eden dolžan dolar”, ne pa po eden od pet podpore. Zato prosim, da se t»o opraviči, ker naši člani pravijo, da jaz še ne vem, kakšna je naša številka. Ko sem že dve leti II. tajnik, pa še nisem imel pomote, p» tudi zdaj ni bila moja. Nikolaj Klepec, II. tajnik. jun. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 422 Andolšek Fr., 6120 Štefančič Anton, 27. jun. 1904. Dr. š. 151 udov. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2459 Kantzer Andrej, 27. junija 1904. Dr. š. 89 udov. Suspendovane soproge: Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 1959 Papež Antonija, 1918 Fabič Ana, 984 Zupančič Ana, 27_jun. 1904. Dr. š. 128 sop. Izločena soproga: Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1543 Kantzer Polona, 27. jun. 1904. Dr. š. 44 sop. MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet, Illinois. Opomnja. V poročilu v zadnji t. j. 29. št. “A. S.” naj se prečrta sledeča vrsta ob koncu: “Štev. soprog 1707. Na vsacega oženjenega uda pripade 20c. Skupaj plačajo $341.40.” Prišla je pomotoma v tisk. Youngstown, 0., 1. julija. — Društvo Vit. sv. Mihaela št. 61 K. S. K. Jednote je imelo v nedeljo 26. junija svojo sejo ob £2. uri popolu-dne radi volitve novih uradnikov. Izvoljeni so bili: Mikula Gračan, predsednikom, George Viveda,podpredsednikom Peter Matekovič, računovodjem, George Režek, tajnikom, Tom Hrvat, bolniškim odborni kom, Martin Obraz, maršalom. Miko Graša, blagajnikom, Adam Brus, vratarjem, Obenem opozarjam vse člane, kateri kaj dolgujejo društvu, da dolg nemudoma vpošljejo podpisancu,ker bodo sicer izključeni. Potem naj se blagovoli vsakdo oglasiti, v katerem mestu in pod kakim naslovom stanuje. Vse to je vposlati podpisancu. S pozdravom Mikula Gračan, 816 Crossing St. po 15c. J. Franko, J. Gorenz, J. Bevtz, J. Štuler, A. Starič, J. Lesjak, F. Frizel, J. Verhovnik; po lOc: G. Ocepek,J. Prislan, J.Novak, F. Brekan, J. Repovš, J. Šunkou, G. Frankoš,.!. Cetarič,J. Lončarič, M. Kodrič, F. Korošec, J. Dulzer, F. Kolenz, J. Bašel, J. Bašič, J. Blažič, F. Črne, F. Dulz, A. Bertz, A. Kocjan, J. Florjančič, A. Kresi», M. Krhin, F. Stopar, J. Felizian A. Kral, J. Kanonik, F. Fužin, V. Rasbornik, M. Kern, A. Barbarič, F. Petrin, J. Gros, A. Hren, A. Tominšek, V. Berdovnik, F. Čer-težnik, J. Fevše, A. Puš, J. Šuštar, J. Vodnik, J. Furman, F. Puš, A. Kočjaš, J. Vouk, J. Šnajder, F. Stiftar, F. Verhovnik, J. Jeraj, F. Sem,M. Frogar.N. Jeraj,F. Štamp-fel, P. Oven, A. Sedušak; po 5c: J. Kabsl, V. Mazi, S. Kumršek, J. Gregorčič, J. Primožič,F. Smrke in G. Renko; po 25c še: F. Krivetz;po lOc: J. Kalan. S pozdravom Ive Frančič. Nasledki strahu. Nasledki strahu se pojavljajo včasih pri otrocih v strašni meri, kakor priča sledeči slučaj: Ni dolgo, kar je skočila na Dunaju mačka na devetletnega dečka,ko je spal. Deček se je silno prestrašil in nevarno zbolel. Sedaj ubožček ne more gibati niti z enim udom. Vidna je borba med voljo in slabostjo mišic. Ako hoče deček segniti po kakšnem predmetu, se mu odmakne roka v nasprotno smer, ako ga kdo pokliče, se ne more obrniti na tisto stran. Komaj približa steklenico ustom, pade mu na tla. Tudi govoriti ne more več. Ta obžalovanja vredni slučaj moie služiti v svarilo vsem, ki lahkomiselno strašijo otroke, kakor delajo to cesto pestunje. Iz pastirskega lista katoliških škofov v Švici. Naročajte, če Vam prepuščajo gmotne razmere, katoliške liste in širite jih med druge. Tako bodete podvojili svojo podporo dobri stvari. Vaš denar bo ohranil dober časopis in bo koristil tudi bližnjemu. Blagoslov za Vaše žrtve ne bo izo stal. Priobčujte svoje novice,svoje oglase, svoje izpovedbe v dobrih časopisih. Iščite listu med svojimi znanci naročnikov, dopisnikov in sotrudnikov! Kdor podpira cerkvi sovražen list, postane sokriv hudobij tega lista. Da, Vaša naročnina Frank S. Black, ki je nominiral Theodore Roosevelta za predsednika. Bivši guverner Black iz države New York, ki je predstavil ime predsednika Roosevelta republikanski narodni konvenciji, je eden najdarovitejših govornikov v Združ. državah. Odkar se je odtegnil guvemerstvu 1. 1899., izvršuje odvetništvo v mestu New York. svoje mnenjeo sardelah,da ne boste trpeli zlih posledic!”—Zastavonoša je hladno rekel: “No, sedaj se jezite, a vaša jeza vam nič ne pomaga, ker sardele rastejo na drevesih.” “Za vraga, jutri zjutraj ob 5. uri se snideva v mestnem gozdiču, in tam vam bom že pokazal, kje rastejo sardele.” Ob določeni uri sta bila nasprotnika na bojišču. Zaupno se je približal zastavonoša poročniku in mu rekel: “Borila se bova sedaj na življenje in smrt, a vse to ne pomaga nič, sardele rastejo na drevesih.” “Potegnite meč!” je zakričal poročnik, “da boste zvedeli, kje rastejo sardele ” Dvoboj se je pričel. V boren ju dobro izučeni poročnik je kmalu zadal manj izurjenemu zastavonoši pošteno rano na glavo. “No, kje rastejo sardele?” je zakričal jezni poročnik nad premaganim zastavonošo. “O za božjo voljo,” je stokal ranjenec na tleh, “sedaj se mi je šele razjasnilo, nisem hotel reči, da na drevesu rastejo sardele, je podpora, katero mu dajete, je marveč reči sem hotel, da rastejo orožje in davek, katerega ohranju. jete sovražnikom vere in cerkve. In v kak namen? Zato, da bi zamogel tak list svoje delo še z večjim uspehom nadaljevati. Vi pomagate s tem metati kamenje proti cerkvi, Vaši materi, medtem pa pustite na cedilu dobre liste, ki imajo zagovarjati in braniti isto cerkev; da, tako daleč greste, da jim odrekate majhno pomoč, malo naročnino. na drevesih karpi.” Milwaukee, Wis , 26. jun. —Za bolnega rojaka, oziroma uda društva sv. Janeza Evangelista št. 65. K. S. K. Jednote, Mihaela Rozmana, smo nabrali $27.35 in sicer so darovali spodaj