november ' T Vsi sveti 2 S Spom. ver. e dni> da P"-JJo volilce vsaka na svojo in vsaka za svoje kandi- dob s'tran nimajo pome-Voiita širšo javnost. Pač pa so We^6' se vr®ij0 Za razna kod , .a zastopstva in pone-tlidi za državne predstav- it ^akega značaja, da se ki w za zanimati vsakdo, bla"U,J'e dobrobit dežele in ^Jtif je ^'»dstva pri srcu, ^^deralna vlada sklepa i;j6j * • za celo Unijo in je v tik Prebivalstvo od Atlan- Vf ^ i 0 Pacifika ena enota. H (,VC!hlec J'e torej v prvi V l°I an Paziti' da PriPo- fte, )j-e , "" važni, uči pripo-es _ t^mu.da pridejo v kon- litie^'^-' ki so po njegovem Nbni- med vsemi kandidati ri i2bi1.Jfdanjih volitvah pa bo ti ^vno6 pr^vih oseb Precej Pri večjni prjebival- !* vedn predsednik Roosevelt v°liici nad vse popularen in Hilvbl gotovo želeli da bi NaJ.&ngres može, ki bi mu % Ki voditi deželo navzor plasti Stvfsanja za žiršo fji bi] J' "°'Wnevalo bi se, da Njei, Ci!j dosežen, ako s H se DfMej0 v kongres kandidati >iw e lastne, demo- S So ' stranke. Znano pa je, ton. e v tO), liki-. 'gres ' zadnjem zasedanju l."''' m eHPOjavi,i razni "l'P°r-d demokrati samimi, c%o h Predsedniku včasih h , kakor republikanci c°k"i °eo takih starokopit-h a' VnMZdaj P°®ovno kandi. vfi bodo ! CGm ic Priporočati £ »r. takih možeh pre- C>aH?&!fni\jesv°J'ečas- tn, J-Gnm'i- mu Je Progre- Cko,Cianec ka- Do 0 bi , atlven demokrat, in ^ ideji' da bi S3 volilci ^ lV^avnali, kajti na je tudi zdaj k, glavna stvar h 't°°ve . ; II Vka »n y ■ v Podpj ».)o od kapitali- iu^al^11! dll-vno časopis. 10 ?lstičen 8trah°vit protiko- republikanska ^^^'da^ da bi se zde" SkorJ® Ze vsa deže,a [V Vse vplivnejše strinjajo {^m °vim New deal' pro-W$e'S° "komunistične;" In viiiljujejo Volil- CHAMBERLAIN VSILJUJE PAKT Chamberlain zahteva od parlamenta, da se ima prijateljski pakt z Italijo čimprej odobriti. London, Anglija. — Min. predsedniku Chamberlainu se zelo mudi, da pride čimprej, ako mogoče do drugega tedna, do odobritve pakta, sklenjenega z Italijo že aprila meseca, a še zdaj ue potrjenega. To sredo se jo kar v obliki zahte-ve obrnil na parlament, da' ima ta pakt potrditi. Pri tem je zagotovi!, da vojna v Španiji, od katere poteka je bil pake odvisen, ni več nevarna evropskemu miru, češ, da sta Hitler in Mussolini podala zagotovilo, da ne apelirata na špansko o-zemlje. Obenem je povdaril narlamentu, da je potrebno, da se Italiji prizna Abesinija, rekoč, da se bodo na ta način izboljšali izgledi za splošen mir. > S to svojo zahtevo na parlament je Chamberlain popolnoma prevrgel svoje prejšnje stališče, namreč, da se morajo zadeve glede tujezemskih vo-kov v Španiji popolnoma rešiti, predno pride do uveljavljenja pakta. DosPej je Mussolini potegnil iz Španije le kakih 10,000 mož. -o- JUNAŠKI REŠITELJ Chicago, 111. _ gtiri leta .-tari Louis Seiden je padel za hišo, kjer stanuje s svojimi starši, 7810 Kingston ave., v odprtino za odpadke, s katere so neki drugi dečki prej odstranili pokrov. Neki delavec, po imenu Patrick Pine, živeč na 3517 So. Seeley ave., ki je bi! ravno tedaj v poslopju zaposlen,je zaslišal krike otroko-- matere, ki se je skušala vreči za ptrekom v odprtino. Žensko je porinil proč in naročil moškim, ki so stali okrog, naj ga drže za noge. Tako se je mož, ki je vitke postave, spustil z glavo naprej navzdol v luknio: dočim sta ga dva moža držala za noge. Na ta način je v resnici še pravočasno zgrabil otroka, ki se ie že potapljal v umazani vodi in moška sta nato potegnila v»n njega in otroka. vi nikomur nič zalega pripetilo. LUNIN MRK Chicago, 111. — v Chicagi '•11 drugod po vzhodu se bo videl prihodnji ponedeljek lunin mrk, ki pa se bržkone ne bo opazil dosti, ker bo nastopil skoraj istočasno s solnčnim zahodom. Trajal bo od 3-45 do 5:05. Mr. Anton Grdina odlikovan Bas ob zaključku lista smo prejeli brzojavno vest, da je Jugoslovanska vlada podelila našemu uglednemu in zaslužnemu rojako MR. ANTONU GR-DINI, večletnemu bivšemu glavnemu predsedniku K. S. K. Jednote, ter pred-—.j sedniku Jugoslovanskega Kulturnega Vrta v Clevelandu, ter odličnemu požrtvovalnemu narodnemu voditelju in delavcu med nami ameriškimi Slovenci v Ameriki, visoko odlikovanje Jugoslovanske Krone III. reda. To visoko odlikovanje mu je podeljeno v priznanje njegovega požrtvovalnega narodnega delovanja. Našemu vrlemu prijatelju in somišljeniku Mr. Antonu Grdini, ki je prejel to visoko odlikovanje izreka list "Amerikanski Slovenec" iskrene in prisrčne čestitke! Naj ga Bog ohrani Ameriški Sloveniji še dolgo dolgo, kot odločnega narodnega in katoliškega borca in voditelja! Ta vest bo gotovo zelo razveselila vse številne naročnike in prijatelje našega lista, saj so oni v zadnji letošnji kampanji izvolili Mr. Antona Grdino za častnega maršala vseh naročnikov "Amerikanskega Slovenca". Prepričani, da govorimo prav iz srca velike armade naročnikov našega lista, kličemo našemu visoko odlikovanemu prijatelju Mr. Antonu Grdini prav glasen in krepak: Bog živi in iskrene Čestitke! Iz Jugoslavije Mizar Dornik, ki se je lotil ponarejanja denarja, je za enkrat na varnem, ker so ga prijeli orožnikii — Zverina dela mnogo škode revnim dolenjskim kmetom. —. Smrtna kosa. — Razne novice. , cem republikansko listo, češ, da edino na njej so čisti patri-joti. Ta propaganda, dasi skrajno umazana, pa je postala ž|e tako otročja, da ji bo nasedel malokdo, ki zna samostojno misliti. NOVI NAČRTI HITLERJA Baje pripravlja nov načrt za evropski sporazum. London, Anglija. — Kakor se iz raznih poročil m'ore razumeti, kuje Hitler, bodisi sam, bodisi skupno z Mussolinijem, nov načrt, po katerem naj bi se Evropi zasigural mjr, in da bo ta načrt podoben tistemu, ki ga je predložil v letu 1936, po okupaciji Porenja. Podlaga celega načrta bi obstojala iz vrste nenapadalnih pogodb, ki bi jih štiri velesile, Nemčija, Ttalija, Francija in Anglija, j tklenile med seboj. Od pakta bi bila izključena sovjetska Rusija in enako bi tudi manjše države v vzhodni in srednji Evropi ne prišle v poštev. "Veliki štirje" bi torej vladali celo Evropo. --o- PRIZNANJE ZA DOBRO DELO Chicago, 111. — Na Medill višji šoli je bila v sredo kratka prireditev v čast dvema dijakoma, namreč 17 letnemu Const! Silvich in 14 letnemu A. C. Gibsonu, ki sta prebivalce v neki hiši opozorila na ogenj. V ponedeljek zvečer sta v nekem poslopju videla, da je iz-bruhnjl požar, na kar sta stekla navzgor, alarmirala ljudi in obenem pomagala družinam pri reševanju. --o- OBDOLŽENI MLEKARSKEGA MONOPOLIZMA Chicago, 111. — Posebna federalna porota je zadnji torek odredila, da se vloži tožba proti 75 osebam, ki so obdol-žene, da so v chicaški mlekarski industriji pospeševale monopolizem in s tem kršile federalne zakone proti trustom. Imena teh oseb je sodišče pridržalo v tajnosti in se bodo ob javila teden po volitvah, da se ne bo s tem koval kak politični kapital. Ta tožba je rezultat dela, ki so ga vodili vladni raziskovalci tekom celih 16 mesecev. DAN PREMIRJA POSTAL ZAKONIT PRAZNIK Dan premirja, ki ga je obhajala Am'erika 11. novembra vsa leta po vojni na bolj privaten način, je postal zdaj zakonit praznik. Chicaški poštni urad objavlja,da bodo letos na ta dan poštne postaje zaprte. Vendar pa se- bodo širom celega mesta enkrat na dan dostavljala pisma, z nekaterih postaj tudi dvakrat. V obeh glavnih poštnih poslopjih bodo, izvzemši prodajanja znamk in podobnih manjših poslov, uradi zaprti. KRIŽEM SVETA ______ — Sofija, Bolgarija. — Začetkom tega tedna se je vršil v jugoslovanskem mestu Niš sestanek med jugoslovanskim min. predsednikom Stojadino-vičem in bolgarskim min. preds. Kiosseivanovim. Baje se je razmotrivala pri tem carinska unija med državama. — Varšava, Poljska. — Med zastopniki Poljske in Nemčije so se pričeli v sredo, razgovori glede usode tisočerih polj. skih Judov ob rrieji med obema državama, katere je Nem-čij a sicer spravila preko meje, a se za nje ni moglo poskrbeti. — Pariz, Francija. — Zadnje dni je dobila Francija novega finančnega ministra,namreč P. Reynaulda. Dosedanji minister je bil prisiljen odstopiti zaradi svoje opozicije proti min. predsedniku Daladier-ju. — Washington, D. C. — Tukajšnji mehiški poslanik se je zadnji torek izrazil, da se je med njim in ameriško vlado dosegel začasni sporazum glede poravnave odškodnine za posesti, katere je mehiška vlada zaplenila ameriškim državljanom. PREDSEDNIK BO GOVORIL Ta petek zvečer se bo obrnil na volilce. