Udaree v &brmz Napori naših manjšin na Koroškem, Goriškom in v Slovenskem Primorju, da se narodno ohranijo, je herojsko delo. Čimbolj skušamo doumeti njihova prizadevanja, tembolj vzbujajo priznanje in ■ spoštovanje. V neprestanih borbah dosegajo uspehe in doživljajo poraze; deležni so krivic in ponižanj. Toda nikdar no odnehajo, vedno vztrajajo. Njihova ljubtezen do slovenstva in slovenskih izročil je tolikšna, da bi bili lahko v zgled tudi izseljencem v svetu. Slovenci na Koroškem rešujejo tam-kajšno probleme na svoj način; Goriški in Tržaški Slovenci pa zopet tako, kakor jih silijo odnosi italijanskih oblasti do slovensko narodno manjšine. Tako na Koroškem, kakor na slovenskem Primorju si narodno zavedni vodniki prizadevajo, da bi nastopali v obrambo narodnih pravic skupaj in c-notno brez ozira na svetovni nazor. Za tako sodelovanje no morejo pridobiti levičarjev, to je komunistov in njihovih sopotnikov, ki stavljajo interese partije nad koristi slovenske narodne manjšine. Zanimiv razvoj je bil v tem oziru v zadnjih letih na Tržaškem. Tu so komunisti in socialisti zagovarjali tezo, da je potrebno vključevanje v italijanske stranke, ki so v propagandne svrhe včasih res vzele v skrb interes Slovencev. Narodno zavedni Slovenci, pa so trdili, da dejstva in skušnje dokazujejo, da nobena italijanska stranka, ne samo, da interesov Slovencev ni rosila, temveč so je slovenskih glasov posluževala le v svoje strankarske koristi. Pri teh Slovencih je prevladovalo prepričanje, da bodo mogli braniti slovensko narodne interese kot narodna manjšina le, če sc povežejo in združijo v močno in enotno slovensko politično formacijo. Tako je nastala Slovenska skupnost, ki ima svoje začetke v letu 1962 s sporazumom med Slovensko katoliško skupnostjo in Slovensko demokratsko zvezo ter Slovensko krščansko-socialno zvezo. Ta sporazum je bil sklenjen v jeseni navedenega leta s pristopom Slovenskih neodvisnih Slovencev. Sedanjo organizacijsko obliko, ime in statut pa je Slovenska skupnost dobila leta 1965, ko je občni zbor skupnosti odobril statut, ki je še danes v veljavi. Tedaj je Slovenska skupnost postala na Tržaškem edina v celoti slovenska politična stranka. Pri njenem vztrajnem delu politični in volilni uspehi niso izostali. fV.ovenska skupnost idejn® temelji na demokratičnih, splošno sprejetih krščanskih načelih zapadne omike v naporu za pravičnejšo bodočnost slovenske manjšine. Razvoj pa je šel še naprej. Tudi nekateri levičarji so spoznali, da Komunistična partija Italije ni zainteresirana na reševanju obstoja slovenske narodne manjšine v Italiji. Če kdaj kaže drugačen videz, dela to le zaradi pridobivanja glasov. Zato je prišlo do ustanovitve Slovenske levice na Tržaškem, ki se je nedavno na ustanovnem občnem zboru na Opčinah oklicala za samostojno stranko. Do tega so jih pripeljali K. P. Italije in uradna ljubljanska in jugoslovanska politika do narodne manjšine, ki ji ne da opore. Vsi tisti pa, ki so za samostojno politično organizacijo slovenske narodne manjšine, pa so nedavno dobili močan udarec naravnost v obraz. Od koga? Od nekdanjega predsednika Osvobodilne fronte Josipa Vidmarja in sedanjega predsednika Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. 24. aprila je imel ta gospod v Gorici predavanje o Slovenskem nacionalnem vprašanju in enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Potem, ko je hvalil samoupravljanje, ki ga je uvedla komunistična oblast v Sloveniji, je govoril tudi o dolžnostih, ki jih imajo Slovenci v matični domovini in tostran meje. Ta izvajanja so izzvenela v to, da je moralna dolžnost vsakega Slovenca, da ostane zvest svojemu narodu in jeziku. Neposredno za tem pa je v debati predavatelj sam sebi nasprotoval. Prof. Rado Bednarik ga je vprašal, če ne bi bilo pametno, da bi bili Slovenci tudi sedaj politično tako enotni kot so bili pod fašizmom proti fašizmu. Ta enot- NIX®W©¥! M!1®¥W MAČIITI Projšni teden jo ameriški predsednik Nixon po radiu in televiziji oČjavil svoj program za dosego miru v Vietnamu. Program obsega 8 točk, ki so: 1) čim bo dosežen sporazum, sc morajo iz Južnega Vietnama umakniti vso nejužnovietnamske vojaške edini-ce; 2) V razdobju 12 mesecev naj se umaknejo vso večje ameriške, zavezniško in druge nejužnovietnamske sile iz Južnega Vietnama; ,po tem razdobju so bodo ostale ameriško in druge nejužnovietnamske sile umaknilo v za to določena oporišča in sc no bodo več vpletale v bojne akcije; 3) Preostale severnoameriško sile se bodo umikale iz Južnega Vietnama v sorazmerju z umikanjem scvemovietnr.mskih sil; 4) Mednarodni nadzorni organ, priznan od o-beh strani, bo ustanovljen za nadzorovanje umikov in vseh drugih zadev, Ici se tičejo obeh strani; 5) Ta mednarodni organ bo začel delovati v skladu z vnaprej določenim redom in bo nadzoroval tudi premirje; 6) Čim prej bodo nato izpeljane volitve po določenem postopku in pod nadzorstvom tega mednarodnega organa; 7) Uredil se bo čim I prejšnji izpust ujetnikov z obeh strani; 8) Obe strani bosta spoštovali ženevski sporazum iz leta 1954 o Vietnamu 1 in Kambodži ter sporazum o Laosu iz leta 1962. Nixon je v svojem govoru poudaril, da odklanja sleherni enostranski umik ameriških oddelkov iz Vietnama. Na mirovni konferenci v Parizu imajo sedaj delegati pred seboj dva mirovna predloga: komunističnega in Ni-xcnovega. Ameriški delegat jd izjavil, da bo treba komunistični predlog 10 točk natančno proučiti, da pa sc na prvi pogled sklada v več točkah z Ni-xonovim. Zato, da bo mogoče začeti resno razpravo o premirju v Vietnamu. Nasprotno pa je komunistični delegat Nixcnov mirovni program zavrnil, češ, da jo „neiskren“ in „enostranski“, ni pa ga odklonil v celoti. Zato zahodni opazovalci menijo, da obstaja možnost resnejših mirovnih razgovorov v Parizu, katerih prva obletnica je miriiia projšni teden. Severnoameriški zunanji minister Rogcrs se je za nekaj dni mudil v Sai-gonu tor jo ob prihodu v Bangkok, pre-stolico Tailandijc, izjavil, da „za ZDA nimajo nobene prednosti odnosi z Evropo ali Azijo ali s katerim koli drugim kontinentom sveta.“ Udeležil se bo 14. zasedanja zun. ministrov SEATO, na katerem bodo razpravljali o vietnamski vojni, položaju v Kambodži in Laosu ter o zadnjih dogodkih v Mala-ziji, kjer so komunistični elementi u-prizorili hude izgrede z več smrtnimi žrtvami med prebivalstvom. Nova ma-lazijska vlada je položaj znova dobila trdno pod kontrolo ter je dala zapreti veliko število komunistov in njihovih agitatorjev. IZ TEDNA V volilni kampanji v Franciji se sedaj za francoske volilco bori šest predsedniških kandidatov. Marsejski protikomunistični socialist Gastcn Defcrrc si jo za svojega ministrskega predsednika, če bo zmagal, določil znanega Mcndes—France-a, ki jo bil francoski predsednik leta 1954/55, ko se je za Francijo porazno končala vojna v In-dokini (sedanji Vietnam. Kambodža in Laos). Gaullistični kandidat Pompidou pa jo začel obl jubovati, da so ho v prvi vrsti zanimal za notranjo ureditev razmer in da bo v nasprotju z De Gau-Horn zunanjo politiko potisnil na drugo mesto. V Hondurasu je bil med izgredi proti Nixonovemu odposlancu Rockefellerju ubit neki študent, medtem ko je drugje Rockefeller naletel le na manjše nemire in proteste. V ponedeljek se je za nekaj dni vrnil v Washington in poročal Nixonu o svojih vtisih s prve etape potovanja po latinski Ameriki. Husakova češkoslovaška vlada je zamrznila plače v državi, cene pa povišala, da bi, kakor se opravičuje, ugodila sovjetskim zahtevam po „sanaciji češkoslovaškega gospodarstva“, predno bi Moskva Pragi podelila finančno posojilo. Cene so se zvišale do 40 odstotkov. Ameriški senator McCarthy je pozval ameriško vlado, naj prizna Biafro kot samostojno državo, da bi tako pripomogla k ustavitvi državljanske vojno v Nigeriji, „čas je, da spremenimo svojo politiko o oni Nigeriji, ki je kriva milijonskih smrtnih žrtev kot cena za ohranitev naroda, ki ga nikdar ni bilo,“ je zaključil McCarthy. De Gaullov sin 49 letni Filip de Gaulle je v Limi izjavil, da njegov oče „ni bil nikdar zainteresiran za politiko. V TEDEN Bil jo bolj vojak kakor politik.“ Zanimiva izjava sedaj, ko jo Do Caulle izgubil plebiscit. Willy Brandt jo odgovoril poljski komunistični vladi, da jo Bonn pripravljen razgovarjati se z Varšavo o vzhodnih nemških mejah, vendar „bo potrebna združitev Nemčijo, ker Bonn danes nima skupne moje s Poljsko.“ Opazovalci ugibajo kakšno skrite namene ima Varšava, da je čez satelitsko Vzhodno Nemčijo segla v Bonn na razgovor o problemu poljsko-nemške meje. Sovjetske in češkoslovaške čete imajo zopet skupne manevre v češkoslovaški, ki bodo trajali do 26. maja. Vrhunska komunistična konferenca v Moskvi, ki se bo predvidoma začela 5. julija t. 1., bo razpravljala „predvsem o skupni akciji v boju proti imperializmu“, so objavili v Kremlju. Proti debati o češkoslovaškem problemu je nastopil češkoslovaški moskovski vazal Husak z izjavo: „Nihče nima izgovora za protisovjetske in protikomunistične napade. So pa še nekatere sile, ki špekulirajo, kako bi spravile na dnevni red konference češkoslovaške razmere.