imenovani rojaki v Milwaukee $22.25 in neimenovani sobratje od društva sv. Janeza Ev. št. 65 pa $5.10. Nabirala sta naša društvena sobrata Ignac Blokar in F. Bevec. Darovali so po $1: F. Žonta; po 50c: J. Kranc, G. Vouk, J. Rakun; po 25c: J. Kramar, J. Zontar, F. Kakr, F. Sedmak, K. First, J. Mi-lavz, J. Tevš, J. Lesjak, F. Jalovez, J. Grandlitch, J. Zalovez, P. Fugi-na, J. Mlakar, M.Baitz, J. Klemenčič, F. Seko, F. Zaitz, F. Kranz, F. Osojnik, F. Starič, F. Jeraj, A. Jenko, F. Banko, F. Simona, A. Kranz, F. Špende, A. Kos, M. Je-lenz, F. As, J. Nerok, F. Kodre, F. Plesez, J. Erruberger, J. Podoj-steršek, J. Papeš, J. Miklič, J. Novak, J. Dragan, F. Gorenz, F. Pia novšek, M. Gregor, F. Britz, J. Tratnik, F. Nadu, J. Steblovnik, F. Pustoslemšeb, M. Lenk, J. Fran-geš. J. Blatnik, J. Blažič, J. Žura, F. Žibert,F. Jan; po 20c:P.Novak, M. Tesovnik, A. Viner, A. Arhar, A. Herkoč, M. Glazer, J. Jelenz; Vatikanska knjižnica. Vsled lanske požarne nevarnosti, pri kateri bi bila slavna vatikanska knjižnica kmalu trpela veliko škodo, je naročil kardinal Merry del Val vrhovnemu knjižničarju p. Ebrle ju, naj izdelanatančen načrt, po katerem bi se izvršila dela, ki bi odpravila požarno nevarnost. Odslej bo vsak večer patrulja, sestavljena iz požarne brambe in papeževih orožnikov, preiskala vse prostore v knjižnici. Povsod bodo nastavljena gasilna sredstva. Avtomatični aparati bodo vsako pomnožen j e temperature naznanjali po elektiič-nem avizatorju. Smešen dvoboj. Dunajska “Allg. Tlieater-Ztg.” je 1. 1844. prinesla sledečo satiro na dvoboj. Dva avstrijska častnika sta jedla italijansko solato v neki italijanski gostilni. Zastavonoša, ki se je udeležil boja na Napolitanskem, je nad vse hvalil lepo napolitansko deželo in je pripovedoval poročniku, ki še ni bil na Napolitanskem, čudeže o tej deželi. “Po. glejte”, je rekel in pri tem nataknil na vilice sardelo, “take stvari rastejo uiiNapolitanskein po drevesih. ” Poročnik, zelen od jeze, je nato rekel zastavonoši: “Ako ste se hoteli z menoj pošaliti, je bila vaša šala zelo slaba, ako ste me pa hoteli potegniti, prosim, spremenite takoj Čudna afera. Okrajni glavar v Muerzzuscblagu na Štajerskem je bil nenadoma odstavljen in se je ustrelil. Njegova žena se je poizkušala na Dunaju zastrupiti. O tem se poroča: Lani je prišla v Muerzzuschlag elegantna dama, ki se je nazivala baronica Luetzov ter je pripovedovala, da je bogata kot kneginja. Okrajni glavar Hervaj pl. Kirchsberg se je zagledal v njo ter jo poročil. Skoro se je pa pokazalo, da je ta ženska pustolovka. Ko so uradniki okraj, nega glavarstva za to izvedeli, so izjavili, da z glavarjem in njegovo soprogo ne morejo več občevati. Nato je nameništvo dalo glavarju ukaz, naj tekom 48 ur zapusti svoje velja kakor zakon. Častniki gledajo k njemu z neomejenim zaupanjem. Prostemu vojaku je Kuropatkin vzor. Tudi tuji vojaški atašeji soglasno pravijo, da je Kuropatkin vzoren in nad vse preudaren, miren vojskovodja. Daši je že prileten, živi popolnoma po vojaško, čez dan nima počitka, samo po kosilu kadar je zelo vroče, si dovoli pol ure počitka. A še ta čas rad bere kako literaturno delo. Vsak brzo-jav se mu mora nemudomo dostaviti, pride li po dneyu ali ponoči. Obeduje pol ure, vina pije jako malo, in le po kosilu pokadi eno ali dve smodki. O polnoči gre spat in •vstaja ob 7. uri. Vsak dan predno gre spat, odpošlje caiju brzojavno poročilo o dnevnih dogodkih. Prve jutranje ure opravi korespondenco in da povelja. Potem zajaše konja in pregleda vojaško taborišče v Liaojanu. Dopoludne sprejema potem obiske in prebere raporte, katere mu pošiljajo generali iz svojih taborišč. Jako pogosto obiskuje bolnice, kjer prijazno tolaži ranjence. Vsakokrat je na postaji kadar pride vlak i ranjenimi vojaki in jih sam odlikuje s križi in medalijami. Morilec svoje soproge oproščen. V soboto so v Milanu oprostili porotniki umora svoje soproge ob. toženega Alberta Oliva. Olivo se je pred nekolikimi leti poročil z neko služkinjo, toda zakon ni bil srečen. Pričela sta se prepirati in v nekem prepiru zgrabil je Olivo kuhinjski nož, v razburjenosti zaklal soprogo, razrezal truplo na koje pometal čreva v kanal, drugo pa spravil v kovček ter ga potopil v genevskem pristanišču. Že čez malo dni so spravili ribiči dotični kovček na suho in policija je prijela mesto ter naj nastopi šesttedenski morilca Olivo. Ker so porotniki na odpust. ISedaj se o tej aferi še poroča: Soproga okrajnega gla- varja je sleparica, kateri se je glavar usedel na nastavljene limanice. Bila je štirikrat poročena. Od barona Luetzova je ločena. Njeno dekliško ime je bilo Biauchini,bake vere je, se še ne ve. Spisi, katere je pustolovka pokazala ¡»red poroko župnemu uradu v Muerzzuscblagu, so bili ponarejeni. Pri slavnostih na Semerniku je nakrat prejšnji njen mož pl. Luetzov, o katerem je trdila, da je padel v krimski vojski, se zopet pojavil ter dejal začudenemu glavarju: “Kaj pa hočete, to je moja žena”. neko nespretno sestavljeno vprašanje odgovorili z “ne”, moralo ga je sodišče oprostiti, dasiravno vsi milanski listi po pravici to imenujejo pravosodni škandal. Kako živi Kuropatkin? Kuropatkin prebiva, je in spi v železniškem vagonu. Ta vagon ima salon, delavnico in spalnico. Kuropatkin je bolj majhne postave, a se poana izmed vseh, ker je njegova uniforma temnejša od drugih. Med vojaki je na glasu resnega, vedno ravičnega poveljnika; kar on reče, 29. julija priredi Nickel Plate železnica izletno vožnjo na posebnem vlaku v Chautauqua Lake, N. Y,, tja in nazaj, naokrog, za eno voznino ($14.no) iz Chicage, s povratkom veljavnim do 30. avgusta, če se da tiket v shrambo. Nobenih preplačil na nijednem vlaku Nickel Plate železnice. Cenene voznine do drugih vzhodnih postaj. Trije vlaki na dan, s spalnimi vagoni, s preddurji. Pesebni Club-obedi, po razvratni ceni od 35c do $1.00. Tudi postrežba a la carte, in opolu-danski luncheon 50c, v Nickel Plate jedilnih vozovih. Pišite na John Y. Calahan. General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago — za podrobnosti. Mestni uradi za tikete v Chicagi, 111 Adams St. in Auditorium Annex. 