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt s'e je to sredo odpeljal na svoj dom v Hyde Park, N. Y., kjer namerava o-stati do volitev. V načrtu ima. da pripomore tamkaj, kolikor je v njegovi moči, do zmage demokratskih kandidatov, kar pa bo storil belj kot državljan New Yorka, kakor pa kot predsednik. Ta petek zvečer bo imel govor po radio, v katerem bo bržkone povdarjal važnost volitev in bo obenem priporočal izvolitev takih kan didatov, ki ne 'bodo delali zapreke v kongresu, da se sprejmejo potrebne reforme. POZOR ClTATELJI! Vsak izmed čitateljev naj gotovo prečita kampanjsko poročilo o "Novem Svetu" na tretji strani te številke! SVOJEVRSTNO PRIPOROČILO ZA KANDIDATA Chicago, 111. — James W. Linn je profesor na chicaški univerzi in zdaj kandidira za poslanca v državno zakonodajo. Zadnji torek zvečer je okrog 200 njegovih dijakov na univerzi priredilo kampanjsko parado zanj, pri kateri je nosilo napise, ki so kandidatu samemu izvabili nasmeh. Eden teh napisov je povdarjal, da kandidat "zna pisati in brati," drugi, da "je še dosti pošten", nadaljni napis je povedal, da "kandidat dela med tem, ko ti spiš", in še eden je omenil, da kandidat "je zmožen misliti". ■-o- NEMČIJA PRIDELALA "VINO MIRU" Neustadt, Nemčija. — Letošnjemu pridelku palatinskega vina so dali Nemci ime "vino miru", in sicer *v spomin na mo-nakovski pakt, s katerim.se je preprečila grozeča vojna med Nemčijo in Čehoslovaško. ■-o- Kdo ve, če tisti, ki so danes neA-ečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uniču-jje moralno življenje v družicah? Ponesrečen poizkus Ptuj, 10. okt. — Danes so ptujski orožniki presenetili v nekem manjšem ptujskem hotelu ponarejalce 500 dinarskih bankovcev v hipu, ko so se zbrali na sestanku. Zaenkrat jie aretiran njihbv kolovodja, 30 letni Avgust Dornik rojen v Gunsdorfu in pristojen v Št. Pavel pri Preboldu. Prišel je v Ptuj jz Celja, kjer je hotel dobiti ljudi, ki bi mu financirali nadaljevanje njiegovega dela. Zaplenili so mu dva kov-čega, v katerih so našli opalo-graf, 10 negativov 500 dinarskih bankovcev, dve kopiji, 5 cinkovih plošč za klišeje,razne barve, kemikalije in drugo. Za vse skupaj je po lastni izjavi plačal približno 10.000 din. Dornik je po poklicu mizar, vendar je stalno študiral kemijo. Svojo krivdo brez ovinkov priznava. Pravi,da je hotel doseči samo to, da bi bili njegovi bankovci res strokovnjaško izdelani. Okrog sebe je zbiral lahkoverne in naivne kmete, ki jim je obljubljal nagrade in dobro življenje. Nekateri halo-ški kmetje so prodali svoje krave in mu posojali denar, ke!r so bili prepričani, da bo to rodilo dobre uspehe. Po njegovi izjavi bi lahko v eni noči ponaredil za 10.000 din bankovcev. Da je tako oškodovanje državne blagajne pravočasno preprečeno, je glavna zasluga komandirja orožniške postaje na Bregu pri Ptuju. Napram svojim sodelavcem' se je Dornik izdajal za Avgusta Poljšaka iz Celja. Nenavadni ponočni gostje Dobrepolje, 8. okt. — Pred par dnevi so imeli pri posestniku Lohkarju v Predstrugah čudnega ponočnega gosta,ki ni bil nihče drugi kot medved kosmatinec, ki je prišel vogla-rit okrog hiše. V noči na petek, 7. tega meseca sta pa prišla iz gozda, ki je blizu Loh-karjeve hiše, ki stoji poleg kolodvora, zopet v vas dva divja srednje velika prašiča. Na podu, kj er spita domača sinova in Rigl'er Alojzij, so se ti trije, preden so zaspali še pogovarjali. Med razgovorom pa zaslišijo, da se okoli poda razlega neki šum in kruljenje. Ri-gler, ki je prvi pogledal skozi odprtino, jie zagledal spodaj dva divja prašiča, ki sta s? smukala okoli visoko stoječe koruze prav tam, kjer je pretekle dni motovilil medved. Ker prašiča nista dosiegla koruze in nič našla za pod zob, sta jo urno ubrala v gozd, Štihtd imenovan. Ponekod po sosednjih njivah se opažajo sledovi teh ščetinarjev. Ti šče-tinarji delajo precej škode zlasti v hribovitih in gozdnatih naseljih, zlasti pa tožijo kmetje tam okolu Turjaka in Škoc-jana. ( Pri Podgori so v Podklancih (na njivah, kjer raste koruza, j napravili jazbeci mnogo škode lin požrli obilo koruze. Napaden Pred kratkim je bil neke noči napaden 27 letni dninar Jože Tratnik iz Belih vod nad Šoštanjem. Napadel ga je neki moški v Lepi njivi pri Mozirju in ga z nožem zabodel y roko. -o- Smrtna kosa V Metliki je umrla Regina Bano, vdova sodnega uradnika in mati banskega tajnika Milana Bana. — V Goriči vasi pri Ribnici je umrl France Honig-mann, posestnik in oče župnika Honigmanna v Bukovščici. — Pri Sv. Juriju ob Taboru je umrl Kajetan Kobale, upokojeni železniški uradnik, posestnik in dolgoletni cerkveni ključar farne cerkve. -o- Pod motorjem Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 24 letni sluga Mirko Miloš, katerega je na ulici podrl moto-ciklist in mu prizadejal hude poškodbe. I Napaden Na cesii v Podplatu sta dva moška napadla 24 letnega krojaškega pomočnika Tomislava Pavšiča iz Rogaške Slatine in ga n'evarno zabodla z nožem v levo ramo, da je moral v celjsko bolnico. Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške! Fratike Mašim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti Blaznikovo kakor tudi Družinsko Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite/si jih takoj, dokler ne poide zaloga. Vsak komad stane s poštnino vred 25 centov Naročajo se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. 'AMERIKANSKI SLOVENEC Petek. 4. novembra 1938 Amerikanski Slovenec uj in najstarejši tlovenski list 9 Ameriki. JJiUaovljan let« lMli Izhaja vaak dan razun nedelj, pone-4elikov in dnevov po praxnikib. Izdaja in tiaka! pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. CermaJk Rd.,Chicago Telefon* CANAL 5544 KfcročnUui Za c«lo leto--15.00 Za pol Teta -. 2.50 Za četrt leta -........... 1.50 Za Chicago, Kanado ta Evrope: Za celo leto __$6.00 ___3.C0 Za pol leta . Za četrt Ifcta---- Posamezna \stevilka 1.75 . 3c The first and the Oldest Slovene JSfetcsvaper in Amerfak, Established 1193,, Issued daily, except Sunday« Monday and tha da j after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phon« CANAL 554* Subscription: For one year-- For half a year - For three months _$s.oo _ 2.50 - L5G Chicago, Canada and Europe: For one year ---$6 00 For half a year - 3-00 For three months .-— 1.75 Single copy----3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo naj dan in poč pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se np ozira. — Rokopijov ursd-pištvo fie ijrača. & _*_* Entered as second qjass^r.atter Norember 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under ths Act of March 3, 1879. Nov val oboroževanja Ko sta si francoski in angleški ministrski predsednik Daladier in Chamberlain po monakovski konferenci, ki je dne 30. septembra narekovala Češkoslovaški odstop ene petine državnega ozemlja, med francoskim in angleškim parlamentom oprala roke, češ, da sta rešila svetovni mir, nista povsod naletela na odobravajoče razumevanje. Nikogar ni bilo, ki bi jima bil oporekal zasluge, da sta človeštvu prihranila grozote nove vojne. To je res. Toda vsi niso odobravali načina, kako sta mir reševala, in še vedno je ostalo odprto vprašanje, če morda nista Anglija in Francija imeli drugih, prav tako učinkovitih sredstev, s katerimi bi bili dosegli isti uspeh, pri tem si pa pred vestjo Človeštva ohranili neomadeževano čast, da sta držali besedo, dano mali državi. Čestitke, ki jim zdaj še prihajajo, postajajo tem bolj redke, čim bolj se oddaljujemo od tesnih dni na koncu septembra in čim bolj dobivamo pregled dogodkov, ki so takrat s strašno burjo drveli mimo Evrope. Zdi se nam, da prihaja za obe, za Anglijo prav tako kakor za Francijo, doba bolestnega prebujenja iz težkega sna, ko se s čustvi sramu nad storjenim grehom vedno bolj meša zavest, da ga je treba popraviti in da je "reba storiti trdne sklepe, da se kaj podobnega ne bo več oripetilo. vpeljala obvezno vojaško službo za vse državljane. Anglija se bo z najhujšim naporom postavila na noge. Toda orožje samo še ne zadostuje. Podpreti ga je treba s silo ideje. Ali je to poziv na vojno? Ne, nikakor ne. Nasprotno, to je danes edino jamstvo, da se bo mir ohranil!" Nekaj podobnega doživljamo tudi v Franciji. Francoski narod ima preslavna izročila o svoji časti, da bi bil mogel v hipnem navalu malodušja pozabiti, da september leta 1938 ni častno zapisan v njegovi slavni zgodovini. Kq so odzvenele opravičilne besede ministrskega predsednika Daladiera, se je Franciji vrnil pogled na resnično stvarnost, Stvarnost pa je ta, da Francija, zapeljana od fantaziranja ljudske fronte, ki je tri leta razkrojevala njeno narodno dušo, ni bila pripravljena, da bi bila mogla svojo besedo držati. Iz francoskega parlamenta prihajajo zdaj mučna razodetja: nimamo letal, nimamo letalskih tovarn, nimamo protiletalskih topov, vse je zastarelo, vse manj vredno. Beseda diplomatov se ni imela na kaj oslanjati, da bi bila mogla rešiti čast države in njene slovesno dane besede. Zato ni čudno, da je tudi v Franciji, v katere zgodovini je bila do sedaj vsaka stran čista, mirovni eksploziji ob zaključku monakovske konference sledila druga eksplozija vsenarodne volje po oboroževanju. To ni istovetno z gonjo za vojno. Ne, to je samo izraz spoznanja, da mora biti narod stvarno močan, enakovreden drugim, če hoče, da bodo za diplomatskimi mizami njegovo mirovno besedo spoštovali. Navedli smo dve značilni posledici zadnjih dogodkov. Iz njih je mogoče razbrati tudi njihovo pravilno oceno. Za one pa, ki imajo bistre oči, se v njih odkrivajo — sicer v še nejasnih, skoraj bi rekli podzavestnih oblikah — nove smeri, po katerih se bo razvijala zunanja politika Evrope. BAZAR, SV. MISIJON iN DRUGO IZ KANSAS CITY Kansas City, Karts. Menda ne bo preveč, če sa o-glasimo enkrat na ieto in marsikoga, ki je kedaj živel med nami, bo zanimalo izvedeti, kako s:a še kaj giblje'mo.