“ Moskva se trudi, da bi na konferenco privabila čim večje število komunističnih partij, vendar je odziv teh še vedno šibak. Romunski komunistični predsednik Ceausescu je odpotoval v Varšavo na razgovor z Gomulko o omenjeni konferenci. Jugoslavija se konference zaenkrat ne namerava udeležiti. V Angliji so pri občinskih volitvah laburisti izgubili nad 600 odbomiških mest. Nezadovoljstvo z Wilsonom se opaža tudi v odporu nekaterih laburistav proti odloku o reglamentaciji štrajkov. ki ga je vlada predložila v odobritev parlamentu. nost je sedaj namreč kršena, ker se dogaja, da se nekateri slovenski predstavniki vključujejo v italijanske levičarske stranke in s tem škodijo slovenskim interesom. Po mnenju dr. Bednarika je za Slovence na Goriškem in Tržaškem edina koristna in plodovita vključitev v lastno politično organizacijo Slovencev. Odgovor dr. Vidmarja je bil presenetljiv. Odgovoril ni Vidmar Slovenec ampak Vidmar nameščenec in ponižni sluga komunistične partije. Izjavil je, da je za njega ta problem rešljiv le tako, da se Slovenci vključijo v močne italijanske stranke. Za pravice slovenske narodne manjšine naj se torej ne borijo med seboj povezani Slovenci, ki jih podpira matična domovina. (Ne. Matična domovina naj si po Vidmarju umije roke, podpira le komunistične privilegirance kot doslej, slovenska narodna manjšina pa naj se razdrobi med italijanske stranke, ki naj rešujejo slovensko manjšino pred zatiranjem italijanskih oblasti. To je udarec naravnost v obraz vsem, lei se žrtvujejo v borbi za pravice slovenske narodne manjšine. Kulturni ustvarjalec je kakor kvas za narodovo rast in napredek, dokler je vključen v narodno občestvo in se tega zaveda, če pa se izloči iz narodnega občestva zaradi zaverovanosti vase in gnan po ambiciji, da se uveljavi kjer koli in kakor koli, pa postane nesreča za narod. To smo spoznali med revolucijo in vidimo tudi danes. M. S. I,© verdadera persemalMaet del nsiev© “premier” yugoslavo La propaganda es sin duda el arma más peligrosa del comunismo internacional. Como casi on su totalidad vieno acompañada con la mentira, es el enemigo principal do la verdad, on la cual deben basarse las relaciones entre los pueblos y estados del mundo. En esta situación el periodismo del mundo libro tiene el ineludible deber de velar por la verdad en sus noticias para contrarrestar así el avance de la falsedad de la propaganda comunista. Sin embargo la realidad dista mucho de este hecho. He aquí un ejemplo. Uno do los periódicos más importantes de nuestro país y de toda le América Latina publicó en su edición dominical del 18 del corriente mes, la siguiente noticia do la agencia UP de Belgrado: “La Asamblea Federal ratificó hoy la designación de' Mitja Ribicic como primer ministro de Yugoslavia durante los próximos dos años...”, y sigue en otro párrafo: “El título de Ribicic, político de tendencia liberal, os presidente del Consejo Ejecutivo Federal, que equivale al de' primer ministro...“ Y en otro párrafo más prosigue: “Ribicic disfruta de la reputación de ser un elemento liberal” etc. etc. F1 artículo está encabezado por el título: “Designan a un ‘premier’ de corte liberal en Yugoslavia.” La verdadera personalidad del nuevo “premier” yugoslavo es muy diferente. El actual ‘premier’ de Yugoslavia comunista, Mitja Ribicic, os un jurista fallido, aue durante la ocupación nazifacista do Yugoslavia tomó parte en la guerra civil, la cual por orden de Moscú desató el FC Yugoslavo en el país, como comisario político do la ‘división’ comunista de Styria en Eslovenia, con el grado de teniente de la policia secreta de Tito. Su nombre de pila en aquella unidad guerillera comunista fue de “Cirilo”. Como tal ha decretado varias ejecuciones en masa de los propios guerrilleros balo su mando, sin haber confirmado previamente sus sospechas de la sinceridad de los mismos. Algunos de ellos encontraron una muerte borible bajo los golpes de' vara de Mitja Ribicic en persona. En 1945 fue designado por su lealtad al PCY y por su crueldad hacia los “enemigos del nuevo orden” fiscal supremo del régimen comunista en Eslovenia. Más tarde fue nombrado jefe de la policia secreta de Eslovenia y algún tiempo después designado al puesto de secretario do interior de la misma república. En conformidad con las resoluciones temadas en el 9. Congreso del PCY en Belgrado, ol nuevo Comité Central del PCY ha decidido aumentar el control del PC sobre el país, designando para el desempeño del puesto de ‘premier’ a Mitja Ribicic ene por sus antecedentes es el que mejor está dotado de las “virtudes” que el PC espera encontrar en sus miembros. Muestra, pues, una carencia de responsabilidad periodística ol corresponsal do la agencia noticiosa mencionada, al tildar a Mitia Ribicic do “político do tendencia liberal” y comete un pecado aún mayor de esta índole el susodicho periódico al publicar la noticia sin previa comprobación de la veracidad de las afirmaciones contenidas en ella, creando hasta con el título impreso sobro la misma una impresión totalmente falsa sobre la personalidad del nuevo ‘premier’ en Yugoslavia. La reputación del periodismo del mundo libre depende de la veracidad do sus informaciones y del criterio sereno de sus editores. Mesmem © noretfn% jugoslowamsketsa ££premie r§&," Prouaganda le brez dvoma najnevarnejše orožie mednarodnega komunizma. Ker ’o sko-o v cel rti lažrpvn, to naihnjši sovražnik resnice, na kateri morajo temelj1”1* ^6-n~i med n-rodi jn državami. V take~> rolnžaiu ?ma časnikarstvo svobodnega sveta neizogibno dolžnost ra-Pi no re-ič-e-t rvoiih naročil, da bi teko r-viraln naval loži komunistične propagando. Vender I» r«~uičnost novsem drugačna. Nedavni primor: Fdon od poivoguoigih dnevnikov v naši državi in v v^oi latinski .Ameriki ie v svoii nedeljski izdaji 18. t. m. objavil naslednjo novico tiskovne agencije UP iz Beograda; ..Federalna skupščina je danes potrdila imenovanje Mitje Ribičiča, za jugoslovanskega. ministrskega predsednika za prihodnji dve leti...“ in nadaljuje v drugem odstavku: ..Naslov Ribičiča, politika liberalnega nastrojeni», je Predsednik federalnega izvršnega sveta, kar odgovarja ministrskemu predsedniku: In v onem naslednjih odstavkov pravi: „Ribičič je znan kot liberalni element“. itd. itd. Resnica o osebnosti novega jugoslovanskega ..premierja“ je zelo drugačna. Sedanii ‘premier’ komunistične Jugoslavije Mitja Ribičič ie faliran pravnik. ki se ie med nacifašistično okupacijo Jugoslavije udeležil državlianske volne, ki io ie eartiin no nalogu iz Moskve zanetila v državi, kot politični komisar komunistične ‘divizije’ na Štajerskem v Slovenili, s činom polkovnika Titovo t-oine noliViie. Njegovo partizansko ime v tisti komunistični gverilski edinici je bilo ..Ciril“. Kot tak je ukazal več množičnih usmrtitev gverilcev ned svojim poveljstvom, ne da bi prei utemeUil svoia sumničenia nad njimi. Nekateri od njih so umrli strašne smrti pod Ribičičevimi lastnoročnimi udarci s polenom. Leta 1945 ie bil vsled svoje zvertobe partiji in krutosti nad „sovražniki novega reda“ postavljen za javnega tožilca v Slovenili. Pozneje je bil imenovan za šefa talno nolicije v Sloveniji, neka.j zatem pa za sekretarja za notranje zadeve v isti republiki. V skladu z resolucijami, sprejetimi na 9. kongresu ingoslovanske nartije v Beogradu, ie novi Centralni biro partiio skleni’ poostriti kontrolo partiie nad državo in določil na ta položai ‘premieria’ Mitjo Ribičiča, ki ie no švoiih antecedents najbolj podkovan v ‘krepostih’, ki jih partija pričakuje od svojih članov. Dokazuje, torej, pomanjkanle časnikarske odgovornosti dopisnik omeniene tiskovne agencile. ko označuie Mitio Ribičiča za. ...politika liberalnega nastroie-pic“. še večji greh te vrste pa je storil zgorel imenovani dnevnik, ko je objavil novico brez predhodne ugotovitve resničnosti njenih trditev in ustvaril celo z naslovom nad njo popolnoma neresničen vtis o osebnosti novega jugo-slovanskee-a ‘premierja’. Debro ime časnikarstva v svobodnem svetu je odvisno od resničnosti njegovih informacij in od resnega kriterija njegovih urednikov. N©vi incidenti na kltefske-snvjetsM meji Med rdečo Kitajsko in ZSSR ie v zadnuh dneh znova prišlo do vojaških incidentov vzdolž njune skupne meie. •Sedanii incidenti so se pripetili na meji v centralni Azili jugovzhodno od Se-minalaUnska. ‘Nad 1000 kitajskih vojakov je vdrlo na sovjetsko ozemlje v globino do 5 kilometrov in se tam utrdilo. Moskva je v Pekingu znova protestirala. zlasti, ker je bilo tudi pri tem incidentu nekaj smrtnih žrtev. jPrav tako je prišlo do krvavih vojaških spopadov na področju reke Ili, 300 km južneje od Semipalatinska. Na tem področju sta rdeča Kitajska in ZSSR v sporu že nad osem let, zlasti ker Kitajci trdijo, da nad 600.000 kv. km. tega področia zgodovinsko pripada njim in da ga hočejo dobiti nazaj. Pretekli teden je Peking po radiju objavil, da je pripravljen na razgovore z Moskvo glede obmejnih * problemov ter da naj se ti začno sredi junija v mestu Kabarovsk ob sotočju rek Amur in Ussuri. Sovjeti na to ponudbo še niso odgovorili, kakor niso Kitaici odgovorili na dve podobni sovjetski ponudbi pred več tedni. Istočasno z objavo o ponudbi za razgovore z Moskvo pa je pekinška uradna tiskovna agencija Nova Kitajska pozvala „ljudstva Azije, Afrike in-Latinske Amerike, naj se oborožijo” z mislimi Marxa-Lenina-Maotcetunga v boju za ‘Nov rdeči svet’.