14 Anarhija in despotizem v Colorado. Angleški spisal Raj’ otannard Baker.) (Dalje.) Bitka v Telluridu. j so vaše: banke in vanje vloženi de-| narji so vaši; če jih želite, pojdite ! in vzemite jih.” ♦ L. 1901. je bil štrajk razglašen v j Kaj so morali biti učinki od take Telluridu, podprt po ‘\\ extern | vrste dogodkov kot so ti — druhal-Federation of Miners’. To je bii -na bitka, vzetje rudnika, zloraba štrajk predvsem p-oti pogodbi ali sistemu deli po kosti; unija je zahtevala jednoličen delavnik z.gotovo najmanjšo plačo. Čez mesec brezdelnosti je suj er-iutendeiit Arthur L. Collins, od Smuggler Union-lastnine,o iprl »v< j rudnik z ne unij s'ti mi delavci. Krajevna unija je naročila 250 pušk in 50,000 svinčenk iz Denver ja — naročilo jo bilo pisano v taborišču od ‘Western Federation of Miners’ in podpisana od St. Johna, linijskega vodje; plačilna izstaztiica je tudi nosila podpis St. Johnov. V jutro dne 3. julija, ko so ‘ska-bi’-rudarji od ponočne ‘šiite’ zapuščali rudnik Smuggler-Union, letele so nanje od vseh strairij kr g!e, ki so jih izstreljevali možje, skriti med skalami ob gorovju. To je bila popolna zaseda. Mnogi‘skabi’ so se zgrudili ranjeni; drugi so vra čali strele. H cker, svak pos ovodje Collinsa, je imel roko razbito nad komolcem, od katere poškodbe ni več okreval. ‘Šftni boss’ JorJan, ustreljen skozi bedrt), šepa do dan-danes; Nicholson, hudo ranjen, je ležal več tednov v bolnišnici. Neki napadajoč štrajkar, rodom Italijan, je bil usmrčen. Podaja ‘skabov”. Po bitki, trajaj >či več ur, je oddelek ob rudniku, v manjšini po številu mož in orožja, razvil zastavo premirja. Pogajanje se je uprizorilo med St. Johnom in zastopnikom rudniških lastnikov, prav tako kot v resnični vojni. Posedba rudnika se je nazadnje izročila štrajkarjem pod obljubo, da te ‘ ‘skabom”, ‘ ‘foremanom” in drugim dovoli v miru oditi s svojimi ranjenci. A ko so “skabi” izročili svoje orožje in bili puščeni nezavarovani, obkolili so jih štrajkarji, strgali njih cule, ukradli jim vse, kar je bilo kaj vredno,in jih potem, ne da bi smeli v miru oditi, podvr-gavali vsakojaki zlorabi in nasilju. Končno so bili “skabi” razvrščeni v linijo, pognani preko gorovja po skaloviti stezi, in ven iz distrikta. Medpotoma je bil Thomas Ballard, e len izmed neunijskih rudarjev in rodom Američan, ustreljen skozi obe roki od štrajkarjev in zapuščen ob stezi. Šele do druzega dne se je mogel privleči v Sil verton; danes ima eno nerabno roko. Edwin Thomas, rudar iz Cornisha in male postave, je bil natepen in puščen kot mrtev. Trudil se je in spravil y zapuščeno koeco, kam r sta se ponoči prikazala dva moža, pi o 'b -gilaga “skabom” in grdo pretepla. Ostali r.eunijci so bili posvarjeni, da bodo, če se vrnejo v Telluride, izgubili svoje življenje. Po tem izgredu je šerif naprosil čet, a neki državni senator, ki je bil štrajkar je n naklonjen,ie brzojavil: “Ni potreba čet;]) rudnik je v mirni posesti” rudarjev— ti rudarji so bili štrajkarji, ki so vzeli lastnino s silo orožja ter ranili, tepli in izgnali zastopnike lastnikov — in takrat uradujoči guverner je odklonil vsako vmešavanje. Puščena takisto neoporečni nadoblasti, stavila je unija take po goje operatorjem, kot je želela, ter nazadnje podpisala tr letno p< godbo, deločujočo ure in plače. Pogreb linijskega “junaka”. Italijanu, ki je bil usmrčen ob “skabov”, častitev unijskega junaka, nagovor s^ciališkega duhovnika — na neprebavljeno množico ino-strancev, Italijanov, Fincev, Av-strijanov, ki poglavitno tvorijo prebivalstvo distrikta Ttliuride? Collins zavratno umorjen. Posledica takovrstnih ukov air.e-rikanizma je bila očividna v obilici I krvoprolivanja ki umorov, katerih vrhunec je bi$ dosežen dne 19. novembra 1. 190«-., nad leto dnij potem, ko je bil štrajk končan. Zvečer tega dne, ko se navidezno ni kuhala nikaka nakana, sedel je poslovodja Collins, od rudnika ¡taiuggler-Union, ob razsvetljenem oknu v svoji hiši tir bil t s reljenin na mestu usmrčen po zavrat-.eu morilcu od zunaj iz ti mote. Zadnja in največja spotika uniji je bila tako odstranjena — dasi unija goreče odvrača vsako krivdo in ui morilec zuau do tega dne. Collins je b 1 rudnišk inženir, spoštovan vse povsod po Coloradi, in njegov umor je bolj nego vsaka druga stvarokre pil čut velikega sovraštva do unijo. Slična nasilja so se pripetila v Cripple Creeku 1. 1894. Štrajkarji so se oborožili in utrdili na Buli Hillu, takisto nadzorujoč gotove rudnike. Armada pomožnih šerifov se je organizirala ali sestavila, in ko ne bi bile došle čete, sledile bi bila krvava bitka. V tem slučaju je bil guverner — Waite — naklonjen štrajkarjem in operatorji so bili prisiljeni ustreči, kar je znano kot ‘Waite Agreement’ (Waitova pogodba), dejansko vsem njihovim zahtevam. Baš predno so bile čete poklioane na pozorišče zadnjo jesen, šel je delat v neki rudnik pri Cripple Creeku miroljuben star tesar,rodom Škocijan in imenoma Stewart, spo štovauja vreden državljan, ki je imel svoje lastno domovje, a bil vtoliko nesrečen, da ni bil unijec. Ponoči dne 2. septembra so prišli štirje našemljenci do njegovega domovanja. Starec, ki je mirno čital neki časopis, jih je pustil vstopiti; in skočili so nadnj in ga strašno pretepali, ed,en s pištolo, spričo njegove žene, ter potem ga vlekli