— Delavske razmere so v bolj sla-bem pdTožaju, kakor menda Kakšen pomen naj bi pa sicer imel krik po pospeše- j povsod. Navadno le po eden v doma od Starega trga pri Kolpi. Ž eni to van je se je vršilo v Slov. Hrvatskem domu. Za zabavo so igrali tamburaši. Drugi dan smo se pa odpeljali na 15 milj oddaljeno farmo Mr. Roparja v "pohode", kakor smo rekli v Bili Krajini. Tam je igrala pristna slovenska harmonika, po kateri je spretno vodil prste Matt Kenik, kateri je igral tudi na ohceti Mr. Bajuka pred 25. lati. — Menem oboroževanju, ki je hkrati zgrabil angleški in franco- družini dela in ta-mora pre-' sgč "Novi Svet" se je nad vse angleška vlada res ne verjameta v trajnost monakovske mirovne pridobitve? Komaj se je angleški ministrski predsednik vrnil nazaj v London in tamkaj navdušeno vihtel po zraku od Hitlerja in njega samega podpisano listino, v kateri si Anglija in Nemčija druga drugi obljubu-jeta, da se nikdar več ne bosta vojskovali, je že sledila seja vlade, na kateri so bili 'sprejeti daljnosežni sklepi. Ustanovljeno bo po zgledu zadnje svetovne vojne novo ministrstvo za narodno obrambo, katerega naloga bo, da združi v en sam zedinjen napor narodno-obrambne naloge ministrstva za industrijo, ministrstva notranjih zadev in ministrstva za delo. Parlamentu bo predložen zakonski osnutek, s katerim hoče Anglija uvesti obvezno vojaško službo po zgledu ostalih evropskih držav. Letalsko ministrstvo ski narod, ko je v njegovih grlih komaj usahnilo hvaležno življati vse druge, pa če tudi vzklikanje, da je bil rešen mir s pomočjo češkoslovaške sf v dr"ži"i ali če J,h -ie v , „ A1. » , . . IV,. I 1- -e i dvanajst. Pa se srečen je, ce le žrtve? Ah francoski m angleški narod, ah francoska in more Pripravljamo se na cerkveni bazar, ki se bo vr.-il v korist cerkve zadnji teden v novembru v cerkveni dvorani. Naši vrli iiaran Mr. Matija Petek, ki je tesarski mojster, že meri. kako izpelje razna "štante" v dvorani za razprodajo raznih predn*tov. Šolski otroci že tudi pridno delajo v korist bazarja. Na novo se je organizirala skupina naših mtadeničev pod vodstvom č. sestre Sabine v cerkveni pevski zbor, kar je . uva,e vredna in je upati, da je dobilo nova zaupna navodila, da bo moglo zgraditi celo vatrajal?'. Res, lepo petje vrsto novih tovarn za letala in letalske motorje, tako da in Pevske vaje ki so k temu potrebne, zahtevajo mnogo je^in^j požrtvovalnosti, . .ii »/u v i** /j«. i^uact 111 it taicnc iiiuiui je, LcliVU Ua * ---- bi moglo v najkrajšem času razpolagati z novimi tisoči in' P°trebne- tisoči protiletalskih topov. Vojna mornarica je dobila na-' ™ * in, . , i j j- i i ■ m i. . ^ , ~..... upamo, da bodo vsa radi stori- log, da zgradi celo vrsto bojnih edmic. Po deželi hodijo, a. _ v soboto agenti vojnega ministrstva, ki nabirajo prostovoljce za pilotsko službo. Ves angleški narod je zajelo vojno dne 23. oktobra smo imeli y naši cerkvi sv. Družine poroko. Zakonsko zvV- Anglija v zadnji evropski krizi zaradi tega tako ohlapna, ker se je zavedela na podlagi poročil vojnih strokovnjakov, da glasu diplomacije ne more podpreti z zadostno oboroženo silo, s takšno, ki bi protivniku dala misliti in bi ga odvrnila od njegovih namenov? Ali je res, kar so časopisi poročali, da je nemški zunanji minister angleškemu veleposlaniku v Berlinu siru Nevilu Hendersonu, ki je na koncu septembra prišel k njemu grozit, da bo Anglija podprla Češkoslovaško, v obraz povedal, da tega ne verjame, ker ima točne informacije, da tega ne more storiti? Potemtakem je sedanje značilno novo razpoloženje v Angliji izraz splošnega spoznanja naroda in vlade, da ie bil mir v Monakovem drago kupljen in da bi bil mnogo cenejši, Če bi bila Anglija pravočasno opustila sanjarjenje MacDo-naldovega režima in bi si bila pravočasno oskrbela oboroženo silo, s katero bi bila v danem trenutku lahko mir branila brez prelivanja krvi. Kar je zamujenega, je treba popraviti. To govori iz vrvenja angleške javnosti in iz delovanja angleške vlade. Popraviti, in sicer hitro popraviti. Čas ne čaka. Churchill je ta novi val posnel v zgodovinske .besede, ko je nedavno dejal: "Strašna katastrofa se je zrušila na nas. Mi se moramo oborožiti. Tega se vsi zave-' damo. Anglija bo pre vrgla stoletja staro izročilo in bo, ■sta je pa hči Mr. George Bajuka iz Drašič; Mrs. Bajuk je priljubil vsem, ki so si ga naročili. Želeti je, da bi bilo še malo več uspeha v sedanji kampanji, saj je naš slovenski list vreden vse podpore. Naznanjeno nam je bilo \ cerkvi po g. župniku Rev. D. Gnidica, da bomo imeli sv. mi-sijon, kateri se začne v nedeljo 6. novembra in se konča v nedeljo 13. novembra. Sv. mi-sijon bo vodil č. g. Rev. Vita! Vodušek, ki se je ravno sedaj vrnil iz stare domovine. Dal Bog, da nam prinese obilo božjega blagoslova, ki ga tako potrebujemo. Jos. Kostelic -o- LORAINSKE NOVICE Lorain, O. Preteklo soboto 29. oktobra sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda poročila Mr. Frank Ambrczič in Miss Catherine Augusta Boni. Ženin je sin bče znane in spoštovane Am-ircžičeve družine in je zaposlen kot City Council Clerk; nevesta pa je graduirana bolniška strežnica, doma iz Cleve-landa. — Novoporočencema ir,krene častitke! Vile rojenice so posetile družino Jack Tomazic, Jr. in jim pustile"zalo hčerko. — Na bolniški postelji se nahajajo Sirs. Frances Dougan z 31. St. Mrs. Uršič z 29. Street in Mrs. Stare z Elyria Ave. — Se vedno je tudi bolna Mrs. Frances Juha. — Vsem bolnikom iz srca želimo skorajšnjega o-krevanja in trdnega zdravja. X. -o- ODERSKO ŽIVLJENJE 6. NOVEMBRA., V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. čer pred 7:30, ker točnega začetka se bomo tudi to pot strogo držali. Kličem vsem bravcem pozdrav in na snidenje, v nedeljo G. novembra, v South Side Turn Dvorani! Član P. D. K. "Lilije". -o- SPOMINI NA POTOVANJE V DOMOVINO Pueblo, Colo. G. urednik, prosim da mi odstopite nekoliko prostora v tem listu, katerega tako z zanimanjem prebiram. Veste, pustil sem list za nekoliko ča-Imamo vedno vsake vrste'sa, pa mi je bilo tako dolg čas prireditev v Milwaukee. Res po njem in nikakor nisem rao-toliko, da se že razvrstiti ne gel še nadalje biti brez njega, morejo. Ob sobotah ali nede- Vedno sem čutil da mi je ne-ljah imamo včasih kar po tri, kaj manjkalo, zato sem si ga ali celo več slovenskih priredi- spet naročil in hočem biti zvest tev. So to navadne veselice, naročnik, dokler mi bo le mo-domače zabave, kart partije, goče, kajti ta list je zares za-vinske trgatve, različne oblet- nimiv. Prinaša toliko vsako- nice in tako naprej. Ampak I vrstnih vsakdanjih novic in ve-kaj takega kot bo v nedeljo G.'sti tar drugega zanimivega be-novembra je pa že velika rad-j rila, česar drugi listi ne piina-kost. Kot najdeni cekin se orijšajo. Zato še enkrat zapišem, časa do časa zalesketa oderska j da je Amerikanski Slovenec v umetnost med nami, ki člove- j resnici najboljši list za naše ka najbolj razvedri, zabava in izseljence. — Kot sem že zgo-ga ponese iz enolične vsakda- raj omenil, sem prosil nekoli-njosti nekam popolnoma v dru-1 ko prostora za to, da bi rnalo gi svet v prijetno razpolože nje. Gleda posluša in uživa. Dogodki , med SIoTcnd p* j&jMrfld lostno poročilo, da mu Zdclah pri Brežicah prem oče Martin Omerzel v starosti 88 let. Pokojni je oče že omenjenega Mr. J°ze napisal o mojem izletu v Ju- Omerzela in Mr Maksa Oraer-gpslavijo. zela, ki biva na 21st Place v Življenje na odru je drugi j Dne 2. julija se!m se poda! | Chicagi. _ Njima in vsem svet. Slika je to, ogledalo na-j iz Pueble. Šel sam najprej ob- ^aiim sorodnikom šožalje, P°* ših dejanj in pehanj. Tam vi-; iskat moje brate v Pittsburgh, climo sebe in druge, neprikrito! Pa., ker se mi je ravno ponu- Iz domovine Cleveland O. — Pretekli teden je dospel iz stare domovine mladi komaj 11 letni naseljenec Steve Bukovec, rojen v starem kraju. Prišel je k svojim staršem Mr. in. Mrs. Frank Bukovec na East 45th St. Jubilej Milwaukee, Wis.— Srebrni jubilej poroke sta praznovala v družbi številnih prijateljev m znancev rojaka Mr. in Mrs. Frank Bevšek iz So. 2nd St. Žalostna vest iz domovine Berwyn, 111. — Znani rojak Mr. Joseph Omerzel je te dm prejel iz stare domovine zaje v inuj visoki bil v pravi luči. Človeka z vserni njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Vzbuja nam naše najnežnejše spomine, ki so že mogoče drugače dokaj obledeli, v teku dolgega časa. Posebno če vidimo na odru nekaj takega, ki je zajeto iz pristnega, originalnega, domačega "mečkega živjlenja. In prav to bo v nedeljo 6. novembra, v South Side Turn dvorani,ko bo v Ameriki vprvič uprizorjena igra "Čigav je grunt". ? Ne bom se podajal -v opisovanje vsebine te igre, ker se mi zdi, da bi s tem prikrajšal tiste, ki bodo prišli to igro pogledat, na užitku. Igra je lahko lazumfjiva, polna žjivljenja, smešna in zabavna, da malo Lakih. Kakor v lanskem letu je igra "Micki je treba moža' vse prijetno iznenadila, tako bo tudi letošnja igra "Čigav je grunt" prav gotovo vse zado-;la, ki jo bodo pi-išli pogledat. Pa ne samo igra. Saj se niti predstavljati ne morete, kaj vam bo vse pokazal tega dne, pevski in dramski jala prilika in, sem se tam po-mudil nekoliko dni. Od tam sem se podal v New York in se tam vkrcal na parnik "French Line" družbe. Pohvalno se mWam izraziti, da ie bila vožnja po morju prav prijetna. Pa tudi p0 železnici je bila vožnja kratkočasna, tako da sem bil 15. julija že v Ljubljani. Tam me na kolodvoru ni nihče pričakoval, ker nisem svojcem ničesar omenjl