“ Pogovorimo se . . , Misli iz govora msgr. Antona Groharja na lujanskom romanju Mnogo hudega jo nastalo v preteklosti po naših družinah, v narodu in Cerkvi, ker ni bilo pravega razgovora. Starši se niso znali pogovoriti z otroki in obratno, vsak je trpel po svoje, bil nesrečen. V narodu smo se delili desetletja v skupine, se združili ob dvanajsti uri, ko je bilo že pozno in smo zapravili dosti moči in celo narodnega, dobrega imena do danes. V Cerkvi je nastalo toliko krivih ver in trenja, ker se niso znali pogovoriti o besedah in dejanjih. Brez potrebe so se ločili protestanti in pravoslavni ter smo tako raztrgali brez smisla veliko krščansko družino. Ob 2. vatikanskem koncilu so se zbrali Škofjo vsega sveta in dogovorili, da je Cerkev povsod, s svojimi udi in problemi. In kolikor se bodo danes znotraj Cerkve znali dogovoriti papež s škofi, škofje z duhovniki in duhovniki z verniki, toliko se bo uredilo in dopolnilo ter razvilo življenje Cerkve kljub vsem krizam, ki jih tudi danes Cerkev doživlja. Slovenski romarji iz Argentino smo prišli danes v Lujan, da se pogovorimo po Mariji z Bogom in med seboj. Prva misel pogovora je zahvala Bogu po 35 letu prvega slovenskega romanja v to svetišče ter ob 20-letnici ustoličenja podobe Marije Pomagaj (v tem svetišču) ter ob 1100-letnici smrti sv. Cirila, ko se spominjamo dela njegovega ter brata Metoda in drugih misijonarjev, ki so nam omogočili korak " Kristusovo Cerkev ter tako posredovali toliko dobrega v duhovnem in tvar-nem pogledu za Slovence v zgodovini. Koliko blagostanja jp Bog podelil nam slovenskim izseljencem v Argentini v teh desetletjih, zato naj bo današnja sv. maša zahvalni, ko ob roki Kri-. stusovi in Marije izrečemo to .r.esedo Očetu. Vsak zase in vsi za skupnost. Pa naj bo tudi beseda-zvestobe, katero damo pred Marijo Bogu za svoje življenje no vsem sklepu naših obnov in spovedi o molitvi, nedeljski maši ter letni spovedi, o naši čistosti samski in zakonski, da ne bodo vso našo besede le kratkotrajno „kot da smo so pogledali v oglodalo, pa pozabili, kakšni smo bili,“ kot pravi Sv. Jakob. Pogovorimo se med seboj, kako je z nami po družinah, ali znate govoriti starši z otroci, ali veste, da jih imate in ste zanje odgovorni, ali otroci mislite na svoje starše, ob katerih rastete in sebe za družinsko življenje pripravljate, Pogovorimo se o našem življe- nju med seboj, saj je prav romanje v Lujan najlepše romanje vse slovenske družine, kot potrdilo, da spadamo skupaj kot bratje in sestre kljub časovnim razlikam prihoda in da smo sinovi istega očeta in matere. Pogovorimo se o naših mislih, besedah in delih. Svobodo smo iskali in našli v svetu, no kratimo jo drugim. Pravico smo hoteli, toliko za njo trpeli, pustimo jo danes drugim. Ljubezen smo tako pogrešali ob izhodu, tudi ob prihodu v to domovino so nas boleli očitki izdajstva, ne ponovimo o bratili istega mi sami. Izkazujmo ljubezen posebej v sodbah. Pogovorimo sc pred Marijo o svojem delu v skupnosti, da si ga bomo pravično razdelili, ne pustili samo enim, vsaj ne razdirali, da nas no bodo spraševali tisti, ki nas gledajo, kje imamo zadosti pameti po tolikih letih. Aprilske volitve v Sloveniji V Jugoslaviji so bilo 13. aprila volitve, pri katerih so volili poslance za družbeno politični zbor zvezne skupščin ne, za republiške in pokrajinske ter občinske in mestne skupščine. V Sloveniji je oddalo svoj glas od 1.134 377 vpisanih volilcev 1.011.380. t. j. približno 87 odstotkov. Da ni bila udeležba večja, pripisujejo slabemu vremenu z snežnimi meteži, zaposlitvi številnih delavcev v tujini., služenju kadrskoga roka in drugo. Volitve so notekale tako kakor potekajo vedno pod nadzorstvom partije, torej „normalno“. Slaba cde’cžbo ljubljanskih študentov Nekai debate je povzročila izredno slaba udeležba študentov pri volitvah v v zbore delovnih skupnosti linbtjansVib občin -in .mestnega sveta. Očitki so bili od rartitsko strani taki. da je Izvršni •odbor ljubljanske študentske skupnosti izdal kot odgovor posebno spomenico. V niči zavrača očitke, da. bi imela slaba udeležba ..politično in druge motive“ ampak dela cdgovorno slabo orgshiz.o-ci-in volitev in deistro. da ..študent praktično ni obravnavan kot popularni volile? tudi v Zbore delovnih skupnosti“. Gospod župnik — tovariš odbornik Senzacija volitev je bila v tem. do. jo bil župnik Štefan Varoš izvoljen za občinskega odbornika. To ie bila ona naiboli presenetljivih vesti ob zodniih občinskih volitvah v Jugoslaviji. V Slovenili no. štajerskem v vasi Gorenje nad Zrečami se je to zgodilo, Vas spada. v občino Slovenske Konjice. Ko jo šlo za predlaganje kandidatov, so vaščani predlagali dva: predsednika krajevnega odbora SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) Gorenje Franceta Štefaneta in svojega župnika Štefana Vareša. Kandidatura je zbudila zanimanje in so vprašali tudi škofa v Mariboru, ali sme župnik kandidirati, škof je odgovoril. da je to stvar občanov. Partlia in Socialistična zveza sta bili mnenja, Iz življenja in degajamja v Argentini Tragični izgredi “Yroci teden”, k.o.t že. imenujejo nekateri časnikarji obdodbje med 11. in 18. majem, je pustil kaj tragične posledice: dva mrtva študenta in več ranjenih, poleg nemirnega vzdušja v vsej državi. Lahkp bi rekli, da ge je ta „teden“ pričel v torek, 1.3., ko so tueumanski delavci, bivši uslužbenci podjetja “Amalia”, zahtevali izplačan je zaostalih zneskov. Kbub izgredom, se je zapletljaj j sorodnikom; Lončno rešil na miren način. V sredo ¡14. ra. no cordob.ski. delavpi avtomobilsko industrije pričeli stavko, ter priredili izgrede,, kjer. je bilo .11 ranjenih, 26 zaprtih in 40 razbitih izložb. — Isti dan pa je rektor Severozahodne univerze v Corrientesu privatiziral študentovsko, menzo, kjer se. je kosilo povišalo od 25 na 57 pesov. To je povzročilo nezadovoljivo študentov, ki so naslednji dan. v četrtek, 15., priredili izgrede, ter skušali zavzeti poslopje univerze. Policija! ki je tvorila obroč okoli poslopja, je streljala na, izgrednike. Padla je prva žrtev: Juan José Cabrai. -—- Ta dan je v Cordobi bila razglašena in delna izvedena splošna stavka. V soboto 17. opoldne, so študentje v .Rcr.eriu pripravili manifestacije kot protez': zaradi smrti študenta v Co-rgiorresu. V spopadih s policijo so še pon-"'V' culi streli. Na tleh je obležal sip-tr.o ranjen študent ekonomije Mario Bollo. V. ozračju napetosti se je pričel, nov tecle-' V Kosarju So že v nedeljo imeli rag'-'V’-rre študentje in delavci, katerih so ro udeležile tudi nekatere politično oso' -'-Vi iz vrst peronistov. V Cordobi, Tre—oijiTj, Corrientesu in Mendozi, ter ken”-'-, še v Buenos Airesu, so se v po-nede’.j'k vršili manjši študentovski izgred-’. kjer so ogorčeno protestirali zarod'-' —d) ih tovarišev. Medtem sta uni-ver ? - Cordobi in Rosariu zaprli vrata za te-Vi dni kot „znak žalovanja“ in da ™ .pomirijo duhovi“. Razne pomirjevalne ukrepe so podvzele tudi ne.ka- tere druge državne univerze, medtem ko se pouk na vseh privatnih višjih šolah vrši nopoplnoma normalno. V dogodke je uradno posegel notranji minister dr. G.uill ermo Borda, ki je v ponedeljek 19. zvečer no televiziji nagovoril študente. Opozarjal jih je. naj ne nasedajo poklicnim agitatorjem, ki jih skušajo izkoristiti v svoje namene. Izrazil je obžalovanje nad nepotrebnimi žrtvami in izrekel sožalje dejal pa je, da ni bilo logičnega vzroka za izgrede. Pozival je da no gre jemati župnikove kandidaturo zares. Prav tako so mislili vodilni režimski veljaki v občini. Vsi pa so doživeli presenečenje. Pri volitvah je dobil župnik 342 glasov, njegov protikandidat pa 27. Tako je bil župnik Va-reš res izvoljen po volji ljudstva za občinskega odbornika. Poznavalci razmer pravijo, da se prejšnji odbornik Ivan Petrič, za to hribovsko vas pod Pohorjem sploh ni brigal in da jo žc pred volitvami župnik bil edini, ki se je brigal za vaščane. Predsednik SZDL Konjice o izvolitvi Zanimiv je komentar, ki ga je dal k izvolitvi župnika dopisniku Nedeljskega tednika Franjo Marošelc, predsednik SZDL Slovenske Konjice. Pove dal je, da se prejšnji odbornik Ivar Petrič ni' nrav nič brigal za vas, in tudi na občinske seje kljub pozivom ni hodil. „Kaj naj bi še storili, ko je bilo vendar očitno, da so zaradi naše odsotnosti bili prisotni drugi,“ je dejal Ma-rošek in nadaljeval: „Ker poskusi, da bi zamenjali Petriča niso uspeli smo se v tem' času prerekali o umestnosti še nadaljnjega profesionalizma nekaterih naših izvoljenih članov občinskega, odbora SZDL, reševali smo matematične naloge v toplih foteljih, razpravFali eno o vsem mogočem, teren pa je živel in životaril po svoje.