veukaj, ustrelili v hrbet in pustili (coroner), okrajni pravdnik in porotniki dostikrat unijci, ali se vsaj ozirajo na linijske glasove, da obdr-že svoje službe. Serif Robertson, glavni izvršilni uradnik- v Teller countyju, na primer, je član rudarske unije št. 40, in dejansko so vsi drugi couuty uradniki unijci ali uuijski sočutniki. Kaj je posledica? Unijci, aretovani radi napadov na “skabe” ali drugih nasilnih činov, se redkokdaj kaznujejo. Pretepanje “skabov” ni hudodelstvo v Teller-countyju. Potem nas jedva more iznenadjati, če se najstrašnejši zavratni umori in zločini z dinamitom ob času štrajkov zvraG.ju pred vra ta unije. In to vemo natanko: unija si prav nič ne uatnršča čela nad pobijanjem neuuijcev. Res, neprestano zasramovanje “skabov” po linijskem časopisju, na unijssih shodih, je naravnostna vzpodbuda in razdražba za to hudodelstvo, ki vodi ob štrajkih vsled razburjenosti neizogibno do ubojev. Ne samo, da unija ne zatira teh reči j, temveč uporablja vsak pripomoček političnega upliva, kot v Teller countyju, da osvobodi jetnika, če je ta unijec-Na primer, neki unijec imenoma M n-iter je bil aretovan v Cripple Creeku, obtožen raznih napadov. Medtem ko so se izdelovale postavne drugi odlični voditelji. Eden temeljnih namenov “trade-unionizraa” je, občevati z delodajalcem ali organizacijo delodajalcev prijazno in stvari prikladno, da se napravljajo vzajemno zadovoljive pobote in pogodbe. Predočite si sistem dogovorov, pod katerim so leta in leta delovale “Typographical Union”, “United Mine Workers” in mnoge “Railroad Brotherhoods”. To je želja pravega obrtnega unijca (trade-unionist), družiti se z delodajalcem in reševati vprašanja vsake obrti ali industrije. A šoti .list se postavlja na drugo planoto. Delodajalca smatra za roparja, izkoriščevalca, čigar žrtev je on; in neglede na to, za koliko bi m i delodajalec povišal plačo in skrajšal delavno dobo, vendar bi ta še ostal ropar in socialist pa žrtev. Izgubiti kočo celo spoštovanje do lastnine, smatrajoč isto za nagromadenje ^roparskega bogastva; na listu ali karti, ki jo nosi vsak član od “Western Federation of Miners”, in na platnici uradnega glasila unijskega, “The Miners Magazine”, je natisnjeno to geslo socializma: “Delavec izdelava vse bogastvo: bogastvo zatorej pripada delavcu.” Poslušal sem večkratgovore pred gelnika Moyerja, “matere” Jones tpžbs, trdil je šerif Robertson, da ia druzih voditeljev. Evo vam pri-so pravnik' počasni in da ne moie ,mer oJ “matere” Jones: pridržati Minstra brez formalnih ali; “Ti roparski izkoriščevalci jam-pravilnih obtožb, in izpustil ga je! ljej° bogastvo, katero smo mi pro-Podšerif Gaughun je rekel glede d ic rali z orodjem naših rok in tega slučaj i: “Zoperstavljati se ne , znojem naših čel. Predno pride moremo celemu navalu naroda.” vojevanje do konca, dati se mora kot mrtvega. ,Dne 21. nov. ko so imele čete nadzorstvo, šla sta superintendent McCormick in ‘“iftni boss” Bi ck v rudnik Vindicator,ki j pričel p glo-va.i se “skabi”. V šestem rovu je strašna eksplozija razdejala vzpenjačo in usmrtila namah oba moža. Peklensk stroj, čigar preostanki so bili najdeni, je bil položen tako, da je moral eksplodirati sodček smod I nika, brž ko je bila vzpenjača j spuščena navzdol. Nihče ne ve, j kdo je zakrivil ta strašni čin, in j pieiskovalna komisija ni mogla ničesar dognati. Alije unija odgovorna za nasilje? Uuijski vodje tukaj, kakor v vsakem drugem štrajku, zanikajo, da je unija odgovorna za krvopre-litje in nasilje. Časih skušajo odvaliti krivdo na lopove in klateže po rudnikih, ueunijce, ki se poslu žujejo izgredov ob štrajkih, da morejo zadostiti svojim zločinskim nagonom; časih, zlasti v slučajih uničevanja lastnine, obtožujejo udniške lastnike same ali njih napadu, incstrancu, samo kratekAgeutenasilnilidejanj,češ,daspri-čas bivajočemu v tej dež li, prirejen čo ogorčenega javnega mnenja ta- je bil veličasten pogreb Pokopan ■je bil kot kak junak in spomenik za $600 (na unijske stroški-) mu je bil postavljen ob grob, a posvečen dne 3. julija 1902, ob obletnici bitke, in neki izobčen katoliški duhovnik, namreč father Haggerty, je imel eociališki govor, v katerem je rabil sledeče besede: “Železnica je vaša; vlaki so vaši; velike trgovine in pisarne v središču mesta,ki donašajo mastne dohodke, kisto lože dobe vojaško pomoč; in redkokdaj pripuščajo, da so nasilja izvršili neodgovorni elani njih lastne organizacije. Težko je vedno, natanko določiti povzročitelje teh tajnih zločinov, in zlasti težko v mestih, kot so Cripple Creek, Telluride in druga naselišča ob coloradskih rudnikih, kjer tvorijo prebivalstvo ponajveč člani unije ali linijski sočutniki; kjer so uraduiki, šerif in mrtvaški oglednik Skratka, šerif si ni želel napraviti sovražnico iz unije, ki ga je izvolila in tako je izvrševal postavo, ne kot je želel ve3 narod, nego kot je hotela unija. Z druge strani, uradnik, ki ne izvršuje postave, da ugodi uniji, plača časih visoko za svojo nepremišljenost. Na primer, avgusta meseca je unija pomagala, da je bilo več neunijskih delavcev v rudniku El Paso aretiranih, ker so nosili skrivaj orožje John T. Hawkins je kaznii enega izmed njih za pet dolarjev in ostale oprostil — mnogo premila razsodba za te “skabe”, mislila je unija. Dne 2. septembra, ob po’nem sclnčnem svitu, na glavni ulici v Altmanu, ko je šel na pošto, napaden je bil sodnik Hawkins odzadaj, pobit na tla, potem teptan in brcan. Ko se je oddahnil, šel je čez ulico in vprašal necega moža-—unijca—da li pozna napadalca. To je bil odgovor: “Vi del sem ga in poznam ga, a povem Vam ne, Vi pokrovitelj skabov. Ko bi bil to jaz, lahko stavite življenje, da bi bil izvršil boljši ‘job’.’ Izvinek, izgovor in poskus, zvra-čati odgovornost na druge, vse to bo malo pomagalo uniji; unija ali njeni izvoljeni šerifi morajo preiskati te zločine ter kaznovati krivce brez ozira, kdo so. Ko to store, potem se lahko obrnejo do javnosti z nepremagljivimi zahtevami na njeno sočutje. Štrajk v Cripple Creeku 1. 1894. in štrajk v Telluridu 1. 1901. sta bila imenovana veliki zmagi za uni-onizem. Bila nista. Bila sta poraza. Zmage pridobljene s takim nasiljem in krvoprolitjem so vedno porazi. Položile so temelj za drugo nasilje. Pogum so dale unijam, enkrat uspešnim s puškami in pestmi, zopet rabiti puške in pesti. Navdihnile so prevzetnost, rodile neznatna izsiljevanja, ki so se kopičila in kopičila, leto nalet», dokler niso donesle katastrofe ali prevrata h 1903., ki utegne izbrisati “Western Federation of Miners” iz vseh važnih rudarskih naselišč v Coloradi iu prizadeti unionizmu tako hud udarec, da bo, mogel okrevati samo po večletnem ponižanju in bolestnem trudu. Kaj pomenja socializem za unioni-zem. Neki drug upliv je bil mogočen v štrajku. “Western Federation of Miners” se je proglasila soc'alisko; pridiga sociališke uke, sili svoje člane glasovati za sociališke kandidate, dasi velik del članov ni socia-lisk. V tem oziru se odstranjuje daleč od konservativnega gibanja obrtnih unij v tej deželi. Združena ni z “American Federation of Labor,” niti njeni vodje ne soglašajo s pojmom obrtne unije (trade-union ide-a), kot ga razvijajo gg. Gompers, Mitchell, Keefe, White, Clark in vse delavcu, kapital sam se mora uničiti in socializem mora potem zavladati.” Kako more predsednik.Moyer in tajnik Haywood iti od shoda, na katerem sta svoje pristaše navduševala, da verjamejo take stvari, in mirno govoriti o poslu iu pogodbah z delodajalci, ki nimajo pravice do obstanka? la čisto drugačno stališče zavze-majo glede štrajkov, nego konser-Mirovni sodnik J vativni obrtni unijec. Vsako motenje, bodisi na dobro ali slabo stran, jim je dobrodošla pomoč za vzbujanje pozornosti na “breme, ki je nosijo mase” (ali množice); služi jim za vzdramila ije “razredne zavednosti”, ki je sedanji sen socialistov, ločiti delodajalca in delojemalca po širšem in širšem propadu, takisto pospešujoč dan, ko “mora vlada poseči vmes in prevzeti nadzorstvo.” (Dalje prih.) ZA NAS NAROD, ko nrijilij tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere-jfj mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol-in noma ozdravlien od svoje bolezni. fj Vse novine ga jedttako slave in hvalijo zaradi njegovega Li izkušenj a v zdraveiiju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem narodu in potrdujen.o, da je , . C. COLLINS, euciiisca v New-Yorku, j edini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. [T l ~ ' I Kakor bolesti na plačah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh-$ urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griži, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v grizu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskern občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenji- iz ušes ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje i v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in ,zunanje bolesti. Prof. Collins je ' j edini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SFOLSKE BOLEZNI PRI IVIOŽkJh IN ŽENSKAH. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere spolske bolezni z mi raj, ozdravil. Pitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- kaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravjlnica želodca in slabo prebavanje želodca ozdravljen. Bolezen na plu-čach naduha in kronične bolečine v želodcu o-zdrav Ijene. Simon Luzar, “Severove blažilne kapljice so pomagale našim otrokom. Stotera hvala. Vac. Novotny, Pawnee, Okla.” Iste olajšajo mrzlico, preženejo bolečino in povzročijo krep ealno spanje. Dajajte jih otrokom za ščipanje, vnetje črev, krče in ob dobivanju zob. Cena 25c. VV. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Delo. “Vaš soprog ne ljubi dela, kot je videti.” “O pač, delo že ljubi, t. j. če jaz isto opravim zanj.” Rajši ne. Farmar: “Ali ste morda videli mojega bika?” Gospa (prestrašena): “Za božjo voljo ne! Kje pa je?” Farmar: “Osvobodil se je. Ko bi ga srečali, obdržite, prosim, svoj rdeči klobuk na glavi in tecite naravnost proti moji hiši, potem Vam bo sledil.” C o 11 i n s - o v a | Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesec o v nič delat nisem mogel. Vam dani na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in tudi ta mi ni mogel pomoči, Janko pl. Krilčič tako da sem se odločil da 'i yrone, Pa. nedam omenjenim zdravni- 41 North Frontst. kom tudi ne jednega centa. Reading, Pa. Ko sem se na Vas obrnil in začel Vaše zdravila rabit sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Vaš M. Medenjak, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 \V. 34tli Street, New York. Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. KADAR SE SELITE ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas. V ti stroki imamo že mnogž let izkušnje, zato vam jamčimo naj-veejo paznost pri vseh takih dolih, in zato se lahko z zaupanjem obrnete do nas. L. M. RUBENS Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street. Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. JOLIET, ILL. “Jia zdravje!” “Torej trije vrčki piva, je mislil zdravnik, mi utegnejo škoditi. No, bom pa hitro naročil četrti.” II H. Sobe 201 in 202 Barber Bidg. JOLIET, ILLINOIS. JA YNX NOTAR dît jišča v Kupuje in prodaja zemljišča mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. * t ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS. 1 Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 j ozdravljenjih, sedaj v rabi nad 5,750,000 pasov. ) Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, pa- \ davico, neprebavuost, splošno opešanost, bolezen v križu ter ( razne druge bolezni. t Naša znižana cena $1.00 omogoči, da si ga lahko' vsakdo ) .... omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money ) Ordru ali registr. pisxu. Navod za rabo v slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom. ) O. F. ZAIU BA A OO., \ 4 309 N. 4th Street» Dept. As. CLARItSBURG, W. VA. 4 4 ---------------------------- Kti kar & /Marinšek S 7 33 Market Street Waukegan, 111. Telefon 4683 lovenska mesnica ROJAKOM V WAUKEGAN in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najboljšim vsakovrstnim svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr. Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza. ^“Naročite naših klobas za poskušuio. Nova parobrodna črta med Trstom, Reko iti New Yorkom. Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jolieta $45.30, i z Zagreba do Jotieta $46,05, iz Reke do Jotieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene cd tu do tj e in razna druga mesta po državah obrnite se name. JOHN UMEK toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. Zastopam tudi Hamburg-An rika črto ter izdelujem vsa notarsko stroko spadajoča de j Dobiti me je doma vsak večer l šesti uri. Jos. Stukel, 209 Indiana Street. Joliet, lil POSKUSITE JE! Kyîîhauser Waldkrauter ^^^^»MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetu. Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč. ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST. Gotovo zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah -irlrntiiln in jetrih. Ojači in prenovi ZlildVliU cel sistem. THE CORNHAUSER DISTILLING CO. jedmi lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. NAZNANILO. The Sunny Brook Distillery Co. BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanju NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS blizo agrikulturnega poslopja P Ne pozabite obiskati te velezanimive izlozbe. Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite naše pivo in nefcodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Dnn-nralf* prodajalec ur, verižic, uhanov, iTidllJd i U&Ul CIL prstanov in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni........... .$10.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni.................$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni.....$ 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. _________________ Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru, j Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika , za 1. 1904, 10c. Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. POGORELC, B„* 220, m» field, Mich. 52 state St., Chicago. mtltmm— -----------—mmmmm Vprašajte svojega mesarja za Airiere flomie Mn katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet 30*0*0*0*>0^0>0^0040**0>0c ? SPOMINI NA DOMOVINO. S Í Spisal M. P. 40*ot XXXVII. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. F. KORBEL & BROS. prodajalec vina oo pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Basen. Miši so se nekoč posvetovale, kako bi mogle prekaniti svojega največjega sovražnika, mačko. Tedaj je rekla najmodrejša miš: “Jaz bi bila za to, da se mački krog vrata obesi zvonček, da bomo vedno po svarjene, kadarkoli se nam bliža.” — “Izvrstno, “ so rekle vse navzoče miši. — “In sedaj, kdo pa naj obesi mački zvonček,” je vprašala miš, ki je stavila predlog. Pri tej priči je zavladala — mišja tihota. GEO. LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. iet Mi Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T.A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik, Na voglu Chicago in Clinton ulic TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše 'The D. S.” 10g, in ‘leersclianni” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, ¡lis. MËE SLCVENSEE OOSFOD1SJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, 111. Northwestern Phons 1113. Chic ago 1 1 < i i : m', b. s c hu s ter Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietn. ter zavaruje poslopja in življenje Emil Bachman Izdelovalec r* Bandera in zastav Znakov in trakov. Po najnižjih cenah. Pišite po moj novi veliki cenik. 580 S. Centre Ave. Chicago. Joliet, ill. Varujte se zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke Severov Balzam za pluča je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c. Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c iu 50c. t v/ severov! zdravila. ...SEVEROV... ŽELODČNI GRENI'EC poveča telesno krepost, pospeši eilost duha ter uravna prebavljivost. 50cin$1.00. Severovi praški zoper glavobol gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevrajgijo. 25c s pošto 27c SEVEROVA SRČNA TONIKA uravna tok krvi, ojači mišice okoli srca in premaga vse srčne hibe. $1.00 I W Severov ««««• ...LAXOTON sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo. 25c S , r E R o v o Í olje sv. W NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA. Cena SO ceritOTr. Severovo zdravilo zoper kolero zanesljivo zdravilo zoper krč in zvijanje V trebi:1—! nn-letne bolezni ir, 25c in 50c Severovo zdravilo zoper ^evifiatizem ozdravi zanesljivo vse napade revmatizma' in otrplost -•!ov ter izžene ves strup iz Lesa. §$1.00 Severove kapljice za otroke ~mesejo mir in spanje bo-, - otrokom. Nimajo v sebi... - škodljivega. centov Severovo zdravilo za jetra iti ledvice uravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni, ter uravna odtok vode iz telesa. 