če pridem v domovino ali ne, Seveda, v Ljubljani na postaji se mi je videlo vse drugače, kot je bilo pred 28. leti, ko sem zapuščal svoj rojstni kraj in odhajal v tujino. Res, v teh le. tih se je vse predrugačilo. — S postaje sem si naročil avtomobil in se peljal k bratu Matiji, ki stanuje na Viču, kateri se drži mesta Ljubljane. Srečno sem se pripeljal k bratu.ka-tere je pa bil silno presenečen, ko me je zagledal; enako pve-sečena je bila tudi njegova žena, ker nista skoro nič vedela o mojem prihodu. Ni čuda, da je bilo tako presenečenje, sa,i Klub "Lilije" ki šteje z mladi- se »isva videla že celih 28 let. no vred čez 70 članov in članic, in so polni mladostnega veselja in energije za odersko prednašanje. Videli bote malčke, v petju, pesmi, plesu, igri, kakor tudi naše starejše, znane in popolnoma nove igralskf in pevske talente. Vrhu vsega tega bodo nam še tudi, naši stari, sosedna pevski zbori izboljšali s svojo pesmijo že itak dober program, ki bo vreden prav gotovo trikrat toliko, kolikor je vstopnina na to prireditev, namreč 35c v predprodaji in 40c pri vratih. Program bo torej bo- rojstno hišo, kjer mi je ^ ^ zibelka. Tam so mi takoj ^ stregli z vsem najboljšim- tica je bila takoj na miz1- ^ Janez, ki je gospodar z mu, mi je tudi postregel lansko sl,ivovko. Par ur ^ se tako tam pogovarjali- ^ kar sva se z bratom spe y-peljala proti Ljubljani- ^ Ljubljani sem ostal menda ^ ■ke štiri dni, da sem vse VI'ja]i kar so mi v Ameriki svojci ^ in naročili; eni so mi da . sem nesel denar, zope . sj| kaj drugega, kar sem lZ zaželjenim osebam kake ^ ie bilo naročeno. Ko s«111 ^ J)a dil vse potrebno in raz"eS® p0. razne kraje, sem se zop Jl3 dal k bratu Janez Gernllvas, Gradišče, v svojo r kjer sem ostal ves čas sV ^ ^ bivanja v starem kraju-odhoda v Ameriko. Brat jn mi je doma vse razkaz ^ mi razložil kako in kaJ^ ^ obstoji, kar sem ga Pra! ^e nimanjem poslušal, kal če je vse zanimalo vedeti-da bi vsakega zanimalo ^ že 28 let bil v domovi"1^ p. videl svojo rojstno vaS'Jn4uje' iiko naj za enkrat z Prihodnjič bom Pa se pisal. kaJ Gel"'1' "TARZAN NEUSTRAŠENI" Mudit ko Jeff in Murv čaka!."' 1.1 lai/un vruc, jc.jcu preganjal dolgčas s tem. da >i pridobi dekletove naklonjenost. Nekega dne ji začel t;o voriti: "Skoro gotovo da >1 divjaki /< ubili Bobu in tvojega očeta." Malo dvomljivo je to urel.el i|i t-mn *ebi n> verjel, da je res. "Kakor torej vidts. je zaCel lznova Jeff; "bo^ potrebovala nekoga, ki te bo varoval in skrbel za te. Kaj tnisi š ne bi ti bil jaz dober tvoj varub?" — "Zelo lepo je to od tebe," je rekla Mu ry; "rešil si nje iz rok divjakov In /.<. lo st'in ti za to hvaležna. Toda Jeff, ne moreni verjeti . . . , . . tukaj v srcu mi nekaj pravi, da oče in liob nista mrtva in da ju bo Tarzan rešil. Le ju je le mogoče rešit), sem prepričana, da ju bo on rešil, tako čudežen je ta človek," je nadaljevala Mary. Jeffti pu to tli bilo prav, zato je že nekako razdražvuo odgo voril: "Tarzanu ni kaj zaupati." Petek, 4. novembra 1938. 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 1 VELIKO ZANIMANJE ZA MESEČNIK NOVI SVET" Država Ohio dala zadnji mesec na novo nad 200 novih naročnin. — Posebno so se odlikovale naselbine Sv. Lovrenc v Newburgu-Cleveland; na drugem mestu je Lorainska naselbina; potem sledita Barberton in Girard s svojo okolico. — Tudi Kansas in druge države kažejo agilnost. ADMINISTRATOR PLAČ IN UR Tako je treba! Slovenci v Ohio naj bedo za vzgled drugim! Pred dobrim mesecem smo Poročali na tem mestu o veliki agilnosti v državi Wisconsin, ko so se tako častno odzvale naselbini Sheboygan in Willard. Ko so začuli to vest Slovenci v državi Ohio, so zavihali rokave in stopili energično v akcijo za razširjenje mesečnika "Novi Svet". Do danes dne 2. novembra, ko sestavljamo to poročilo, smo prejeli po zadnjem poročilu iz države Ohio nad 200 novih naročnin za mesečnik "Novi Svet". V tem boju so se posebno odlikovali: Agilna in navdušena zastopnica MRS. JUSTINA PAUL, iz Loraina, ki je s pomočjo še drugih pridobila kar naročnin. Takoj za njo je stopila v akcijo agilna navdušena zastopnica MRS. ANA GLI- Po dve nove naročnine so nam poslali: MRS. KATARINA HRVAT, Tooele, Utah; MRS. JOHANA KASTELIC, naša zastopnica iz Eveletha, Minn.; MR. MATHIAS KLU-ČEVŠEK, naš zastopnik iz •Johnstowna, Pa.; MISS MARY KLUN, naša zastopnica iz Lead-ville, Colo.; MR. JOE KONDA, South Chicago, 111.; MRS. MARY LUKSICH, Milwaukee, Wis.; MR. KONSTANTIN PODLESNIK, Kemmerer, Wyoming; MR. STEVE POTOČNIK, Detroit, Mich.; MRS. MARY ŠPEHAR, naša zastopnica v New Duluth, Minn.; MR. ANTON STRUKEL, naš zastopnik v La Salle, 111.; MRS. FRANK ULCHER, naša zastopnica v Gilbert, Minn. Vsem, ki so se tekom zadnjega meseca tako častno odzvali najlepša hvala in Bog plačaj vso požrtvovalnost in trud za raz- Velika kampanja za ojačenje in obstoj družinskega mesečnika "NOVI SVET" iz Newburga v Clevelandu' širjevanje dobrega tiska med fo pridobila s pomočjo še drugih nami. 59 naročnin in je za zadnji me-Sec na prvem mestu v tem oziru. Ravno tam je pridobil 9 naročen tudi MR. JAKOB RESNIK, nas agilni zastopnik v Newbur-V bližnjem Bedfordu, Ohio Pa se je dvignil enako vneti in Navdušen zastopnik MR. FRANK STAVEC, ter pridobil 13 naročnin. V Barbertonu, ^hio, se je pa dvignil naš navdušeni zastopnik MR. FRANK S^OLE in je pridobil 38 novih naročnin. V Girardu, Ohio, pa ]e zavihal rokave naš ugledni Prijatelj in navdušen zastopnik fttt. JOHN DOLClC ter prido-11 26 novih naročnin v Girar-du> Warrenu in Nilesu. Iz Con-neauta, Ohio, se je oglasila s 6 n°vimi naša tamošnja navdušena zastopnica MRS. ANGELA ~RUS. Iz Loraina, Ohio so se Oglasile še nadaljne dve naše Prijateljice MRS. MARY PO-ACAR, ki je poslala 4 nove najine in MRS. MARY ACH, s 6 novimi naročnina-■ Naš navdušeni zastopnik JOHN PRIŠEL iz Cleve-Senda je poslal 4 nove. Tako so ^. odrezali v tej kampanji zad- Elmer F. Andrews, ki opravlja službo administratorja zakona za del. plače in ure. nji rnesec Slovenci ^astno iz Ohio. So so se izkazali in vredni , vsega priznanja. Niso pa še (j0 Vsi obljubljajo, da bo- stond"Je tedne te kamPanJe djA še vse kar mogoče, da se raz*m.Ski mesečnik "Novi Svet" ŽivT* V Vsako slovensko hišo. Si«, zavedni ohajski Slovenci! a.in čast vam! ^P® drugih Vfth se gibljejo JožEF FAJFAR, naš g]a °Pnik iz Chicage se je pri tekom zadnjega meseca z lili d'"''^i 8 novimi naročninama' JOSEPH KOSTELEC, Jfan Zastopnik iz Kansas City, le Poslal 10 novih naroč-CIC' LUCIJA GREGOR- ^aiiknaŠa zaat°Pnica iz- Bodimo agilni — ne samo z besedami, ampak z delom! Ko smo pred petnajstimi leti delovali za dosego katoliškega dnevnika, se je ob nas katoliške Slovence obregnil neki nasprot ni voditelj z zelo neuljudno pri. pombo: "Pustimo nazadnjake blebetati o katoliškem dnevniku, ko se bodo naveličali blebetati, bo vsega konec, ker druzega ne znajo . . ." Kaj je mislil dotičnik, ki ga zdaj že ni več med živimi, dve leti pozneje, ko smo katoliški Slovenci z neodjenljivim delom prišli do lastnega neodvisnega katoliškega dnevnika, je sicer težko ugibati, toda smelo pa lahko zapišemo, da če je imel kaj ponosa v sebi, se je lahko sramoval svojih lastnih besedi, ki jih je izrekel o nas. Lahko je spoznal, da je nas katoliške Slovence pretirano podcenjeval. Skoro enako sodbo so imeli o nas katoliških Slovencih tudi pred dvema letoma, ko smo sprožili idejo za ustanovitev družinskega mesečnika med na mi. Tudi ta mesečnik smo dose gli z neodjenljivo agitacijo in sodelovanjem zavednih ameri ških Slovencev. Mesečnik je tu in narod ga je, kakor moremo soditi po odzivih prijazno sprejel z izredno naklonjenostjo Sedanja letošnja kampanja pa je zato, da list razširi in ojači in mu zasigura obstanek. Tudi ta apel je našel številne ljudi, ki razumejo važnost tiska in nje gov pomen in se za ta namen žrtvujejo na vso moč, da se doseže cilj te kampanje, ki je, kakor že povedano razširiti in oja-šiti naš družinski mesečnik "Novi Svet". Ko se je ideja sprožila za ustanovitev tega mesečnika smo premnogi izrazili svoje misli za ta mesečnik, nauduševali dru- vembrom. Zraven pa je prošen in vabljen vsak, da pridobi vsaj enega novega naročnika za ta mesečnik. Ne pozabi tega! Dobro delo te kliče in vabi — ali boš odklonil ? Številnokrat smo že zapisali, da razširjevanje dobrega tiska zlasti katoliškega tiska, je za katoličane najvažnejša zadeva Pri tej trditvi ostanemo in jo želimo glasneje in glasneje na-glašati. Tisk je velesila, ki oblikuje miselnost ljudi in narodov. Kakoršne liste in knjige čitajo ljudje, tako miselnost pijo n njih. In kakoršne miselnosti se ljudje napi j o iz časopisov in knjig, taka miselnost jih vodi v življenju. Zato ni vseeno, kai ljudje bero. Od tega kaj in ka- društva, za naše župnije in za vse naše ustanove. Ne, ne, dok ler bo narod v posesti tuje nasprotne miselnosti, ne bo izgleda na razmah katoliških ustanov in organizacij. To lahko uvidi vsak, ki le hoče. Zato pa dvignimo glave, zavedimo se in širimo med seboj in med mase katoliške liste, katoliško čtivo Mesečnik "Novi Svet" je naš list, ki poleg poljudnega berila tolmači tudi krščanska in katoliška načela. Širiti tak list je dolžnost vsakega zavednega katoličana. Zdaj, ko je razpisana kampanja za razširjenje mesečnika "Novi