“ Zakaj so vaščani volili župnika? Dopisnik Nedeljskega dnevnika Dušan Kralj je po izvolitvi župnika za odbornika obiskal vas Gorenje in v Nedeljskem dnevniku z dne 20. aprila med drugim objavil tele ugotovitve: „Občani niso slepi. Občani so čutili prisotnost svojega župnika na vsakem TISK NAS PLEMENITI Prikaz življenja v dobri knjigi, v dobri povesti, v dobrem romanu, prikaz življenja po dobrih revijah in časopisih je resnično življenje in tudi če jo prikazano iz umazanega izseka življenja, je prikazano tako, da ne krivi resnice, še manj pa na način, ki bi pokončaval lestvico vrednot. Koliko je na žalost danes pisanja, v katerem je zločinstvo že skoraj junaštvo, upiranje pošteni, legalni oblasti zmagoslavno dejanje, upiranje Cerkvi začetek nove dobe. Vse to, napihnjeno in izmaličeno, okrašeno s frazami o svobodi vesti, o svobodi človeškega dostojanstva in pod ne vem še kakšnimi frazami, sc prodaja ljudem na vseh koncih in krajih. Dane3 sta dva, ki verujeta v to frazarjenjc, jutri štirje in nazadnje se tistim, ki šc stojijo, zazdi, da so starokopitni, za časom, umaknejo se iz borbe in tisto, kar je napačno, zmaga. Kolikokrat sc zgodi, da časopisje prinese samo pol resnice, zamolči pa tisti del, v katerem dogodek dobi čisto drug pomen. Koliko je danes časopisja, ki širi kot čisto resnico navadno govoričenje, ki sc čez čas pokaže, da je bilo napačno. Kolikokrat je težko ali sploh nemogoče škodo popraviti. Namigovanja, pretiravanja, zavijanja ne spadajo ne v tiskovno ne govorjeno besedo. Zato naj nam bo vsem veliko in sveto pravilo: Brez plemenitosti je življenje zelo oglato in brez duha plemenitosti ni. Karel Mauser ob 120-letnici smrti dr. Franceta Prešerna na sestanku D. S. P. B. v Clevelandu 2. 2. 1969. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■•a«» koraku, če je bilo treba glasovati za samoprispevek v korist ceste in vodovoda, jc bil župnik najglasnejši, ki je glasoval za samoprispevek; če je bila beseda o davščinah, je bil spet župnik tisti, ki je kmete prepričeval na zborih volilcev o umestnosti takšnih ali drugačnih davščin, pri čemer pa je seveda tudi govoril o nujnosti sprememb občinske politike do kmetov in do -njihovega dela; kadar je zbolel v vasi otrok, je bil župnik edini, ki je odpeljal otroka s svojim avtomobilom v ambulanto. župnik je živel med ljudmi in z ljudmi. Videli so ga povsod, zato ni čudno, da ga niso spregledali takrat, ko so izbirali zastopnika njihoyih interesov v občinski skupščini.“ Lahko bo šlo, lahko ne bo šlo! Florjan Jenčič kot kandidat za predsednika Občinske skupščine Slovenske Konjice ni kazal posebne skrbi zaradi izvolitve župnika. Dopisniku Dušanu Kralju je dejal: „Lahko bo šlo odlično! Lahko se bo zatikalo! Lahko sploh ne bo šlo.“ Razgovor je zaključil: „če bo prišlo do konfliktov, če bo gorenjski odbornik mešal verska čustva v razprave o skupnih problemih, bom takšno sejo občinske skupščino kratko malo končal. Vendar pa mislim, o tem smo sc pogovorili s Štefanom Varešem, da do tega no bo prišlo. Naposled, mimo dejstva ne moremo. Odbornik jc tu, če bo zastopal interese svojih volilcev, je to njegova naloga in dolžnost. Ravno to dolžnost in hkrati odgovornost so tiaši odborniki v preteklosti kaj radi zanemarjali, mi pa smo imeli tudi dokaj površen odnos do neodgovornega početja nekaterih naših odbornikov.“ Župnik Štefan Varcš jc doma iz Prekmurja, študije jc končal v Zagrebu. V Gorenju župnikujc štiri leta. Prva nedelja v juniju je naš NARODNI VERNIH DEŠ DAN Počastimo spomin žrtev okupacije in ret?©» lueije. Ostanimo zvesti idealom borcev za svo* bodo slovenskega naroda. Slovenska kulturna akcija ob petnajstletnici Za prvi večer SKA ob petnajstletnici je vladalo veliko zanimanje med občinstvom. Saj je pa tudi napolnilo predavalnico v Slovenski hiši. Ker se nam zdi važen tudi za širše občinstvo, ki bi v notranjosti države in drugje rado vedelo o razvoju v SKA, ji danes — za jubilej — posvečamo več prostora. Uredništvo SKA je imela svoj prvi večer letošnje sezone v predavalnici Slovensko hiše dne 17. t. m., s katerim se je hotel novi odbor predstaviti občinstvu in navezati z njim direktni stik. Začel je večer predsednik univ. prof. dr. Tine Debeljak, ki je v uvodni besedi poudaril kontinuiteto SKA. Ta je vidna razločno iz prvega člena pravil iz 1. 1954 in pr vega ter tretjega člena novo sprejetih študente, naj v tem trenutku napetosti j pravil letošnje pomladi. „Ker je ta večer prirejen za petnajstletnico SKA, je obranilo mir, Vlada bo storila vse, da se družbeni mir obrani, ker je to volka naroda. Za dosego tega cilja bo vlada pod vzela previdne, a odločne ukrepe in ne bo dopustila, da bi študentie ali delavci nofdali žrtve neodgovornih agitatorskih krogov, katerim je mar le lastna korist ne pa blagostanje ljudstva. Kratke novice Drž. tajnik za javna dela, ing. B. Leitegui. je odstopil. Željo za odstop je izrazil že lanskega decembra, pa je na prošnjo predsednika Ongania ostal na mestu še do petka 16. t. m. Kot za umik je navajal željo, da se posveti delu v privatnih tvrdkah. Preteklo nedeljo 18. je Buenos Aires in okolico zaiela huda nevihta. Pada- te tudi naša petnajstletnica“, ie poudaril. Omenjal je nerazumevanje javnosti, Ki trdi včasih prav nasprotno temu, kakor pa je v resnici. Zato poudarja, da naj sodijo SKA po delu, ki ga bo opravila in potem naj izreko svojo sodbo. Zato se ta večer ne ozira nazaj, ampak naprej in prosi vse re-sortne odbornike, da povedo svoje misli. Nato je univ. prof. dr Vinko Brumen govoril o poslanstvu SKA. „Ta je edina združba med nami, ki gi je naložila pobujanje ustvarjalnega kulturnega dela in objavljanje kulturnih stvaritev, če ona odpove ali se izneveri tej nalogi, ni — sedaj — ustanove, ki bi mogla to opraviti. To je njeno specifično poslanstvo. Vsak, noedinec ali zdru-vine so povzročile več neprilik na uli- ! žba, je pa najprej dolžan storiti to na-cah, prekinile nad 10.000 telefonskih | logo, nato šele svoje sile posvetiti dru- i gim nalogam, pa naj so še tako važne.“ linii in ukinile električni tok na več področjih. Narasle vode so pregnale prebivalce nižje ležečih naselbin. Položaj se je že zboljšal. Nadškof La Plate, mons. A. Plaza, je ukinil vse razlike pri podelitvi zakramentov. Odslej bo podelitev zakramentov in zakramentalov enakega značaja za vse vernike, brez izrednih zunanjih okrasov ali pritiklin. Odpravil je tudi takse, tako da smejo odslej duhovniki prejemati le prostovplini dar vernikov. Vse te odredbe so v duhu koncila in pa sklepov latinskoameriških škofov. In tu je prišel na konkretni primer k'er je poudaril, kar se nam zdi važno-„Politika je nad vse častno in vspl-' skupnosti nujno potrebno opravilo Zato si skupnost ustvarja organe tud' za to delo. Poleg njih pa ima organe ki služijo drugim, ne manj važnim po trebam skupnosti. Vsak izmed njih nase posveča svojim posebnim nalogam ter jih skuša čimbolj opraviti. Vsak izmed njih ima pravico do svoje področne avtonomije in jo sme braniti. ZlasN podrejanie vsega občestvenega življenja, posebej še v ožjem pomenu kultur- nega, politiki, neki določeni, „edini pravilni“ politiki, in to tudi po njeni „ago-nalni“ ali bojni strani, je bistveno totalitarizmom. Te pa mora kulturni delavec preganjati, kjerkoli jih sreča. Posebej se mora naša SKA ogniti nevarnosti, da pade v roke kakemu totalitarizmu. Nihče niti v Akciji niti zunai nje, pa ne more, ne sme in noče nobenemu članu prepovedovati političnega dela. Potrebno je le, da vanj ne potiska in zanj ne zlorablja Akcije, in da ga opravlja kulturno in seveda v nravno dopustnih mejah; to še toliko bolj, kadar se pri tem sklicuje na verska načela. Posebej pa se razume, da tudi SKA kot taka more in sme razpravljati o političnih vprašanjih — na akademski ravni in ob spoštovanju stališč dru-.gih.“ — Nato je govoril prof. Brumen še o kritiki in o ustvarjanju kulturno ldime, ki je tudi ena važnih nalog SKA. Po tem načelnem govoru je univ. prof. dr. p. A. Kukoviča DJ, tajnik SKA, govoril o bistvenih spremembah novih pravil z ozirom na prejšnje. Eno najmanjših spremimb je doživel samo 1. člen (v zvezi s 3.), ki je postal vzrok za odcepitev nekaterih članov prejšnjega vodstva. Večje spremembe so glede članstva, največje pa glede notranje strukture, kjer je prej vodil vse delo ožu odber, zdaj pa se uveljavlja kole-gialni sistem: „Tako bodo odslej na-nrei de'-nsko vodili delo tisti, ki nosijo težo dela v njej.