75c in $1.25 NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z ZDRAVILI. NASVETI O VSEH BOLEZNIH ZASTOJ. w i ^ =#4-1 CEDAR RAPIDS, IOWA. W. F. Severa Cedar Rapids, Iowa. POZOR, ROJAKI! Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v etavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni. Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrneio do nas. Matija Fink, ' John & Joseph Mausar, 202 Stone St. N. W. Plione 1142. 418 N. Bluff St. QO+<>+0+<>+>*0+0+0+0+0++0+OQ 0444Ch40*4<740**#««44**«40 Î Z a kratek č aj^ f $ | Ío40* S *o*cS Oponos. Žena: “Ves dan presedavaš v krčmi in tu imaš pet otrok. Nič se ne brigaš zanje.” Mož: “I n«, naj li otroke tudi jami jem v krčmo?” Duhovit odgovor. Neka gospa obišče svojo znanko v njeni novi hiši. “Vse prav lepo,’ pravi obiskalka, “a kuhinja se mi zdi mnogo premajhna.” — “Pač mogoče,” odgovori posestnica hiše, “a ravno mala kuhinja mi je pomagala do cele hiše.” Pri vojakih. Feldvebelj: “Podnevi stojiš na straži n. pr. za drevesom in zagledaš v večji razdalji bližajočo se sovražno patruljo, kaj boš storil radi boljšega razgleda?” ■ Rekrut: “Na drevo splezam.” Feldvebelj: “Dobro, in na kaj boš pazil?” Rekrut: “Da ne padem doli.” SLOVENSKA DEKLA, ZDRA va, čvrsta in zanesljiva, išče službe. Vprašati je pri rojaku Jakobu Male-rich, 1106 Oakland ave., Joliet, 111. 4t KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO- joga prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 25c, za 4krat.no pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej. IŠČE SE FRANK MLINAR, preje stanujoč v IVenona, 111. Zapustil je meseca aprila t. 1. svojo ženo, ne da bi ji kaj povedal. 01 tedaj ni od njega nobenega glasu. Menda je sedaj v St. Louis, Mo., odkoder jepisalnekemu svojemu prijatelju v La Salle, ter je tudi premenil svoje ime. Pobral ie ženi denar ter jo zapustil z otrokom, ki je zdaj 2 meseca star. Postave je srednje, belega obraza, rmenih brk in las ter tehta 180 funtov. Star je 36 let in je doma iz vasi Podvolek na Sp. Štajerskem. Zanj bi rada natančno izvedela njegova žena Ana Mlinar, 901 N. Scott St., Joliet, 111. 27t4 Slaba vest. “Sedaj Vas vprašam zadnjikrat, ali me poplačate ali ne?” Dolžnik: “Zadnjikrat? No, hvalo Bogu, sedaj vsaj upam, da to večno vpraševanje neha.” ANA Y0GRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. ¡IŠČEM SVOJO ŽENO ALOJZIJO Turk, roj. Blatnik, doma iz vasi Gor. Impule pri Sevnici, ki mi jo je 26.apr. t. 1. odpeljal Matevž Hren, p. d. Gna-dačov, doma iz Šmartna pri Gor. Gradu na Spod. Štajerskem. Poročila sva se 19. avg. 1903. Kdor ve zanjo, naj mi blagovoli sporočiti njen naslov: Joseph Turk. Horr, ParkCo., Mont. 27t4 RRAY-EYA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctiie. 104 Jefferson St., blizo mosta. MRS. KARLA REHN, IZPRAŠANA BABICA. (Midwife) 608 Cass Street, JOLIET, ILL. N. W. Teleph. 741. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Frank Medosh I 2C0 E. 95th St. So. Chicago, 111. --------♦OO*--- Q ostilnicar......... Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu Telefon 1841..So. Chicago NA PRODAJ 5 LOT NA BLUFF Street, blizo apnenice ter bodoče hr-vatske cerkve. Cena ugodna. Več pove Anton Dovjak, 329 N. BluffSt., Joliet. 27t4 Bä Gms. and Porter. o J. O SMITH BOTTLER 414Van Buren St. Telc-pkcne 171 KAROL MEDIC. MARTIN MEDIC. MEDIC BROTHERS priporočata svojo SLOVENSKO PEKARIJO na prejšnjem mestu Henry Odeuthala. 1004 NORTH BROADWAY, JOLIE T ¡£Ür=> Pečeta najboljši pšeničen in ržen kruh in in vse drugo pecivo. Priporočata se vsem slovenskim gospodinjam, da jemljejo pri svojih grocerjih ¡e kruh, ki ga pečemo pri nas. Zagotavljamo vsem dobro blago po nizkih cenah Priporočamo se tudi slavnim društvom za pečenje juncev ob prirejanju piknikov, ter ob ženito-vanjih za napravo kolačev in potic. Dobro vino! C. W. Brown, preds Robt. Pileher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. HARBER BUILDING. JOLIET. ILL. ZELO ZNIŽANE CENE. American, Wliite Star in Cunard Line, kterih parniki vozijo v Evropo vsak torek, sredo in soboto, so znižale ceno prekmorske vožnje na:..»..$17.00 Torej se plača: Do Ljubljane...............$23.80 Do Zogreba................$24.40 Da Karlovca...............$24.00 Do Reke...................$24.30 8 francosko črto čez Havre pa se plača: Do Ljubljane......$31*70 Parniki odplujejo vsako soboto. Pot niki naj bodo v New Torku v petek-Prihod naj se nam naznani pismeno,, brzojavno, ali pa naj se nas pokliče iz kateregakoli newyorškega kolodvora na telefon, naša štev. je 3795 Cortland. Vožnja iz Hamburga v New York velja.............^ | y----- Ekspresni parnik .00 ' ‘Deutschland”........Op------- Frank Sakser, 169 Greenwich St. NEAV YORK. USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik. Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo. ILÆ. ROGIHST.A. P. 0. Box 64. CROCKET, CAL. Cenena vožnja v Kalifornijo Tiketi prvega razreda za tje in nazaj bodo naprodaj od 15. avgusta do 10. septembra. Vrniti se je naj-zadnje do 23. oktobra. $50 iz Jolieta. Tiketi so dobri tudi na California Limited vlaku, vozečem dvakrat na teden. Tiketi drugega razreda samo za jedno pot bodo naprodaj do 15. septembra do vštevši 15. oktobra za $33 iz Jolieta. Tiketi veljavni v spalnih vozovih če se doplača cene za postelj. Sedeži v vagonu s s' ol brezplačni. Za podrobnosti se obrnite do H. C. Knoivlton, agent za A. T. & S. F. Ry. JOLIET, ILL POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti Cunard Line ustanovljena l. 18/fi. ....Najstarejša prekomorska črta.... S 26. aprilom je upeljala Cunard Line ' direktno vožnjo iz New Yorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju. Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi: ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 5. julija. SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 19. julija PANNONIA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 2. avgusta, ter zatem redno vsakih 14 dnii. Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn i« Randolph Sts,,Chicago Il Kje je n.eijloolj varno naložen denar? MI HOCEMOTTOJ denae, TI HOČEŠ NAŠ LES! Ge boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: stavto hiš in mtnimehkl in. trdi les, late> cederne stebre deske in šhmni vu<; vrsti Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiS Lumbe ¿glasi se pri nas, in oglej si nago zalogo! Mi Le bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. 00000000000900000000000000 Anton Schager 411-412 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Oba telefon a štev. 400 Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti. J? thoOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOCO STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo zmzani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih' barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Haras,»? Chicago tele f. 2794 J^#N. W. telef. 927 122 Jefferson Street::::: JOLIET, ILL Ha prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijski vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, lils. Telef. 2252. Hraniluih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin. mmr Kezervneca zaklada je: 611,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska j je uajvei-ji, najmoeupjš. iu najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem, j Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupiiarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak ;; FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O. STEFAN KUKAR — trgovec — l GROGEBIJBKIM BLAGO«, - PREMOGOM IN - s^x-.oo3sr. Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene. 920 No.Chicaeo St., Joliet. IH* Telefona številka 348. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt OOOOSJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO FRANK ROGEL 101 Indiana St., voglu Jackson N. IV. Telef. 1303. Joliet, Ul. Slovenski gostilničar Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom. Na razpolago je vedno dober lunč. oooooooooooooooooooooooooo Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke ■ Cor. Cass & Chicago Streets, I nadstropje, Najpopolnejša zaloga zlatnine v Jolietu. Vsakovrstni prstani za moške in ženske ante ¡n dekleta ih deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano. Moški prstani od $2.50 do $10.00. Ženski in drugi prstani po $1, $1.50 $2.00 do $15.00. Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00. Prstani za otroke po 50c, 75c, $1 in $1.50. Naša trgovina je že dobro poznana Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost. RoTot. F3. Kiep juvelir in optik. 205 N. Chicago St. JOLIET MARTIN TRLEP, 222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY Izdelovalci DLEŽANE PIYE PAL ALE IN LONDON PORTER *** Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS —SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOV ITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK ID JER.. FOIiEK: sedaj nastanjeni zdravnik na: "So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor, Park & Central Strs., Kansas City, Mo.. bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasovit3 ’a proslavljeni zdravnik, Ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA FOHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t, d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videi, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pisjneno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. 6. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok ----:VSI ONI:------ kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl. Kaj govorijo od Dra. Pohcka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek finaneijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu iu črevih in sem mislil, da ni več pomoči mojo bolezen. Vač udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa, Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let JAKOB KELLER. Helena, Mont. Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaše Vspešno zdravljenje. STEVE MAKAK, Cameron, Texas. Dragi zdra nik:— S tem vam naznanjam, da je moj Sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni ua obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje. BEN HENDERSON, Kansas "City, Spoštovari gosp, zdravni Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke bolezni. T OM. JURKOVIČ. Iron Mountain, Mich NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: 1 > I« . Gr. IVATS POHEK, Post Office Boxes553 & 563. KANSAS CITY, MO HENRY ? LATZ kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY, 10 centov. 5 oentov. 403CassSt., nadstr. JOLIET. Pivovarna: South Bluff Street. Skoro 2,400 Homestead farm. ležečih v Rosebud indijanski reservaciji v South Dakoti, bo otvorjenih v naseljevanje v juliju. Zemlje Ee nahaja v Gregory County, South Dakota, prav v središču okolice kjer raste najlepša koruza. Registrirate se lahko ali v Chamberlain al Yankton od 5, julija do 25. julija. Oba mesta ležita na Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici Žrebanje za farme ee vrši v Chamberlain 28. julija. V Chamberlain je moči priti jediaoie po Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici. Nikdar več ne bodete imeli take prilike. Oskrbite si vse potrebno zgodaj, da dobite najboljše. Natančen popis sveta s popolnim pojasnilom dobite za 9 centno poštno znamko. GEORGE B. HAYNES, Traveling Passenger Agent. 95 ADAMS STREET, CHICAGO.