Svet'' se nudi vsakemu zavednemu katoliškemu Slovencu najlepša priložnost, da nekaj stori za razširjenje dobrega tiska med nami. Dvignimo se vsi te zadnje tedne kampanje ( ke liste bero je odvisno vse. Za, in skušajmo vsak izmed nas sto-nas katoličane je to toliko od ■ riti vsaj nekaj za razširjenje te-visno, da lahko v naprej pove i ga lista. Pridobimo mu vsak mo, da kar bodo naše slovenske j vsaj enega novega naročnika družine čitale, tako bodo misli-j Kdor more naj ta list naroči tu- le. In če bodo naše slovenske družine pile razne miselnosti iz nasprotnega tiska, tedaj naj nikar nihče izmed nas ne pričakuje, da bodo v takih družinah bodoči kandidati za naša katoliška di svojim domaČim- v staro domovino. List "Novi Svet" stane za Ameriko $2.00 na leto, za inozemstvo pa $3.00 na leto. Katoliški Slovenci ne prezrimo tega vabila — tega klica! Har ee> wis. je poslala 8 novih !Se> itd- Mno£° besed Je bil° za" ^AlfcCnin; FRANK URAJ-. Pisanih in izrečenih o tem. Zdaj Zast°Pnik iz Indiana-SW^nd., ki se je tako junaka! t že P^d tedni, je po-MH J novo 6 novih naročnin; Won • K BADOVINAC, nas slal 4 iz Boo,1> Mich, je po-*)adaljne nove naročnine; Bi ,jENNIE KAŠČEK, iz slul m c'Ar,vnn TT+nVi "" a 4 Canyon, Utah, je po-ALoT7Tnove naročnine; MRS. p ZUPANČIČ iz Im-nar0g' a- je pridobila 4 nove Jin* ne; MRS. J. MEGLEN, a Zagtopn 3e nam nca iz Pueblo, Colo. *°Pet He. " p°slala 3 nove naročni-' aš zastopnik MR. JOSEPH OVEc iz Willarda nam je P°slal 7 novih naročnin. pa dragi rojaki, prijatelji do brega tiska med nami, podprimo vsi svoje besede tudi z dejanji na ta način, da agitirajmo vsi za razširjenje mesečnika "Novi Svet". Pokažimo tudi zdaj, da katoliški Slovenci ne znamo res le samo govoričiti, ampalf da znamo za svoje cilje tudi neodjenljivo požrtvovalno delati. Da kar začnemo, znamo tudi izvršiti. Zato vsak, ki bere te le vr stice vedi, da si vabljen k agitaciji ta mesec za družinski list "Novi Svet". Ako še sam nisi naročen na ta zanimivi mesečnik "Novi Svet", naroči si ga gotovo predno bo zaključena kampanja, to je pred 30. no- Dosedaj so pridobili nove naročnike: MR. JOSEPH RAKOVEC, Greenwood CWillard), Wisconsin ........................................78 naročnin MR. JOHN UDOVICH, Sheboygan, Wis...........61 MRS. ANA GLIHA, Cleveland, Ohio....................59 MRS. JUSTINA PAUL, Lorain, Ohio................56 MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind.......52 MRS. JOHANA MOHAR, Sheboygan, Wis.......44 " MR. FRANK SMOLE, BARBERTON, 0.........38 MR. JOHN PRISEL, Cleveland, Ohio................31 " MR. JOHN DOLČIČ, Girard, Ohio......................26 MR JOS. FAJFAR, Chicago, 111.............................14 MR. FRANK STAVEC, Bedford, Ohio..............13 " MRS. ANTONIJA NOVAK, Cleveland, 0.........12 MR. JOS. KOSTELEC, Kansas City, Kans.....10 " MR. JAKOB RESNIK, Cleveland, Ohio.............. 9 MRS. LUCIJA GREGORČIČ, Milwaukee, Wis. 9 " MRS. MARY KOTZE, Walkerville, Mont........... 8 MRS. MARY CADONIČ, Pittsburgh, Pa............. 7 MRS. ANGELA BERUS, Conneaut, Ohio.......... 6 MRS. ROSE BOKAL, Pullman, 111....................... 6 MRS. MATILDA ROPERT, Cleveland, 0......... 6 " MR. KONŠT. PODLESNIK, Kemmerer, Wyo.. 6 MR. MATHIAS KLUČEVŠEK, Johnstown,Pa. 6 " ' MRS. J. MEGLEN, Pueblo, Colo........................... 6 MRS. MARY MLACH, Lorain, Ohio.................... 6 MR. JACOB DRASLER, Moon Run, Pa............. 5 MR. ANTON STRUKEL. La Salle, 111..—......... 5 MR. MARK BADOVINAC, Boon, Mich............. 4 MRS. JENNIE KAŠČEK, Bingham Canyon, Utah ......................................................-............... 4 " MRS. MARY POGAČAR, Lorain, Ohio.............. 4 " MRS. ALOJZIJA ZUPANČIČ, Imperial, Pa..... 4 MRS. MARGARET POZNICH, Cleveland, O... 4 MR. ANTON GRDINA, Cleveland, O................4 " MRS. MICHAEL KAPSCH, Colorado Springs, Colo..........................-........... 4 " MR. MARTIN BAYUK, Terrace, Pa..................... 4 MR. FRANK LAURICH, Chisholm, Minn......... 4 MR. GEORGE WESELICH, Pittsburgh, Pa..... 4 MRS. MARY SPEHAR, New Duluth, Minn..... 4 MR. LEON MLADIČ, Chicago, 111......................... 3 REV. JAMES ČERNE, Kenosha, Wis................. 3 MRS. KAROLINA ŠENICA, Oglesby, 111......... 2 MR. JOHN PRAH, Chicago, 111............................. 2 MRS. MARIJA PETERLIN, No. Braddock, Pa. 2 MR. JOŽEF PERME, Windham, Mont............... 2 " MRS. KAT. KOCHEVAR, Greaney, Minn......... 2 MR. FRANK DOKL, Milwaukee, Wis................. 2 MRS. CHARLOTTA KOSIR, Pueblo, Colo..... 2 MR. MARK BADOVINAC, Boom, Mich.......... 2 MR. LOUIS BELA J, Virginia, Minn...-.............. 2 MR. GEO. PAVLAKOVICH, Denver, Colo..... 2 MR. FRANK PEROVŠEK, Willard, Wis........... 2 MRS. JOSEPHINE SPECK, St. Louis, Mo....... 2 MRS. KATHERINE BAJUK, Ottawa, 111........ 2 MRS. FRANK ULČAR, Gilbert, Minn................. 2 MRS. KATARINE HRVAT. Tooele, Utalu...... 2 MRS. JOHANA KASTELIC, Eleveth, Minn..... 2 MISS MARY KLUN, Leadville, Colo................... 2 MR. JOE KONDA, South Chicago, 111............... 2 " MRS. MARY LUKSICH, Milwaukee, Wis......... 2 " MR. STEVE POTOČNIK, Detroit, Mich........... 2 " MR. MATH LUSHEN, Mt. Iron, Mich............... 2 MR. IVAN BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa....... 1 MRS. JULIA VIDMAR, Leadville, Colo............. 1 " MRS. MARY GRUM, Forest City, Pa................. 1 " MR. JOS. J. PESHELL, Ely, Minn.....................1 « Posebne nagrade za stare in nove naročnike Kampanja traja od l.aug. do 30. nov. 1938 POSEBNA NAGRADA — QUA ZEMLJEVIDA! za stare in nove naročnike "Novega Sveta" EDEN OD ZDRUŽENIH DRŽAV, na katerem so tiskane raznovrstne informacije. Navedba vseh važnejših ameriških mest z navedbo prebivalstva; z navedbo prebivalstva vsake posamezne države; glavna mesta vsake države. Tabela razdalje med raznimi kraji in mesti v Zdr. državah. Zemljevidi prvih trinajstih držav iz leta 1783. Zemljevid kolonij prav prvih časov iz leta 1606; 1620; 1756; in sedanji teritorij vseh 48 držav. Zares zanimivi podatki. DRUGI ZEMLJEVID JE OD CELEGA SVETA. Zanimivo je objavljenje zastav vseh vodilnih drŽav na svetu. Zastave so zadnja leta spremenjene v marsikateri državi po svetu. Tu vidite kakšne so nove zastave. Zanimiva je tabela, ki kaže koliko je ura po svetu, kadar je v New Yorku ura devet. — Seznam jezer po svetu; nasvedba važnih mest po svetu in državah z navedbo prebivalstva; navedba planetov in razdalje istih od solnca. Navedba vseh večiih rek in dolžine in velikosti istih. Navedba glavnih otokov na svetu. Navedba vseh najvišjih gora na svetu. Zanimiva je tabela, ki pokaže razne veroizpovedi po svetu in v Ameriki. Oba zemljevida sta tako zanimiva, da bi morala biti v vsaki hiši. Zdaj imate priliko, da jih dobite. Dobi jih vsak naročnik, ki plača eno letno naročnino $2.00 v naprej za mesečnik "Novi Svet". — Za stare naročnike je isti pogoj, da plačajo v tem času kampanje enoletno naročnino za naprej. Uprava lista "Novi Svet" bo dostavila vsakemu oba navedena zemljevida. NA NOGE, POSLUŽITE SE TE PRILIKE! Pa to še ni vse. Ta kampanja bo šla še dalje. Tudi zbor "Vitezov in Princezinj" se bo ustanovil tekom te kampanje. Le berite natančno, kako bo ta reč: Zbor"Vitezov in Princezinj" in njega ČASTNO NAČELSTVO je posebnost te kampanje Nagrade za nove naročnike "Novega Sveta" Jri so jih deležni oni, ki jih pridobe in pošljejo za iste naročnine na Upravo lista, kakor sledi: ZA 1 CELOLETNEGA ali DVA POLLETNA nova naročnika, ki jih pošlje in z njimi vred polno svoto za naročnino, dobi kot nagrado lep žepni nož, ali pa lepo samopojno pero. Oba predmeta sta označena s štev. 1. na sliki. En predmed izmed obeh je na razpolago. _ ZA 2 CELOLETNA nova naročnika, dobi vsakdo, krasno de-na'rnico, ali pa krasno žensko ročno torbico. Oba predmeta sta označena s štev. 2. Eden izmed obeh predmetov je na razpolago. ZA 3 CELOLETNE nove naročnike, dobi vsakdo krasen moški usnjat pas, z lepo zaponko, ali pa krasen "Chest" (Skrinjico) v velikosti 10x 6%x4% palcev, kar je pravi okrasek za vsako hišo. Oba predmeta sta označena na sliki s štev. 3. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA 5 CELOLETNIH novih na-ročnikov, dobi vsakdo zelo praktične Iružinsko tehtnico (vago). — Večkrat se v družini, zlasti v bolezni ali drugače kdo rad /aga. Tu imate družinsko vago. Ali pa "set": krasno "Par-kete De Luxe" samopojno pero in svinčnik. Oba predmeta sta označena na sliki s štev. 4. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA 10 CELOLETNIH naročnin, dobi vsakdo zelo praktičen moderen "Wolverine Iron" (peglezen) ali prav krasno električno uro z morskim svetilnikom, ki je pravi kras za vsako hišo. Oba predmeta sta označena z številko 5. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA 25 CELOLETNIH novih naročnikov, dobi vsakdo krasen svilen "Comforter" (kov-ter), na roko delan in nadevan z gosjem perjem in kosmatino, kar dela kov-ter zelo lahek in gorak. Najboljši kovter, ki se dobi. Dobi se v rujavi, zelenkasti in rožnati plavkasti barvi. — Drugi predmet pa je krasen mali Radio, na katerega dobite vse programe. Zelo lično narejen. — Tretja nagrada za 25 novih naročnin je pa praktični električni brivski aparat. S tem električnim aparatom se obrijete hitro, gladko. Aparat samo spojite z električnim tokom, kakor n. pr. "peglezen" in se v minuti obrijete. Zelo praktično. Vsi trije aparati so označeni s številko 6. Eden izmed, treh je na razpolago za 25 novih naročnin. __ ZA 50 CELOLETNIH naročnikov, dobi vsakdo krasno zlato "Waltham" uro na 17 kamnov, vredna do $35.00. Drugi predmet je krasen srebrni dragocen "Community Plate Set" 36 kosov. 