“ Proglaša sc načeio nekopičenja funkcij v rokah enega, ter se postavlja nadzorni odbor, ki ga prej ni bilo. Nova SKA je v bistvu sama cebi zvesta, ustvarila pa si je orodje, s katerim bo mogla bolj uspešno izpolnjevati r’To'e kulturno poslanstvo. G. Lado Lenček CM je podal dve "■uročili: Najprej je referirá! o anketi SKA, ki jo je pred letom organizirala oosebna komisija pri SKA. Ta je razposlala razna vprašanja na sto strani, 'obila 21 odgovorov najvažnejših zdomskih kulturnih delavcev iz vsega sveta. Ne da bi navajal, čigave so sodbe, je "rehira! mnenja o Glasu, o Meddobju. knjižnih zbirkah ter sodbe o celotni SKA, ki so vse izzvenele v potrebi po neki reorganizaciji in novi dinamičnosti. Da se upoštevajo ti in podobni na- bilanco s koncem aprila letošnjega leta, po katerem ima SKA okrog 700.000 dolga, toda njeno 'premoženje, neizterjani dolžniki, zaloga knjig itd. uravno vešajo bilanco, ki bi bila pa brez daril viseča. Mora pa SKA izdati še Glas do konca leta, Meddobje in eno knjigo, kar bo tudi še veljalo 1 milijon. Treba pa bo varčevanja, kar se jc začelo pri Glasu. Napovedal jo ustanovitev posebnega Gospodarskega sveta, ki bo kulturne delavce razbremenil skrbi za gmotno stran SKA ter bo postavil trdnejše osnove za njo delo. Prof. dr. Tine Debeljak jo nato govoril o delu v bodočnosti. Govoril jc o notranjem delu posameznih odsekov, večerih, prireditvah, teatrskih nastopih, razstavah, itd., potem pa o časopisu, reviji in knjigah SKA. Poudarek hoče novi odbor dati na Meddobic in pa na izdajanje knjig ob napovedanem času. Za konec jc označil program: 1. kolektivno, kolegialno odgovornost — v različni meri rc"cda — pri izdajanju periodik in knjig; 2. razširiti krog problematike in članstva na ves zdomski svet; 3. pritegniti mladino k ustvarjalnemu delu, katero SKA vabi k sodelovanju in soudeležbi k prireditvam in publicističnim izdajam ter 4. dopustiti veliko svobodo. Zadnji referat je podal dr. Mirko Gogala pod naslovom Okrogla miza za iskanje rezni-c v naših skupnih vprašanjih. Ta zamisel je nastala iz teološkega in filozofskega odseka. ,SKA se čuti, da je roUicana za to, da zbere od časa do časa vse predstavnike našega javnega življcnia k skupni mizi, da se pogovore brez obveznost^ in sankcij o temeljnih problemih našega zdomskega življenja — s teoretičnega stališča. Tako bi se marsikje prišlo do zmanjšanja trenj in bliže do resnice. „Resnice iskati“, bi bilo geslo teh dialogov med nami samimi Tako okroglo mizo z malo dobre volje lahko ostvarimo. Teološki in filozofski odsek se v imenu SKA obrača na vso slovensko javnost, da jima s s”oio pomočjo omogočita izpeljavo te j-1 oUne zamisli, ki bo zaradi obravnavanih vprašanj lahko v veliko korist ne le' izseljencem v Argentini, temveč tnd: i-ngje po svetu. Nato se je začela debata, ki jo je vodil podpredsednik SKA arh. Mariian Ei- sveti, so se začela pripravljati nova |etz, ki je skušala razjasniti položaj SKA pravila. V drugem referatu pa je podal j*a večeru je bilo nad sto poslušalcev. jiiei tsTfla je oua zeio nervozna, uurin- ■ ■■«■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■»■■■•■■■••ail J Univ. profesor dr. Alojz Iiral je umrl v Brnu 23. aprila, četudi rojen aa Moravskem leta 1884 in je študiral gradbeništvo v Brnu, kjer je diplomiral leta 1910, je dolgo vrsto let preživel in delal v Ljubljani, kamor je prišel leta 1912. Našel je hvaležno polje udejstvovanja. Po njegovih načrtih jo "bilo zgrajenih več pomembnih objektov. Omeniti je predvsem šentjakobski most, ki ga je zgradil v letih 1914-15. Tedaj je šlo za razmeroma novo gradivo •— železobeton. Izvršil jo tudi pionirsko delo, ko je v prizidku stare tehniške fakultete ustanovil laboratorij za preiskavo materiala in konstrukcij. Pomembno je njegovo Sodelovanje pri gradnji prve slovenske cesto s trdim cestiščem Ljubljana—Bled pred drugo svetovno vojno. Zaradi svoje strokovne sposobnosti je bil dr. Kral leta 1923 izvoljen za rednega profesorja ljubljanske univerze. Bil je dvakrat dekan tehniško fakultete (1924—25 in 1931—32). Po nastopu komunističnega režima leta 1945 je bil sicer izvoljen za rektorja ljubljanske univerze, toda se je že naslednje leto 1946 po 35-letnem življenju in delu v Ljubljani vrnil nazaj v Brno. Pomembno odkritje. Strokovna komisija ljubljanskega mestnega muzeja pod vodstvom kustosinje prof. Ljudmile Plesničarjeve je med izkopavanjem temeljev za telovadnico osnovne šole v Gregorčičevi ulici v Ljubljani pravkar odkrila pomemben kos poznoantične Emono, in sicer bogate barvne mozaike in dobro ohranjeno krstilnico. Našli so temelje stanovanjske hiše, ki je bila centralno ogrevana in tlakovana z večbarvnimi mozaiki. Hiša je stala poleg cerkve. V tleh nekdanje cerkve je viden, dobro ohranjen baptisterij (krstilnica), kjer so v pozni antični dobi kr-ščevali odrasle Emonce. V mozaiku so z velikimi črkami zapisana imena meščanov, ki so omogočili sestavljanje mozaika. Cerkev so ])ostavili konec četrtega ali v začetku petega stoletja. Po tlorisu in izdelavi ornamentov je sklepati, da je bila naslonjena na Akvilejo, cerkveno središče, ki mu je pripadala tudi Emona. Poudarjajo, da je to prva «dkrita sakralna arhitektura v Emoni, in eno najpomembnejših odkritij v Emoni sploh. Redna skupščina Zveze tabornikov Slovenije je bila 19. aprila v Ljubljani. Taborniška organizacija deluje v 48 slov. občinah in šteje 140 odredov z 20.000 člani. Tabora se je udeležil tudi nestor jugoslovanskih tabornikov Pavel Kunaver, katerega so delegati prisrčno pozdravili. Mirko Rupel: Valvasorjevo berilo v novi podobi je pripravil in uredil prof. Branko Reisp. Knjiga je izšla v reprezentativni obliki in opremi, v velikem formatu 17x24 cm. Obsega 604 strani in je v njej 140 podob, od tega 12 prilog. Tehniški muzej v Kranju je pripravil razstavo Prvi tekstilni industrijski obrati na Gorenjskem. Na Slovenskem se je prvi tehniški industrijski obrat pojavil v Ljubljani že leta 1724, proti koncu 18. stoletja pa v Kranju in Tržiču, kjer ima tekstilna industrija še danes tradicijo. Prog® Koper—Prešnica je končno prevzelo Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana. Progo bo treba dopolniti in elektrificirati, da bo zmogla naraščajoči promet koperskega pristanišča. Stoletnico ptujske gimnazije so praznovali 19. aprila. Na proslavi je v imenu bivših dijakov govoril Dr. Aleksander Poznik. Direktor gimnazije Rudolf Čeh je orisal razvoj te šolske ustanove in poudaril, da je v predvojni Jugoslaviji maturiralo na gimnaziji 440 dijakov, v sedanji pa 733. Predsednik občinske skupščine Ptuj je izročil plakete mesta Ptuj bivšim profesorjem gimnazije: Francetu Miheliču, Francu Oniču, Antonu Ingoliču, Dr. Stajnku Cajnkar-ju, Francu Slipovšku ter sedanjemu ravnatelju. Plaketo je občinska skupščina podelila tudi Dr. Mariji Borštnikovi, ki se pa slavnostni ni mogla udeležiti. Consortium musieum se je pojavil med prireditelji letošnjih koncertov v Ljubljani. Organiziral je ciklus petih koncertov pod naslovom ,,Komorna glasba baroka in klasike“. Izvajanja komorne glasbe iz navedenih dveh obdobij v Sloveniji še nihče ni sistematično izvajal. Umrli so. Ljubljana: Franc Ajdič, Janez Novak, Filip Košir, Mihael Isop, upokojenci, Slavko Furlan-Dušan, republiški sekretar za notr. zadeve Slovenije, ponesrečil na Krvavcu, Iva čep-njač, upokojenka, Ana Kulišek roj. širok, Jerica Sušnik roj Ornik, Marija Ring, vdova, Ciril Zalaznik, dipl. ing. agronom, Ivo Žan, posestnik in mesarski mojster, Herman Pečnik, ravnatelj osnovne šole, Elza Snoj roj. Kovač, Anton Demšar, restavrator, Leoni ja Souvan roj. Soùvan (93), vdova po drž. pravobranilcu, prof. dr. Robert Neubauer, redni prof. medicinske fakultete v Ljubljani in nekdanji predstojnik bolnišnico na Golniku; Melanija Koderman troj. Sernec, v Mariboru, ing. Franc Slapšak, Dravlje, Josip Kobe, bivši trgovec, Novo mesto, Franc Žabjek, pos. iz Rudnika, Anica Bevc roj. Golob, Gabrovka pri Litiji, Marija Dolar roj. Rehar v Savinski dolini, Marija Kos roj. Valentinčič, Novo mesto, Jože Ahec, gostilničar v Turjaku, Alojz Painhart kleparski mojster, Križevci pri Ljutomeru, Ivan Siter, Rogaška Slatina, Fini Polak, Tržič, Marija Božič roj. Požun, Sevnica, Marija Hribar (77 let) Zg. Zadobrova, Marija Kotnik, Domžale. Jože Čeme, upokojenec (63), Bled, Vinko Malenšek (82), Javornik, Magda Vremec roj. Valentinčič, profesorica, Koper, Ada Breme roj. Koman, Varaždin. Dorotea Prešeren (84), Radovljica, Ivana Primožič roj. Krek (89), bivša trgovka, Železniki. (BIEHIBIBKIIBOICIISBCIBCIIBBIBIIIIIIIIIIBI Florentine Pujola. Botra sta bila Karel Danijel Pujola in ga. Marija Helena Colli. — Karen Mabel Rodrigucz, hčerka Rubena in Marije Puntar. Botrovala sta g. Pavlo .Teretina in njesrova žena ga. Ana ro.i. Puntar. Krstil jih je g. Albin Avguštin. Srečnim družinam naše čestitko. Umrl je dne 10. maja v San Martinu g. Peter Krpan doma iz Senožeč pri Trstu. V Argentino je prišel leta 1927. Po poklicu je bil zidar. Ko so prišli po drugi svetovni vojni v Argentino novi politični emigranti, jim je pomagal po vseh svojih močeh in sc zanimal za njihovo življenje. Za njim žalujejo ga. Terezija roj: Delak, sin g. Peter in hči ga. Marija poročena Kovačič, katerim izrekamo naše globoko sožalje. Študijski dan in občni zbor SKAD študijskega dneva SKAD dne 1. maja se je udeležilo lepo število akademikov in srednješolcev v zadnjem letniku. Prc-davanjima arh. Jureta Vombcrgarja: „Moj pogled na SKAD“ in p. Alojzija Kukoviče „Kriza v Cerkvi“ sta sledili dolgi in napeti debati. Na popoldanskem občnem zboru je bil nato izvolien novi cdbor, ki ga sestavljajo': predsednik Janez Jelenc, tajnica Terozka Prijatelj, blagajničarka Simonka Rajer, odborniki Marjeta Rožanc, Andrej Fink in Jože Dobovšek ml. Občni zbor Slovenske fantovske