Občni zbor ,,Narodne Šole". (Dalje). Statistika društvenikov kaže, da ustanovnikov ni prirastlo niti v zadnjem niti v predzadnjeai letu. Vknjiženih je 18 z vsoto 315 gld.; torej še niso vsi ustanovniki vplačali popolni znesek 20 gld. Nadejati st; pa tudi ni, da bi se to kdaj zgodilo; terjati se skoro ne more, ker so ustanove bolj dobrotne, za kntere društvo nima dajati vračila. Izmed 18 ustanovnikov so 4 uže umrii. Ustanovnina je naložena in obresti znašajo od dveh let skupaj 47 gbl. 56 kr., ki so tudi z glavnico shranjeni. V potnnožitev ustanovnine bi bilo priporočati, da slavni občni zbor sklene, naj se od izkazanih obresti 20 gld. pripiše k ustanovnini na ime nčesko-slovenskega spolka" v Pragi, ki je 17. niaja 1888. 1. vsled prijaznega posredovanja našega člana Jan. Legota poslal 30 gld. Ta izvanredna podpora zasluži, da se hrani v spominu lepi slovanski vzajemnosti v znak. Društvenikov z letnim doneskom je bilo 1. 18S8. 73 šol, 57 učiteljev, torej 130 vkup; 1. 1889, je število se na 89, učiteljev pa zmanjšalo na 48; vkup je bilo 1. 1889. plačujočih članov 137. Razun teh pravih udov (§ 5.) je bilo 1. 1888. 60 Ijudskih šol brezplačno obdarovanih; 30 ljudskim šolam so se podarili vslrd odborovega sklcpa učoi pripomočki za številjenje in oblikoslovje in slavni c. kr. deželni šolski svet je zaznamoval one šole, katere so darovana učila najbolj pogrešale, ter tudi izrekel svoje priznanje odboru za dobrodelnost. V zadnjem društvenem letu so bile le 24 Ijudskim šolam brezplačno v šolskem blagu naklonjene podpore; vvednost daril broji za 1. 1888. = 206 gld. 26 kr. in za 1. 1889. = 122 gld. 14. kr. Pri razdelitvi j-odpor se ni prezirala nobena prošnja in, odbor je storil v smislu § 12. diuštvenih pravii, kolikor je gmotno stanje BNarodne Šole" dopuščalo. Število podpirancev še ni bilo nobeno prejšnjih let tako visoko, kakor baš zadnji dve leti, osobito 1. 1888., in odbor se je srčno radoval, da je ravno povodom 40letnice najdobrotljivejšega našega vladarja doseglo število obdarovancev tako znatno visokost. Tudi od slavne nMatice Slovenske" z dopisom z dne 2. nov. 1888. 1. podarjene zemljevide, katerih je še prav velika skladovnica na ponudbo, so se nekaj po- 21* razdelile gg. učiteljem in nekaterim šolam, ki so se zanje oglasile. Kdorkoli jih želi imeti, naj se potrudi k prvomestniku in dobi jih brezplačno. Izrečno pa moramo poudarjati, da manjka Avstrije, Evrope, Rusije, Azije, Avstralije. Od severne in južne Atnerike je le še nekoliko izvodov na razpolaganje; od drugih je pa še prav obilo dobiti, recimo: 1. Balkanski poluotok, 2. Italija, 3. Španija in Portugalsko, 4. Francija, 5. Belgija in Nizozemsko, 6. Nemčija, 7. Britanija, 8. Škandinavija in 9. Švica, Istotako je šlo drugo darilo slavne nMatice Slovenske", t. j. 190 izvodov BTelovadba II. del" rued svet. Knjižica se je razdelila učiteljem na Štajerskem, Primorskem in Kranjskem. Za oba darova se zahvaljujemo slavni nMatici Slovenski" tudi na tem mestu. .Narodna Šola" se ne more ponašati z mnogimi podporami posamičnih dobrotnikov; dohodki pa ostajajo — hvala podpirateljem — skoro na isti višini uže več let zaporedoraa; množina porabljenega šolskega blaga se vzdržuje na enakomernem površji, dasiravno smo letos 50.366, to je za 12.000 kpuiadov več pisank razposlali mimo predlanskih 38.264. Učnih šolskih knjig se je v obeh letih razdelilo 689 izvodov; sicer to število ni visoko z ozirom na število vseh šolskih otrok na Kranjskem; vender je količina vsega po društvu razdanega šolskega blaga merilo in dokaz, da šolstvo na Kranskem leto za letom napreduje in da -Narodna Šola" tudi marsikaj pomore pri uspehu. Ko bi odbor imel voč materijalnih sredstev, storil bi glede na druga učila mnogo več; zato se društvena skrb obrača bolj na pridobitev drobnega blaga, katerega mladina neprestano potrebuje in za katero revni stariši težko trosijo novce. (Dalje prih.)