8 nožev, 8 vilic, 8 velikih in 8 malih žlic, 2 namizni žlici, 1 nož za maslo in 1 žlička za sladkor. Vreden do $40.00. Oba predmeta sta označena z štev. 7. Eden izmed obeh je na razpolago. POZOR! — Pogoji potom katerih so agitatorji deležni nagrad so: Uprava mora sprejeti poslano gotovino za vsako tako poslano naročnino preje, kakor je kdo deležen take nagrade. Celoletno naročnino se šteje kdor pošlje za tako naročnino za tu v Ameriki $2.00; za inozemstvo $3.00. Dve polletni naročnini se šteje za eno celoletno naročnino itd. Naročnino in denar za iste je poslati na: UPRAVA "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois. Vse nagrade so na slikah in označene s številkami. Nekaj izrednega so posebne nagrade za NOVE in STARE naročnike. Ne samo tisti, ki dobi novega naročnika, ampak tudi naročnik dobi lepo nagrado dva zemljevida. Istotako tudi vsi stari dosedanji naročniki, ki bodo v tem času kampanje obnovili celoletno naročnino bodo deležni te posebne nagrade. Preberite pazno določila za to posebno nagrado za stare in nove naročnike. Vsakdo, ki bo pridobil le vsaj dve celoletne ali štiri polletne nove naročnine v tej kampanji, bo postal s tem "VITEZ NOVEGA SVETA". Kot takemu bo Uprava lista izstavila posebno častno spominsko diplomo kot VITEZU NOVEGA SVETA. To za moške. Ako ženska, pa postane "PRIN-CEZINJA NOVEGA SVETA", z istimi pravicami, kakor moški vitezi. Iz tega zbora Vitezov in Princezinj postane oni ali ona, ki bo pridobil (a) najvišje število novih naročnikov: NAČELNIK ali NA-ČELNICA zbora Vitezov ali Princezinj. Tisti(a), ki bo pridobil(a) drugo najvišje število novih naročnin, pa postane PRVI PODNAČEL-NIK ali PRVA PODNAČELNI-CA zbora Vitezov ali Princezinj. Tisti(a), ki bo pridobil(a) tretje najvišje število novih naročnin, pa postane DRUGI PODNA-ČELNIK ali DRUGA PODNA-ČELNICA zbora Vitezov ali Princezinj. TO NAČELSTVO ZBORA VITEZOV ali PRINCEZINJ "NOVEGA SVETA", pa dobi še pet ČASTNIH SVETOVAL-CEV ali SVETOVALK, v katera častna mesta pride pet tistih moških ali žensk, Vitezov ali Princezinj, ki bodo pridobili po vrsti najvišje število novih naročnin takoj za drugim podnačelnikom ali drago podnačelnico zbora Vtezov ali Princezinj. POGOJI SO.- Vsak mora z vsako poslano naročnino poslati Upravi lista polno svoto za take naročnine. Za Ameriko je celoletna naročnina $2.00; za inozemstvo $3.00. Nove naročnine izključno samo za ta namen za zbor "Vitezov in Princezinj" se bodo štele po sledečem določilu: Vsaka CELOLETNA NOVA NAROČNINA bo štela DVE NAROČNINI. Vsaka POLLETNA NOVA NAROČNINA: PA ENO NAROČNINO. Ali, vsaka celoletna naročnina šteje DVA POINTA, vsaka pol-letna nova naročnina pa EN POINT. Stare naročnine tu ne pridejo vpoštev. Za slučaj, da pri tekmi za na-čelstvo dobita dva enako število naročnin, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade. V kakem morebitnem nesporazumu ali pomotah si Uprava pridržuje pravico razsodbe. Imena vseh Vitezov in Princezinj in njih načelstva se objavi v spomin v listu. Poleg tega je glavni zmagovalec (ka) načelnik ali načelnica de-ležnajfot glavne nagrade: KRASEN SREBRNI GRB z vreza-nim imenom. Prvi in drugi podnačelnik)ca) ja dobi malo BRONASTO SPOMINSKO TROFEJO. Pet častnih svetovalcev pa do-bijo vsak lep SPOMINSKI KAMPANJSKI MEDALJON. Vse nagrade se razdelijo po zaključku kampanje. No, ali ni res, da take kampanje še ni bilo, kakor bo ta! In ko to vemo, pa sklenimo takoj, da tekom te kampanje bo vsak izmed nas navdušeno agitiral za "Novi Svet" med svojimi znanci in prijatelji. Vsak naročnik ali naročnica tega lepega lista naj postane tudi Vitez, vsaka naročnica pa Princezinja "Novega Sveta"! Prijatelji na noge! Na delo! . Naročnine in vse pošiljatve naslavljajte na: OPRAVA "NOVI SVET" 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL\ UI ' Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 4. novembra 1938. SKUŠNJE IN RAZOČARANJA Z MODERNIM OROŽJEM V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI Kakor kaže nekaj razveseljivih znamenj, se španska vojno bliža koncu. Svetovno časopisje že začenja prinašati obračune o tem nad dve leti trajajočem požaru. Bilance se nanašajo na razne reči — tudi na to, kakšne vojaške in vojno tehnične izkušnje prinaša ta vojna. Nobena skrivnost ni, da je španska državljanska vojna — kakor je bila že prej abesinska — evropskim državam preizkušališče za uspešnost modernega orožja. Vse velike evropske države imajo na španskih bojiščih opazovalce, ki na krvavih poljanah ugotavljajo, katero moderno orožje odgovarja pričakovanju, ki ga vanj stavijo obrambni strokovnjaki in izdelovalci, katero pa ne. Po opazovanjih teh odposlancev vse prizadete države lahko sproti popravljajo pomanjkljivosti posameznih oborožitvenih panog in materiala. Predvsem so seveda to države, ki posredno ali neposredno intervenirajo v španski tragediji. Ugotovitve o tem, kako se je obneslo ali spodneslo moderno,bolj ali manj strašno orožje v praksi, so v marsičem presenetljive in v popolnem nasprotju s skušnjami svetovne vojne. Posebni dopisnik pariškega "Excelsiora" v Španiji, Jean de Quatremarre, je vse te skušnje in ugotovitve zbral v zanimiv prikaz, v katerem navaja med drugim: — odkar se je začela trdovratna bitka ob Ebru, dobilo nove Dor-nierjeve bombnike, ki imajo samo dva moža posadke, ki pa nosijo s seboj 600 kg bomb in imajo povprečno brzino 400 km na uro. Ti novi bombniki prekašajo italijanske, ki so do sedaj bili prvi v svoji vrsti. Steklenica bencina uniči najmodernejši tank Popolnoma razočarali so v španski državljanski vojni strokovnjake tanki in oklopni avtomobili, naj bodo tega ali onega sistema, tega ali drugega izdelka — ameriški, nemški, italijanski ali sovjetski. Tanki niso v španski vojni odločili nobene večje vojaške akcije, ker se je Strojnica — prepočasno o-rcžje Najhujše orožje lovskih letal v svetovni vojni je bila strojnica, ker lahko oddaja strele tako na gosto, kakor nobeno drugo orožje. Vedno večja brzina pa, ki jo dosezajo nova lovska letala, je strojnici vzela skoraj ves njen pomen, kar se je pokazalo v španski vojni. Kako to? Ce letalo leti, streli iz strojnice ne zadevajo tako na gosto, skoraj v črti, kakor če streljate iz mirno stoječega orožja. Presledki med kroglami so zaradi brzine tem večji, čim naglej e leti letalo, zlasti če strelja strojnica pravokotno na smer letala, kar je običajno. Če bi letalo lahko streljalo iz večje daljave, bi se ta pomanjkljivost omilila, toda na daleč je strojnica prešibko orožje. Lovsko letalo, ki>drvi 500 km na uro, more s strojnico kolikor toliko zanesljivo zadeti nepremakljiv cilj na daljavo 100 j metrov. Zadeti' ali uničiti pri tej brzini letalo, ki drvi v nasprotni smeri kakor napadalec, je skoraj izključeno. Zato dajejo najnovejšim lovskim letalom kot edino orožje avtomatične brzostrelne topove, s katerimi lahko streljajo na daljavo 800 ZOPET NA DELO PGVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: Avtomobilska družba Gen. Motors ie objavila, da bo v kratkem vzela nazaj na delo okrog 35,000 uslužbencev, ki so bili prej odpuščeni. Gornja slika kaže skupino delavcev, katsrim se vidi z obraza veselje, ker bedo zopet dobili delo. I bombe prav za prav samo po pritisku zraka, ker imajo oklep iz malo debelejše pločevine, 90 prostornine zavzema razstrelivo. Dve taki bombi sta 16. julija letos padli na široko cesto Calle Cortes v Barceloni in podrli dve šestnadstropni palači do tal — kakor da sta bili postavljeni iz kart. Domnevajo, da so te bombe napolnjene s tekočim zrakom. Podobne vrste orožje so nove težke strojnice, ki jih tudi preskušajo na španskih bojiščih. Za ravnanje z njimi sta potrebna dva moža. Njihovi izstrelki so podobni majhnim granatam, ki vsebujejo neznano razstreli-To je tako silovito, da zračni pritisk ob razletu ubija vse živo v krogu 15 metrov. ki kaže, kako so v španski vojni odpovedale podzemeljske in nadzemeljske. trdnjavske črte, kakor je bil na primer tako imenovani železni pas okoli Bilbaoa ali utrjene linije pri Tereuelu. Te utrdbe vladne armade je treba smatra za tehnično najsolid-nejše, kar si je moči v fronti misliti. Betonska zavetišča, gnezda za strojnice in topove, je nasprotnik dobil v utrdbah samih, so bili žrtve živčnih zlomov in gladu. Ti dve strahoti sta uničevali odporno silo in življensko moč branilcev huje kakor vsi neposredni napadi in boji človeka s človekom. To dejstvo dokazuje, da za obrambo katerekoli države ne zadostujejo le vrste betonskih utrdb, ne samo Maginotjeve in druge Posebe zanimiv nauk je tisti, metrov do enega kilometra. V svetovni vojni so 80 odstot- i Trdnjavske pasove kov sovražnih letal sestrelila' lovska letala, ker je bila protiletalska artiljerija še pomanjkljiva in brzina lovskih letal, kakor letal sploh, majhna. V Španiji se je razmerje docela podzemeljski rovi — vse je bilo i obrambne