—    307    —
Slovanski popotnik.
Spisuje Fr. Cegnar.
* Pervi zvezek dr. Miklošičeve vesoljnoslovan-ske slovnice z napisom „vergleichend e lautlehre der slavischen sprachen" je že na svetlem. Da je delo izverstno , nam je pisateljevo ime porok. Samo to naj se pristavimo , da preučeni g. pisatelj v tej dragoceni in prelični knigi jezik, kterega drugi star oslova anskega in cerkvenega zovejo, hotoma starosto venski jezik imenuje, ker niso po njegovi misli tega jezika nekdaj vsi Slovani, ampak sami Slovenci in Bulgarci govorili. S tem pa ne odrekuje, da ne bi bili stari Slovani tedaj vesoljnega jezika imeli, v kterem pa niso morebiti ničesa pisali; — doslej nam ni vsaj nič takega v roke dospelo. — Vendar primerja vi-sokoučeni gosp. pisatelj s starosiovenščino vsa narečja slovanska, in razklada obširno, kako se njih glasovi spreminjajo. Pazljivo prebravši to knigo boš vsako slovansko narečje veliko ložje umel. S hvaljeno knigo je toraj g, pisatelj svojo slavo, svoje zasluge v slovstvu slovanskem jako pomnožil. Veliko večja pa bi bila po našem mnenju še korist, ko bi ga bila volja, ceno nekoliko znižati, da bi se prevažna kniga lože kupovala.
*  Serbsko- narodne pripovedke, ki jih je g. izdatelj sprelepih serbsko-narodnih pesem, dobro znani Vuk Štefanovič, nabral, bodo na Dunaji kmalo do-tiskane. Kakor so pesmi izgled narodnega pesništva, tako bodo pripovedke, kterihbo40, izgled prostoskladne besede. Do 15. oktobra misli g. pisatelj še naročnino (po 1 fl.*) prejemati; pozneje bo cena poskočila. (Gosp. pisatelj stanuje na Dunaji Landstrasse, Heumarkt 517, I. Stiege, Thiir 19).
*  Učiteljstvo na Zagrebaškem gimnazii je izdalo s koncem šolskega leta:   „Drugo  godišnje izvestje
o c. k. Zagrebačkoj višjoj gimnazii koncem škotske go-dine 1852". Pisano je v čisto horvaškem jezika in za-popade tri sostavke, namreč: 1. Sastavak o koristi i načinu predavanja latinskih klasikah od prof. Vebera; 2. k r a t a k pregled povestnice g i m n a-zie Zagrebačke od prof. Mažurauica; in 3. škotske vesti od pr. upravitelja. — Kar zadene pervi sostavek, je posebno dan današnji na pravem mestu, ker si neka (sicer pičla pa strastna) stranka na vso moč prizadeva, stare gerške in latinske klasike, kterih do tega časa ni nihče preganjal, mahoma iz šol pregnati. Ta strančica ne ve ali noče vediti in ji tudi mar ni, da so ravno stari pisatelji podlaga učenosti in izobraženosti vsili drugih europejskih narodov, in da, če je zares sedanji svet tako popačen, kakor ti možaki mislijo, so klasiki tega spačenja čisto nedolžni; — gotova skušnja je, da po živih slabih izgledih se veliko več ljudi pohujša, kakor po bukvah, nar manj pa po bukvah klasikov. Popolnama prav ima tedaj gosp. Veber, ko pravi: ;,klasiki um bistre in bogatijo 9 ukus gladijo in nas tudi vizobraženji narodnega jezika podperajou. Zatirati stare klasike je tedaj toliko, kakor se zoper-stavljati izobraženosti, in nar veči dar božji, nebeški um, mračiti. — V S. sostavku govori gosp. prof. Ma-žuranič o stanju gimnazia v Zagrebu od njegovega začetka do sedanjih časov in pravi, da se je začela za to učilišče v letu 1849/50 nova doba, ker se popred od vstanovitve noter do te dobe ni nikaka poprava vpeljala; o tem času pa se je jelo v narodnem duhu in jeziku učiti. — Število učencev v vsih 8 klasih je bilo konec leta 231.
*  Iz Prage je prišlo na Dunaj veliko društvo čeških gledišnih igravcov, ki bodo v Videnskem gledišča dalj časa češke gledišne igre igrali. V pervi (Palico v a dcera) in v drugi (Debora) so se slavno obnašali.
*  Dr. Ljudevit Gaj, od kterega „srbske no-vine" pravijo, da meni svojo tiskarno prodati, se je podal skoz Beč in Prago v Lipsio, da se pogovori in v zavezo stopi z ondašnjimi knjigarji glede svoje slaven-ske knjigarne, ktero meni ondi s 1. oktobrom vstanoviti.
*   V tiskarni gosp. Gaja se tiska naravoslovje od Joz. Partaša. Izdajalo se bode delo v zvezkih po 4 pole. Zvezkov ima biti 20 in vsak bo veljal 20 kr. To delo je pervo te versti v horvaškem jeziku, toraj je posebne priporočbe vredno.
*  Znani slikar poljski Rodakovski iz Lvova? ki je na letašnej slikarski razstavi v Parizu pervo zaslužno svetinjo prejel, meni naslikati zgodovinski predmet, namreč imenitno bitvo Chocimsko, kjer je hrabrost Poljakov pervikrat silo Bisurmansko zlomila.
*  Prijatli Celakovskega bodo začeli koj izda-vati njegove zapuščene spise. Početek se bo storil s 55prim erjajočo slovnico slo vanskih jezikov", ktera je dokončana, samo nekoliko jo je hotel še piliti. To bode izdal Šafarik.
"-•'* Gosp. Jaromir Erben, arhivar v Pragi, pripravlja k tisku delo pod naslovom: „Di plomatar".
*  Na S leske m se bo začel spet izdajati deželni zakonik v češkem jeziku, kteri je lanskega leta zastal.
v
*  V Pragi se tiska življenj opis Celakovskega od Mali-ta.
*  Prof. Rožam je dal na svitlo povedko pod naslovom: „Buh co čini, dobre čini" (kar Bog stori, stori  dobro).
*  Gospod Spatnv dela na staviteljskem slov-niku, ki ima biti prav obširin.