zveze je bil v nedeljo, 24. aprila, v Slovenski hiši. Bil je to 20. redni občni zbor. Po poročilu dosedanjega predsed- BBEBBBBBBBBBBBC^SBBfi 80CBNBBflSaBBBIlBBmi6IIB^CS!5BI2BE9ECSCnflB2IHBBB^BttESBEDBBI2KSBDGBBBBnnBR8&BRBftHB OHEICRBKirncfiSCrBRI ÏEDIMIEM SLOVENIJA priiedi v nedeljo, 1. junija 1969 ob 16 v Slovenski hiši, Ramón Falcan 4158 SPOMINSKO POČASTITEV PRAZNIKA JUNAKOV SPORED: Fred spomenikom junakov Molk in položitev venca Pevski zbor Gallus“ Spominska beseda predsednika Z. S. Eoža Starihe ® O f V dvorani: Sv. maša z nagovorom msgr. Antona Oreharja Po maši: V Rogu ležimo pobiti Scenična komemoracija v zamisli in režiji Nikolaja Je-ločnika, na besedo sv. pisma in Jeremije Kalina, s projekcijami lesorezov Bare Remec, v izvedbi Gledališkega odseka SILA in Slovenskega gledališča v Buenos Airesu SLOVENCI V BUENOS AIRES Osebne vesti Krščeni so bili v župni cerkvi Santa Rita: Oskar Tcrčič, sin Nikolaja in _^ _ _ _ Marjane Hartman. Botrovala sta Franc j ¿0pač Ludvik in Korošec Franci od-Javier Hartman in ga. Lidija Flander. • — Herman Kramar, sin Ladislava in ARGENTINI nika Cirila Jana in krajevnih predsednikov je bil izvoljen nasiednii odbor: Stariha Miha predsednik, Fink Marko podpredsednik, Mele Andrej tajnik in kulturni referent, Pucko Andrej blagajnik, Kogovšek Ivan športni referent, bornika. SLOVENSKO ZAVETIŠČE Uredništvo je prejelo od odbora za Slovensko zavetišče v Argentini obširnejšo poročilo o sedanjem stanju tc ustanove. Objavljamo glavno podatke iz tega poročila. V uvodu poudarja odbor, da je delo pri nabiralni akciji v zadnjih mesecih nekoliko popustilo zaradi zaposlenosti sodelavcev pri lanskoletnih Vsak teden ena TKANINA REVNA SEM France Balantič Tkanina revna sem, raztrgan •prt pokapan z voskom umirajočih zvezd, ki padajo od Tvojih miz v šelest polnočnih ur in se solzečih trt. Položi me čez mrzli prag svetišča, da vsaj od daleč slutil bom željč, ki Tvoje dobro polnijo srce, razgrni me prek svojega dvorišča. Naj čezme k Tebi hodijo ljudje, naj mi obraz oskrunijo noge, ubogih mojih bratov noge gnojne. In ko mi bodo sanje spet spokojne, ne splaši v mojem vrtu zlatih ptic, „ ki spale bodo v ognju perotnic. septembrskih in oktobrskih proslavah in pri delu za izpolnitev pogojev, da postane zavetišče pravno in gospodarsko urejena ustanova. Kupno pogodbo so začasno podpisali zasebniki, ko pa bo urejeno vprašanje pravne osebnosti, bo zavetišče prepisano na odbor. Prej pa bo sklican občni zbor, ki bo izvolil nov delovni odbor. Sedanji odbor bo začel graditi v najkrajšem času javno kopališče na prostorih zavetišča, ki bo prinašalo lepe dohodke. V finančnem delu poročila objavlja odbor, da jo bilo 14. marca 1969 dohodkov 1,952.255 $, izdatkov pa 1,723.360 $. Tako ima odbor v blagajni 228.895 $ previška. K temu je treba dodati se okrog 60.000 $ novih dohodkov in 25.000 izdatkov, kar da v celoti 250.000 $ previška. Prispevki članov znašajo okrog 1.350.000 $, razni darovi okrog 300.000 S? in prispevek zvezo Tabor pa 350.000 $. Svoje poročilo zaključuje odbor s pozivom na „slovensko demokratično javnost po svetu, da podpre s podvojeno silo centralno slovensko zavetišče v Argentini.“ taaaazBBiaaaaaaiiBSBaiiEssiaaaBBasBasaaEaBiaacj V Rogu ležimo pobiti Mohorjeva tiskarna v Celovcu je na tisnila knjižico, ki obsega 96 strani žepnega formata z naslovom „V Rogu ležimo pobiti“. Napisal jo je Tomaž Kovač. Izšla je v samozaložbi Buenos Aires 1968. Težko bi v svetovni literaturi našli tako pretresljivo delo kot je ta knjižica. Takih strahot, kot so jih bili deležni iz Vetrinja vrnjeni rojaki slovenske narodne vojske — domobranci, vaški stražarji, četniki, tudi mnogi civilisti, celo ženske in otroci — verjetno ni doživel noben narod. Kdor prebere pričevanja, ki jih vsebuje ta knjižica, kar verjeti ne more, da je bil slovenski človek-komunist sposoben tolikega zverinstva, takšenega mučenja in pobijanja svojega idejnega nasprotnika. Za mlajši slovenski rod, ki živi v domovini ali izven nje, bo knjižica naravnost strahotno odkritje. Za starejše pa, ki so to doživeli pa se srečno rešili, pa bo ta knjižica močno potrdilo njihovega odločnega protikomunističnega stališča in odklanjania vsakega sodelovanja s takšnimi mučitelji in krvniki slovenskega ljudstva. Velika vrednost knjižice je v tem, da je — razen kratkega uvoda — sestavljena zgolj iz pričevanj domobrancev, ki so se rešili (nekateri na skoraj čudežni način) iz peklenskega komunističnega žrela. So to dobesedna pričevanja, v katerih naši fantje in možje mirno in preprosto pripovedujejo, Icaj so doživeli. Ta pričevanja so objavljena brez vsakega komentarja ali . razlage. Je to torej strogo dokumentarna knjiga. Prav zato napravi na bralca silen vtis, najsilnejšega pri opisu pobijanj borcev v Kočevskem Rogu. Mnogo se piše o ILatynu, kjer so sovjetski komunisti s strelom v tilnik pobili 15.000 poljskih častnikov. Grozen je bil ta zločin. Toda zločini nad vrnjenimi Slovenci so bili hujši. Poljaki so bili ustreljeni v tilnik brez mučenja in pokopani v skupne grobove. Slovenski vojaki so bili strahotno mučeni in pometam — nekateri še napol živi — v brezna, ki so jih potem minirali in zasuli s skalami, da bi tako zabrisali sledove svojih zločinov. Knjižica obsega 10 strani uvoda, v katerem je avtor na kratko popisal dobo od nemškega napada na Jugoslavijo in okupacijo Slovenije po Nemcih, Ita-lijanih in Madžarih, postopanje nacistov in fašistov v okupiranih slovenskih krajih. Pove, da je bil dne 6. aprila v Ljubljani osnovan Narodni svet. V tej' zvezi bi bilo primerno pripomniti, da je bil ta Narodni svet skupaj z banom dr Natlačenom privzel posle vlade v Slo veniji, ker so bile pretrgane vse vezi z Beogradom, t. j. osrednjo vlado. Ta Narodni svet se ni pozneje preimenoval v Narodni odbor. Slovenska zaveza in Narodni odbor sta se pozneie ustaftovili kot podtalni slovenski politični organizacij, sestavljeni iz zastopnikov slovenskih demokratičnih strank. V uvodu je popisan tudi nastanek slovenskih odporniških organizacij: Slovenske legije, ki so jo ustanovili zastopniki slovenskih katoliških mladinskih organizacij že v aprilu lota 1941 (torej še pred ustanovitvijo OF), Sokolske legije, Narodne legije, četnikov in drugih. Popisan je tudi nastanek vaških straž, domobranstva, primorskih varnostnih straž. Podrobneje jo zlasti popisana vrnitev slovenske narodne vojske iz Vetrinja. Temu uvodu slede pričevanja o transportih na Podroščico. Pričakujemo, da bo avtor na podoben način obdelal tudi transporte v Pliberk, Teharje, Celje, Hrastnik. Pričevanja so razdeljena v naslednja poglavja: Izdaja in predaja, Na oni strani predora, Kranj, Škofja Loka, Št. Vid nad Ljubljano, Morišča okoli Ljubljane, Kočevski Rog. Ta pričevanja je vzel avtor iz raznih knjig, kjer so bila ta pričevanja objavljena. Pod črto navaja avtor nasladne vire: Franc Ižanc Odprti grobovi (želeti bi bilo, da bi Ižanc nadaljeval te svojo zbirko pričevanj), Matija Škrbec. Krivda rdeče fronte, in Rdeča zver. pijana krvi, Vetrinjska tragedija, Zgodbe mu-čeništva Slovencev. Vsak slovenski izseljenec noj sere po tem dokumentu slovenskega rručeni-štva. Prav bi tudi bilo, da bi kila ta knjižica prevedena v svetovne , ¡jezike, da bi syet — še vedno prema’-■ informiran o komunizmu — na našem slovenskem primeru spoznal zločinske nečloveške metode komunistov. Rudol" “rnersu Gorišku in Slovenski pesniki v Argentini Mladika je mesečna revija, ki izhaja v Trstu. Urejuje jo Jože Peterlin, izdaja pa uredniški odbor. V njej pod zaglavjem naši razgledi, podaja od številke do številke Martin Jovnikar pregled sodobne slovenske zamejske literature. V letošnji številki 3/4, to je za marec in april, je posvetil pozornost slovenskim izseljencem v Argentini. Navaja število starih in novih, njihove značilnosti, delo, domove itd. — O Slovencih v Argentini pravi, da so organizirani kot „prava narodna enota“. Prikaže delovanie Slovenske kulturne akcije in Svobodne Slovenije z njenimi publikacijami; poudarja, da je med temi najpomembnejši Zbornik, ki izhaja letno od lota 1949 v velikem formatu. Po naštevanju ostalih založb preide Martin Jevnikar na pesništvo, kjer ugotavlja, da „argentinska poezija širi in dopolnjuje splošno slovensko pesništvo doma“. Nato začne s prikazom pesnikov, ki so se uveljavili v Primorska Argentini. Kot prvega predstavlja dr. Tineta Debeljaka, kateremu posveča skoro poldrugo stran revije. V uvodu pokaže na pesnikovo delavnost že v domovini. Nato pa našteva njegove pesniške zbirke, izdane v izseljenstvu: Velika črna maša za pobite Slovence, Poljub, Mariji, Kyrie Eleison — slovenski Veliki teden in Oratorij o B'a-ragi. Z vsako pesniško zbirko se bavi posebej in pravi npr. o črni maši; Debeljak je pretresljivo naslikal grozotno trpljenje slovenskih ljudi v tistih zmedenih časih, pesnitev je krik in protest, a tudi upanje, da trpljenje ne more biti zaman. O Poljubu: Zbirka je svojevrstna ljubezenska lirika, ker tako pretresljivih krikov po ženi nimamo v vsej slovenski poeziji. O Mariji pravi, da imajo pesmi prisrčno in domača obliko, so