linije, marveč da je tako utrjeno, da je po tednih in zato treba poleg kruha še čisto tednih bombardiranja padlo na- fizičnega zdravja in moralne sprotniku v roke skoraj nedo-1 sile. > taknjeno in nič razbito. Branil- j Te in podobne malo razvese-ci se niso umaknili iz njih za- ljive nauke je dala Španska dr-Vadi pritiska sovražnih oddel- žavljanska vojna po dveh letih kov, marveč ker jih je nepre- ■ poteka. nehno obstreljevanje z naj tež- __ Sjimi topovi in obmetavanje z I najhujšimi bombami živčno čisto strlo. Edini mrtveci, ki jih pokazalo, da jih je izredno lah-! obrnilo — od 100 sestreljenih ko onesposobiti za gibanje in da je protitantovska artiljerija napredovala dosti bolj kakor pa tehnika tankov, tako da modernim topovom te vrste ne more kljubovati noben tankovski oklep. Novi nemški 37 milime-terski top prebije petindvajset milimetrov debel oklep — to je naj debelejšo železno ploščo, katero uporabljajo za oklepe pri tankih. Skušnja je dalje pokazala, da je mogoče z litrom bencina uničiti najmodernejši tank, v čemer so se posebno izurili Mavri v vojski generala Franca,, ^ Španiji se je pokazalo druga- letal jih 80 zbijejo protiletalski topovi, samo dvajset pa lovska letala. Najnovejši protiletalski topovi — tujega izdelka seveda — katerim se ne sme približati noben Španec ali kdo drugi, imajo kaliber 100 milimetrov, ustrele 15 do 20 krat na minuto in nesejo najmanj 8000 metrov visoko. Bombe s tekočim zrakom V svetovni vojni je bil učinek letalskih bomb dosti neznatnej-od učinka topovskih nabojev. KNJIŽEVNOST Katoliški Slovenci nerooajte "Amerikanski Slovenec" ki so s steklenicami bencina zažgali samo pred Madridom čez šestdeset najtežjih voz sovjetske izdelave. Ni treba drugega, kakor da se vojak neopaženo približa tanku, vrže nanj steklenico z bencinom, da se ob njem razbije, vrže za njo ročno bombo, ki v trenutku vžge železnega orjaka, posadka mora zaradi vročine in bencinskih plinov odpreti svoje skrivališče — ali se zadušiti. Skušnje z letali V začetku španske vojne so ameriška, sovjetska in italijanska letala prekašala nemška po brzini in po okretnosti ter bojni sposobnosti. Po španskih skušnjah pa so nemške tovarne izdelale novo vrsto lovskega letala Messerschmidt 113, ki velja danes za najpopolnejši izdelek svoje vrste na svetu. Letalo drvi v višini 8000 metrov in je oboroženo z avtomatičnim to pom, ki strelja naravnost, to je skozi os propelerja, česar do sedaj ni bilo. Njegova brzina v višini 8000 metrov znaša 500 km uro. Vsem pilotom teh aparatov je zapovedano, da morajo v primeru, da pristanejo na so-vražnem ozemlju, aparat za vsako ceno sežgbti, da ne bi nasprotnik dobil v roke skrivnosti tega strašnega orožja. Nacionalistično letalstvo je zadnje čase ce: topovska granata velikega obsega, ki udari v hišo, ponavadi prebije zid ali skoplje luknjo v tleh, morda uniči eno ali dve sobi, dočim moderna, 150 kg težka bomba, ki pade na petnadstropno zgradbo, uniči in zdrobi prav vso hišo. Zadnji napadi Francovih letal na Barcelono so bili iz višine 7000 metrov. Pri teh so letala metala doslej neznane bombe, ki izdol-bejo čisto neznatne luknje, ker se razlete na nešteto drobcev koj, ko udarijo ob tla. T^ bombe so izredno nevarne za ljudi: njihovi drobci lete sporedno s tlemi, petnajst do dvajset centimetrov od zemlje, dočim so drobci starih bomb udarjali navzgor in se je bilo mogoče za silo varovati, če se je človek vrgel na tla. Te bombe vsebujejo novo, neznano razstrelivo, ki po-vzroča strahoten zračni pritisk, tako da se zdi, da učinkujejo "PROTEUS" ilustriran časopis za poljudno prirodoznan-stvo, je izšel te dni in sicer peta številka petega letnika. Ure. ju je ga g. Dr. Pavel Grošelj. List izhaja desetkrat na leto in stane $1.50 za Ameriko. Peto številka prinaša zanimivo vsebino : Dr. Ivan Rakovec: "O fosilnih in recentnih divjih kozah". S petimi slikami. — Dr. Edvard Pajanič; "Razhudnice". S tremi slikami. — A. P.: O rastlinskih hormonih". Z dvema slikama. — Frank Mi-helčič: — "Zanimiv prebivalec mahov." S štirimi slikami. — Drobne vesti. — Vprašanja. List, je vrlo zanimiv, in ga či-tateljem toplo priporočamo. Naročnino je poslati na Pri-rodoslovno društvo, Ljubljana, Jugoslavija. ZDRAVJE SE VRAČA Turški predsednik, Kernal Ataturk. kateremu se zdravje vrača po nedavni težki bolezni. DA bo vladala Človekoljubnost v vladi volite celotno S DEMOKRATSKO LISTO NA VOLILNI DAN 8. NOVEMBRA za NASI ZASTOPNIKI list "AMERIKANSKI SLOVENEC" in mesečnik "'NOVI SVET", pri katerih naši naročniki vsak čas lahko poravnajo svojo naročnino. COLORADO; Canon City, -r Ana Susman. Colorado Sprir.gc. — M. KaoscSi. Crested Butte, — Martin Težak Denver, — G. Pavlafcovich. Leadville, — Math Jamnik, Miss Mary Klun, John Želcznvkar. Pueblci, — Rev. P. Cyril. O.S.B., J. Meglen v ILLINOIS: /trgo,'— John Polj Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef I-'aj.ar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. I'oliet, — M. Blutb. John Kramarich. Wo. Chicago, — Gabriel Drashler. Oglesiby, — Frank Jerin. Ottawa, — 'Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-par. So. Chicago, — Ant. Bafcrc. C. Ger-mek, Mre. Agnes Mahovlich. Waulaegan, — Andrew KoSir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Frankjjn, — John Dobravec. Prnntfni><\ — To^eoh Zore, Cansas City, — Peter Majerjc, Joseph Kostelec. Mulbery. K.ans. — Mrs. B. Omahne MICHIGAN: Ahmefc, — Mrs. J- Hribtjan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mjir'n, BadoVinac. Calumet, — Jo3. Snstarsich Iron fountain, Mich. — Frank Richtursjch. Maniatique, — Anton KraSovec. MINNESOTA: Aurorn, — E. Smolicr.. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, John Otrin, Jos. Peihell. Eveletli. — Johana Kastelic, Anto-iii Nemxar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochcvar. Hibbing in okolica, — joe iaic Keewatin, — Mary Kpl&r. McKinley, — A. Hefner. New Duluth, — M. Speuar. Rice, —• Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances F-oushia. Virginia, — Angela SchneHcr. . MONTAiMA: i Butte in Walkerville, — Mary Kot-ze. OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hotre. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropcrt. Connsaut, — Angela Berus. Lorain, — Justipa Paul. Girard, — John. Dolčič. Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA; Aliquippa. — Ant. Habjch. BeadJing, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lcsjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bultrer, — S Jenko Burgettstown, Pa. — John T'intar. Cairnbr'Vok, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — • Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mar v G rti m. Homer City, — Pavel Novosel. Houston. — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučcvšek. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Mornan, — M. Dernovjek Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. v Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. lVloon Run, — Jacob Drašier. Olypliant, — Mary Zore. St Marys, — M. Aufiierklatrt. Vandimg, — Franif l'ancar. WISCONSIN: ICenos'-.a, — Mrs. Mary Vidmar. 'Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gre- Sheboygan, — John Udovich in Marie Prblandi Johana Mohar. Wtllard, — Frank Perovshek in Ludvik PeruSek. WYOMING. ILemmerer, Sublet, Diamondville.— Frank Roseriatein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivaek MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. Fontana, Calif, -r- Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Luce Falls, — Amalia Furlan. Enumdaw, Wash. — Jos. Rihter. KcntoA, Wash. — Thomas Kihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolov««. PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana .............................................. 50c PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja ..........................................$1.00 Brošura ............................................ 45c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................ 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milanski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c, RIBIČEV SIN, Pravljica ............ Ž5c ROPAR V OBLAKIH, zanimiva, detektivska povest, brošura............25c SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................ 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c SLIKE, ICs. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive .......................■ 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezanf 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00 SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva .............................. 80c SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ..........i......i........................... 75c SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman i i ruskega življenja...........$1.25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c TARZAN IN SVET, E. Bar- roughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste j. zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nidaljeviltm [wvest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ...........................51.25 TARZAN KRALJ DŽUNGLE, trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani .......................................