pisane in žive. Na koncu članka opozpri tudi na Debeljakovo znanstveno delo in da je bila bibliografija njegovih del objavljena v Zborniku Svobodne Slovenije 1968. Janko Hafner Predsadnii korak do Lune Ko pišem te vrste, se približuje Apolo 10 našemu nočnemu soncu in na videz ponavlja tako veličastni božični polet Apolo 8, Res je cilj poleta isti, a vendar je to pot zastavljena naloga neprimerno težja in popolnejša. Že ta polet bi lahko privedel prve zemljane na Luno, če ne bi bilo najvažnejše načelo ameriških poletov: varnost potnikov. Apolo 8 je odletela proti Luni brez pristajalne kabinice za Luno in jo je zato samo obkroževala. Apolo 10 pa leti sklopljena z pristajalno kabinico — pajkom LM proti cilju. V Svobodni Sloveniji z dne 3. marca veyorji so kot avtomati od daleč in od blizu raziskovali nepoznane skrivnosti Lune in tako zbrali potrebno gradivo za dosego končnega cilja. Izbrana so pristajališča na Luni in ameriški vse-mirski piloti jih iz fotografij poznajo bolj natančno, kot si mi to moremo misliti. Za prvi pristanek človeka na Luni je bilo dokončno izbrano mesto v bližini žrela Moltke v ravnmi, takozva-nem „Morju miru“, v bližini luninega ekvatorja. Posadka Apolo 10 si gre ogledat to pristajališče od blizu in bo izvedla prav vse, kar bo čez tri me- i podrobno ogledali celotni tovor sece morala izpeljati dvojica, ki bo v Apolo kombinacij in njihovih nalog v bližini Lune. Zato teh podrobnosti, •potrebnih za boljše razumevanje največjega tehničnega podviga človeštva, ne moremo tu ponavljati. Oglejmo si na kratko le dosedanji potek in napoved i’nzvoja dogodkov, ki bodo — če bo šlo vse po sreči — predzadnji korak pred prihodom na Luno. Pred predzadnjim korakom so bili opravljeni premnogi manjši koraki do Lune. Začeli so se že pred 10 leti s prvimi sovjetskimi Luniki, v naslednjih letih so se jim pridružili Američani in končno so pred nekaj leti ti koraki ta-korelcoč že drug drugemu stopali na pete. Luniki, Rangerji, Orbitri in Sur- resnici pristala. Samo pristanek z višine 13.000 m nad Luno ne bo izpeljan. Pač pa bodo iz te višine napravili kar najbolj natančne posnetke pristajališča. Pri današnjem stanju fotografske■ tehnike pomeni to, aa bi na fotografiji pristajališča kot majcen bel pravokotnik videli celo naš tednik „Svobodno Slovenijo“, če bi ga kdo mogel prej tam položiti na tla! To se pravi: Ko se bosta 20, julija v LM stoječa astronavta približala pristajališču, bosta čisto točno spoznala mesto, kam naj se deta. Prav zaradi tega — zaradi večje varnosti — Apolo 10 ne bo .poslala že (Nadaljevanje na 4. str.) LETOŠNJA PODELITEV NAGRADE „VSTAJENJE“ Razsodišče literarne nagrade „Vstajenje“, ki so jo sestalo v nedeljo 27. aprila 1969. v Trstu in ki so ga sestavljali prof. Martin Jovnikar, Franc Jeza in dr. Anton Kacin, je soglasno sklenilo, da podeli nagrado „Vstajenje“ za loto 1968 pisatelju Alojziju Rebuli za roman „V Sibilinem vetru“. Svojo odločitev je utemeljilo takole: „Roman, katerega vsebina je zajeta iz prvih stoletij po Kristusu, plastično predstavlja takratno rimsko in grško življenje, družbeno, kulturne in versko razmere, ko jo krščanstvo prodiralo v ljudske plasti, a pritegovalo vsaj posameznike iz vodilnega sloja. Pisatelj jo ustvaril vrsto izdelanih, živih značajev, ki segajo cd sužnja do cesarja. Pri tem je pokazal ne le izredno poznanje takratno dobo, ampak tudi oster posluh za vse, kar je v organizirani človeški družbi in v življenju stalnega in vedno aktualnega. Glavni junak je pripadnik majhnega in ogroženega naroda, ki ga rimski imperij nasilno iztrga iz njegovega.. narodnega okolja, mu da popolno klasično izobrazbo, a ga tudi onesreči. Kljub zgodovinski odmaknjenosti je delo čudovito sodobno. Roman je tako ono največjih del slovenske pripovedne literaturo.“ Bralcem Svobodne Slovenijo je pisatelj Alojzij Rebula znan v zadnjem času po svojem lepem govora, ki ga je imel v Nabrežini 9. marca in smo ga objavili v številki 18 z dne 1. maja. Fantovski odsek v Mendozi je imel občni zbor 27. aprila. Vodil ga je dosedanji predsednik Bajda Jaka. Po njegovem poročilu in poročilih odbornikov jo bil izvoljen novi odbor: Hirschcggcr Davorin predsednik, šmon Jose podpredsednik, Grintal Janez tajnik, Hirzchegger Gabriiel blagajnik, Hirschegger Friderik kulturni referent, Štern Janez športni referent. PO ŠPORTNEM SVETU Namiznoteniško svetovno prvenstvo v Mucnchnu je jugoslovanski ekipi prineslo odlično tretje mesto in bronasto medaljo. Napovedi in željo jugoslovanskih igralcev so se uresničile in v borbi za tretje mesto jim je uspelo premagati ekipo Južne Koreje kar s 5:0. Drugo mesto jo zasedla ekipa ZRNcmčijc. V finalu jo je premagala Japonska v izredno izenačenem in borbenem srečanju s 5:3. Za Južno Korejo so se uvrstile: 5. švedska, G. Anglija, 7. ČSSR, 8. SZ, 9. Madžarska, 10. Francija. Med posamezniki pa jugoslovanski zastopniki niso tako blesteli kot med ekipnim tekmovanjem. Stiuančič je sicer v osmini finala izločil prejšnjega svetovnega prvaka Japonca Hasegavo, v četrtini finala pa jo izgubil z mladim Japoncem Kasaijem z 2:3 (20:22, 21:15, 16:21, 21:15, 17:21), v parih pa sta prav tako v četrtfinalu klonila Korpa-Surpck proti svetovnima prvakoma Al-serjem in Johanssonom. Igra je potrdila, da nista imela dosti možnosti, saj sta gladko izgubila z 0:3 (9:21, 10:21, 11:21). Alser in Johansson sta tudi edina, ki sta na letošnjem prvenstvu ohranila naslov prvaka. Med posamezniki jo edino Schoellerju (ZN) uspelo, da sc je kot edini Evropejec prebil med prve štiri in to že tretjič zaporedoma. V finalu jo Schoellor igral z Japoncem Ito, ki jo premagal roiaka Kasala s 3:0. Schoeller je zmagal v prvih dveh nizih z 21:19, 21:14, nato pa jo Ito prevzel vodstvo igre in zmagal z 21:19, 21:15, 21:9: Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage je v Chicagu izjavil, da bodo po njegovem mnenju zimske olimpijske igre leta 1972 v Sapporu — zadnie. Brundage že dolgo ni zadovoljen z zimskimi igrami. Prej je kot razloge navajal, da je v zimskem športu premalo amaterstva, predvsem v alpskem smučanju. To pot pa ie pogruntal nov razlog: Alpsko smučanje ni razširjeno po vsem svetu, ker so od dosedanjih 114 kolain z OI kar 101 osvojili zastopniki alpskih držav, samo Avstrija in Francija pa G2. Ob takih „dokazih“ potemtakem tudi plavanje ni univerzalen šport, saj so lani v Mehiki ameriški plavalci osvojili 554 kolajn, vsi ostali pa le 34. NAŠ BOM SAN JUSTO V Medi»! j«, 25. maja I9@9: SREBRNA MAŠA 6. g. JANKA MERNIKA, DUŠNEGA PASTIRJA V SAN JUSTU OB 8.00 KONCELEBRIRANA SV. MAŠA — V ŽUPNI CERKVI srebrnomašnikov slavnostni pridigar — Msgr. A. Orehar Poleg srebmomašnika in pridigarja bodo še somaševali gg. Ladislav Lenček, C. M., Franc Barle, S. D. B. in Alojzij Tekavcc, S. D. B. OB 9.30 AKADEMIJA V ČAST SRE BRNOM AŠNIKU — V NAŠEM DOMU Našemu dušnemu pastirju — predsednik Našega doma g. P. Čarman; Pozdravne besede ge. M. Zakrajškove — v imenu slovenskih žena; črtica v pozdrav — dr. J. Krivec kot najbližji sorojak. — Sodelujejo: Sanhuški pevski zbor^ pod vodstvom g. š. Drenška; šolski pevski zbor pod vodstvom gdč. A. Klanškove. OB 13.00 SLAVNOSTNO KOSILO Poleg sanhuških faranov še posebej vabljeni prijatelji č. g. srebmomašnika ter bivši gojenci salezijanskih zavodov. Prijave sprejema društveni blagajnik g. J. Zakrajšek na telefon 621-1531 najkasneje do srede 21. t. m. Vse rojake naprošamo za številne narodne noše. ininiiimiiii PREDZADNJI KORAK DO LUNE (Nad. s 3 str.) te dni dva zemljana na Luno. In ta večja varnost poleg ponovne vaje z LM velja — 350 milijonov dolarjev. Toliko namreč stane v celoti polet Apolo 10. V nedeljo 18. maja opoldne je pognala ogromna raketa Saturn 5 Apolo 10 v 12 minutah poleta na krožnico okrog Zemlje v višini 190 km. 45 ton tehtajoči celotni tovor je krožil še sklopljen z 18 m dolgo tretjo raketno stopnjo Saturna 2 uri. Na Zemlji so ta čas zasledovalne telemetrijske in radarske postaje do skrajnih podrobnosti določile krožnico in elektronski računski stroji so iz teh podatkov določili točko, trenutek ter smer, v katero naj se raketa s tovorom vred požene proti Luni. Posadka pa je medtem še enkrat preizkusila vse naprave v Apolo kabini. V danem trenutku je zagorel raketni motor tretje raketne stopnje in v kratkih minutah je dosegla raketa s celotnim tovorom hitrost 39.000 km na uro. S to hitrostjo se je začel polet proti Luni. Poveljnik, letalski polkovnik Thomas P. Stafford je vsemirski veteran, saj je 'že dvakrat letal krog Zemlje, prav tako John W. Young, in tretji, Eugene A. Ceman, že enkrat. Za posadko se je takoj po odletu proti Luni začelo Izredno težko opravilo. Najprej so morali na rahlo odločiti Apolo kombinacijo (kabino z njenim strojnim delom) od ostalega tovora, ki je bil še pritrjen na tretjo raketno stopnjo v „garaži“. Z ročnim krmarjenjem se je Apolo kombinacija malce odmaknila in nato počasi postavila na glavo. Okna kabine sedaj niso več gledala proti Luni, ampak na ostali tovor z raketo. Medtem ko je poveljnik s krmarjenjem začel približevati Apolo kombinacijo ostanku tovora — LM-u v „garaži“, je drug astronavt skozi okno s televizijsko kamero spremljal ves potek. Vsa Severna Amerika je istočasno mogla gledati v odlični barvni televiziji, vsa Evropa pa isto v črno belem. Prenos TV je bil urejen tako, da je glavna sprejemna postaja na Zemlji, prevzemajoč brezžični prenos oddaje iz Apolo kabine, oddajala' naprej enemu stalnemu satelitu nad Pacifikom, ta pa je oddajal drugemu nad Atlantikom. S tega pa je prevzemala glavna sprejemna postaja v Evropi in oddajala evropskim TV postajam. Milijoni so po svetu gledali, kaj se dogaja na poti proti Luni. Videli so tako, kakor če bT gledali skozi okno Apolo kabine. Razprostrli so se štirje listi velike „garaže“, zagledali so v njej „pajka“ LM in videli, kako je Apolo kabina počasi s svojim vrhom lezla v sklopko LM-a. Doživeli so sklopitev in Tekma v Barceloni med Jugoslavijo ; in Španijo ža vstop v finale svetovnega j nogometnega prvenstva je bila 297. uradna meddržavna tekma. Zmagali so Španci z 2:1 in s tem izločili Jugoslavijo, bil pa je to tudi 101 poraz jugoslovanske ekipo. Skupna bilanca meddržavnih nastopov Jugoslavije: 142 zmag, 54 neodločenih in 101 poraz, bilanca golov: 655:534. čc bi še zmagali Jugoslovani, pa bi bila to 101 zmaga po vojni. Prod vojno je Jugoslavija igrala 110 tekem, dosegla 42 zmag. 17 neodločenih in bila 51 poražena, razlika v golih 228:270. OBVESTILA Sobota, 24. maja 1989: Na Pristavi ob 20 2. prosvetni večer. Predava g. Fr. Markež: Evropa v slikah. V Slovenski hiši ob 17.30 prvi sestanek staršev dijakov Slovenskega srednješolskega tcčaia. Predaval ho dr. Kukoviča o problemih današnje mladine. V Slovenskem domu v San Martinu zvečer proslava prvo obletnice oh,stoja slovenskega orkestra „The Goldcnto-nes“. Občni zbor društva Pristava v Ca-stelarju ob 16. SKAD vabi na predavanje č. g. P. Krajnika o morali severnoameriške mladine. Začetek ob 19 v Slovenski hiši. Nedelja, 25. maja. 1969: Proslava 20-letnice Vestnika r:a Pristavi. Ob pol 10 sv. maša, nato zborovanje. razstava in asado. V Slovenski vasi roditeljski sestane:: o problemih naše mladine. Četrtek, 29. maja 1969: Odbor Zveze mater in žena ob 16 v Slovonski hiši predavanje ge. Rejeve: Dokler vaju smrt ne loči. Sobota, 31. maja 1969: Na Pristavi, ob 16 šah in ping-pong za mladino od 15. leta naprej. V San Justu sestanek mladenk in naraščajnic po slovenski maši. četrtek, 5. junija 1939: Zvezni sestanek SDO in SFZ po mladinski maši v Slovenski hiši. Sobota, 7. junija 1969: 2. kulturni večer SKA ob 20 v gornji dvorani Slovenske hiše s predavanjem dr. Srečka Barage o temi „Slovenci tu italijanske osvajalne aspiracije“. Nedelja, 8. junija 1969: V Carapachayu v Slov. domu koline. Nedelja, 15. junija 1969: Koline v Domu v San Martinu DRUŠTVENI OGLASNIK Knjižnica Zedinjeno Slovenije posluje v ponedeljek, sredo, četrtek, petek od 18 do 20 ure, vsako soboto ob priliki šolskega tečaja in vsako nedeljo po svv maši. PROSLAVA 20-LETNICE USTANOVITVE . „VESTNIKA“ a i ■ bo v nedeljo, 25. maja na Pristavi : Ob pol 10 sv. maša; nato jubilejno zborovanje in razstava Vestnika; opoldne asado za naročnike in prijatelje Vestnika. Posebej vabljeni Slovenci novinci argentinske vojske. • videli nato, kako se je kombinacija Apolo—LM odločila od nosilne rakete — 18 m dolgega valja. Za povrh so dobili še pogled na modri planet, v bleščeče še oblake zavito Zemljo. TV pre( nos je bil odličen, mnogo boljši od vseh dosedanjih ameriških in sovjetskih. V Argentini te senzacije nismo mogli zasledovati in tukajšnje TV postaje so nas pitale s slabimi in starimi posnetki ob poročilih o poteku poleta, če nevihta v nedeljo 18. maja s poplavo na gradišču sprejemne postaje za satelitske prenose v Balcarce ni napravila prevelike škode,, lahko upamo, da bomo direktne TV prenose ob prihodnjem poletu Apolo 11 gledali tudi mi. Tako 18 m dolga tretja raketna stopnja .Saturna kakor tudi Apolo—LM kombinacija sta nekako vštric leteli proti Luni naprej. Raketna stopnja je seveda opravila svoje delo s tem, da jo sebe in svoj tovor pognala proti Luni. Pri nadaljnjem poletu bi bila kvečjemu na poti. Zato so z Zemlje z brezžičnim ukazom vnovič vžgali njen raketni motor, da se je oddaljila od Apolo 10. Pognala se je vstran in na pot okrog Sonca (!) na podobnem tiru k;ot kroži Zemlja. Postala je umeten planet in bo krožila v nedogled okrog Sonca. Apolo—LM je brzela z vedno manjšo hitrostjo naprej proti Luni. Takoj potem, ko so se znebili raketne stopnje, Pripravljalni cdfcor Zveze mater in žena vabi na predavanje ge. Frančiške Reja: . . dokler vsa ju smrt ste loei6£ Kraj: Slovenska hiša Čas: četrtek, 29. maja oh 16 Prisrčno vabljene vse žene! ESL0VENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Staro Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea T. E. 69-9503 Argentina - PJ FRANQUEO PAGADO | g -S j Concesión N* 5775 PORAVNAJTE NAROČNINO! i č S) | j TARIFA REDUCIDA | ^ ! Concesión N* 3824 V SAN MARTINU V SLOVENSKEM DOMU KOLINE v nedeljo, 15. junija ■ j Orkester: THE GOLDEN TONES • Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1969*. za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 : \ ■ JAVNI NOTAR : : \ FRANCISCO RAUL \ CASCANTE Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 ; Cangallo 1642 Buenos Airee ¡ T. S. 35-8827 ■ * ■ 5 Tone žnžek ADVOKAT Uraduje za rojake ob sredah in petkih od 17—19 Na telefonu 47-4852 tudi dopoldne Lavalle 2331 5. nadstropje, pisarna 10 Ena kvadra od subte. „Pasteur“ PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE! PORAVNAJTE NAROČNINO! UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK špecialbt za ortopedijo in travmatologija ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 C. José E. Uriburu 235, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13 ■ = ODGOVOR NA ‘DOMOBRANSKO POVABILO’ ■ a Starešinstvo Društva slovenskih protikomunističnih borcev (Vestnik) iskreno pozdravlja „Domobransko povabilo“, ki je bilo objavljeno v S tednikih „Oznanilo“ in „Svobodna Slovenija“. Izjavljamo, da smo vedno, kot preje, tudi sedaj pripravljeni na iskrene razgovore za spet enotno bojevniško organizacijo. Starešinstvo D. S. P. B. (Vestnik) acBaaaaBaaBBBaBaaaBBaBaBaBaaaaaaaBaaaaaBaaaaaaBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaBBaBaaaaaaBaBaaaaBaaBaaaaaaBaaaaaai SL®VENSKA HRANILNICA z. z o. z. C. C. SLOGA Ltda. Bartolome Mitre 97 T. E. 658-6574 Ramos Meji a vabi člane in prijatelje na zanimivo predavanje dr. Julija Savellija o temi: Zakon o nokoininah in venziJi Predavanje bo v soboto dne 31. maja 1969 ob 20.39 v hranilničnih prostorih. sta Stafford in Cernan zlezla po tunelu v LM in debelo uro preizkušala vse njegove naprave in instrumente. Ko sta ugotovila, da vse deluje v redu, sta zlezla nazaj v Apolo kabino in začel se je že bolj miren in dolgočasen polet. V 24 urah poleta so bili že na pol pota. Sledilo je še nekaj televizijskih preno- . sov. Pri tretjem so zemljani videli Zemljo v TV le še tako veliko kot tenis žogo. V sredo so se približali Luni in želimo jim, da bi tudi ves nadaljni potek osemdnevnega poleta spremljala sreča. Po programu naj bi Apolo—LM v sredo zakrožila okrog Lune. V četrtek, 22. maja bosta Stafford in Cernan zlezla v LM in se, leteč nad nevidno platjo Lune,, ločila z LM-om od Apolo kombinacije. Apolo in LM bosta tedaj krožila v višini 110 km nad Luno. LM se bo nato malenkostno zavrla ter bo zato začela zgubljati na višini. Ko bo preletela polovico krožnice, bo le še 15 km nad Luno prav nad žrelom Moltke, kjer je tudi v bližini bodoče pristajali-šče. Pri drugi obkrožitvi se bo LM približala celo na 13.300 m do Lune; letela bo torej skoraj v isti višini, kot letajo nad Zemljo prekooceanska potniška letala na reakcijski pogon. Po teh dveh obkrožitvah bo LM najprej odvrgla podstavek s štirinožnikom, nato pa se bo sklopila z Apolo kabino. Stafford in Cer- nan bosta zlezla nazaj k Youngu v Apolo kabino. Nato bodo odvrgli še kabi-nv:o LM in samo z Apolo kombinacijo obkrožali vsaki dve uri Luno. Predvidenih je 32 obkrožitev, to se pravi — vozili bodo okrog Lune polnih 64 ur. Televizijski prenosi s te obkrožitve bodo pokazali Luno vsemu svetu od blizu. Istočasno bodo pa opravili še pomembne znanstvene naloge, fotografiranje in radarske meritve. Po osemdnevnem poletu bodo pristali v morju podobno, kot je pristalo Apolo 8 po božiču. * Z odletom Apolo 10 je sovpadel pomemben dogodek, ki so ga dosegli tekmeci — Sovjeti. V januarju so v razmaku šest dni ustrelili proti zvezdi da-nici in večernici — planetu Veneri — dve avtomatski postaji: Venera 5 in Venera 6. Oba avtomata sta priletela v razmaku 24 ur v bližino Venere, se tam deloma zavrla in odklopila po eno kroglo. Ti krogli sta začeli padati na Venero. Skozi njeno gosto ozračje sta padali približno eno uro, na koncu na padalih, da bi mehko pristali. 280 km narazen sta padli na Venero 16. in 17. maja in utihnili za vedno. Brezžično sta oddajali izsledke meritev med padanjem. Na zahodu sodijo, da je vročina — vsaj 2809 C pri tleh — pokvarila naprave in preprečila nadaljnje oddaje s tal.