$1.00 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mchkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju,. Ta roman je prav tako zanim'v kakor druge povesti o Tarzanu.. UHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................ Mchkovezane ...........................— rATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c 60s SOc 75c 2Sc 95c .$1.50 ..$1.00 50c 85c D5c 75c 9Sc 75c VEPJV, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman ix ruščine ......................................- V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice.......... VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja .................... VZORI IN BOJI, J- Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ............................................... ZAGORSKI ZVONOVI, Re.im" michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem cita ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške^ zgodovine ............................. ZA MILIJONI,- A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet ^ in zanimiv roman ........................ ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja m njih borbe proti tlačiteljem........ ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki 1 jo moral čitati vsak naš človek— ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja P° Kristusu. Trdovezana 120 str- ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambic. 80 str. Zanimiva povest i? ijt sijonskega delovanja v Amen ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zatu-miva povest iz ruščine. Dva . la, vsak v svoji knjigi, vsa 5 del ................................................" ZBIRKA NARODNIH PR"30-' VEDK, J. P. Planinski. Bros-70 str. Prvi in drugi zvezeK. Vsak po ......................................... ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Br°°; 611 str. Zanimiva knjiga, ki oP ^ suje doživljaje vojnega ujetnii x ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Bros. \c-str. Vrlo napeta in zanimiv jJS povest ..............................-............. ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. ? gOC str. Zanimiva knjiga .................. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. in zanimiv roman iz francos jj jfl časov. Trdovez. 388 str........* ZLOČIN V ORCIVALU, E- & borian. Trdovez. 246 str. *.....§1.25 napet roman in zanimiv ........ ZMISEL SMRTI, P- Bourf0'- Broš. 157 str. Zelo poučna t 75c vest iz francoščine .................... ZNAMENJE ŠTIRIH iN ^ ROV AN A, dve povesti vQbe knjigi. Trdovezana 293 str. j^S povesti napeti in zelo zani*>..... pc Mehkovezana .......................... ZVONARJEVA HČI, E. ^^ Zelo zanimiva povest « ....._ škega življenja ..................... ^ ŽIV POKOPAN, A. _ BenJj'mV Broš. 140 str. Napeta m ......... va povest .............................. Brc 4flc TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c TESTAMENT, J. Krsr.ik. Broš. '/S str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c TOLMTNCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincili in njihovem življenju.... 95c TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c TROJE ANGELSKIH ČE- ŠČENJ, J. -Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... TUNEL, B. Kcllerman. Mehkovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................ UBOGI USTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest ..........................................— VENEC SLOVANSKIH POVE- STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z o«;ljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 35c SOc 55c 6Cc ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavci iura 137 str. Krasna ....... dni vojne na Goriškem........ ZA MLADINO- -.iiatelj' ANGELČEK, otrokom P«J......... voditelj in učitelj -•■•.......'' £ BELOKRANJSKE v.oTR0........ PESMI. Božo Radie......... BOB ZA MLADI Golar. Pesmi za mladm BOŽIČNI DAROVI. R«* ......... Kratke povestice ............. ^ DANE. A. Rape. Mična P°v ^ DA STE MI ^DRAVl. j.jje otroci. Dr. povesti ... Iv. Robida. DIVJI MOŽ. Koroška Rib»c' r 65C 50c 5fl: 33« 3Jc 20C JU 45C t* Sfft 2t)c KOKOŠJI ROD. JPjn. .. Zanimive poučne basi KOLAČKI. Z risbami........ KRALJ ZLATE ****....... Ruski«. pra^;;K:"in ^ MAVRIČNA MAČKA ............. prav,iice.....r;77 koh*«-- mihčev OBNOVLJENI VK^j^....... mladinska knjiga ni Naročilom je priložiti denar, bodisi v ^^jfctflO p° Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjigc nino prosto. Vsa naročila pošljite oa: : Knjigarna Amerikanski 1849 West Cerraak Road C1UCS ■Petek. 4. nove'mbra 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S i SLOVENCI IN SVETOVNA RAZSTAVA iT— Ljubljanski "Slovenec" je prijel pod zgorajšnjim naslovom !el° zanimiv članek, ki ga tu Vnašamo v ponatisu. Zanimiv ,eza nas slovenske izseljence v Ameriki. Glasi se: "Doživeli smo že večkrat, da na raznih svetovnih razsta-1 kjer je naša država bila no zastopana in predstav-s svojim lastnim paviljo-^ prav Slovenci bili predani ne samo pomanjkljivo, ertlVeČ naravnost neokusno in Smerno, da rabimo tako mi-® besedo, včasih pa sploh ne, Pa kje za vrati, da nas tujci '1S0 niti opazili. Kako je bilo na ,riški svetovni razstavi, vedo ir° povedati tisti, ki so bili !n morda tudi postreči s ,,, Mafijami slovenskih narod- Hjn ^ v nos, naslikanih na steno v :ah Plesalk v baru, vzetih kot , Pariških mondenskih revij, Je po pravici naše ženstvo J|l0 za Žalitev. Kje je bilo ti-ilte S^'omno bahaštvo gorenj-slovenskega dekleta, ki se L v njegovi avbi in pisanih r. Jah ter v z ljubeznijo sple-kitici rožmarina in nagelj-jo^venskega? Kje je prišla Ij lepota slovenske zem- ^Posebnosti slovenske etno-tipi naših hiš, izdelki j e domače obrti, okraski narodne umetnosti, torej vse ar Je izrecno naše in zato ^ u Privlačno in novo ? Le ti 1lamreč, kar je izrastlo na-,rn°st iz naših tal in tako ka )e ' Pognalo pri nas in iz nas, .,Je vredno, kazati svetu in Jb Vzbu,,'a^ zanimanje za našo zemljo, našo obrt ln ustrijo, prirodna bogastva Me, Ufa /enci pac ne moremo Slov ^emu Zapadu imponirati I industrijo, na katere za-ji sele stojimo, tudi ne s svo-l g°vino, dasi z gotovimi pri-L Uvajamo svetovni trg, to-v8 Največji kapital je lepo-li^..6 Zenilje in navade ter %e .našega človeka, njegovo v kolikor je svojevrstno za nks in eksotično ^tednega tujca. Zato pa bi ^ Ua teh svetovnih razsta-. prireja država, kate-\ ; avni in enakovredni del 't^j'1 h°čemo biti, sodelovati Vmeri' kakor jo terja naša \.itla samobitnost, in pred-kž. !la§o Slovenijo, kakor 'j11 kakor se zanjo spodobi tavl.iati našega duha Pa >k more samo človek iz "(ste] duha, ki je trdno Hp0 ? narodno dušo, ima te-Vh Za vse na®e veliko HtjJ. do umetnostnega in \^lsnega jzraza nage dll. i s jjj,' Ni pa naša dolžnost, Si ^.^nimi zneski in zbir-N«a ačimo možnost pra-/ tal(ri Ustavljanja v svetu V. 0 ............. ^ie vol j no prepustimo ISne u°ristiti se iz državne ^ Hjjni' mora biti prav tako ,!itak f °dprta tudi nam, in je ^nienjena za reprezen-di'žave kot celote na io Vam ra2staVah' Hočemo in Ano ° sam°. da bo na njih 2 0rJ'ast°Paha tudi Sloveli Otn, ki ga bo aran- X č,ovek i11 v sl°- (St°jin ' In ZakH'1 VH° t0? kV ntlmre^ pred novo ; r&2stavo v New Yor-t* v- Zdi -*v ? Meseca maja bo o-\ Jj^j bi morale biti že ■ S!ovP;m'Hve zanjo, če hoče- v ."»te li^Ke v u nonesti med svoje CNow^^ko vsaj malo F* CVmc' V8aJ majhen H.^od.^^instva, kar je na *>to c,olžnost do vseh ti-v tujini in ki domovini in'po nje-111 slovenski intim- Ke SJK i f.ikoder 111 »obe- V'a Ug0ri »e, da bo spet C^lft J0(lna prilika in se iz- v O*"4 rok'ko bi mo-' v fiano vicieti•dil bi ob tej razstavi Ul'i našega narodne- ga življenja v Ameriki vzbuditi v daljnem svetu še živo iskro narodne zavesti kot iz pepela in vžgati novega ognja, ki bi nam lahko podaljšal življenje še za nekaj desetletij, če ne za ves človeški rod! Vemo, da se je jugoslovanska država odločila za posebni razstavni prostor na tej razstavi, ki bo veljal državo 'e-pe milijone, vemo pa tudi, da je aranžma v tistih rokah kot po navadi, in zato lahko upamo prav na tak uspeh, kot smo ga že vajeni in ki Slovencem ni bil niti pravičen, niti Slovencev dostojen. Zganila se je že majhna peščica ljudi v Ljubljani, Rafaelova družba, ki je zaslutila ogromen pomen te razstave za slovenskega človeka tu- in onstran morja, toda ta predstavlja samo vox populi, glas vpijočega. S In ta glas naj zavpije zdaj iz teh vrst, da ne smemo pustiti te razstave iz vida, ne smemo držati križem rok in čakati, kaj bodo drugi naredili iz nas in namesto nas, temveč zahtevati moramo prav zdaj še posebej in še posebno glasno, da se prav za razstavo v Ameriki da poseben in ne najmanjši del naši Sloveniji, da, lahko največji, ne zato, ker smo Slovenci najmanjši sestavni del Jugoslavije, temveč zato, ker je slovenska emigracija izmed jugoslovanske v Zedinjenih državah največja, daleč največja, najkulturnejša in v največji nevarnosti! In to razstavo delamo mi za Ameri-kance, za naše ljudi, da jih navežemo na svojo domovino, da jim vzbudimo srčno ljubezen do zemlje, ki jim je dala jezik, duha in zemljo za hišo domačo. Prav zato moramo zahtevati, da država da Sloveniji poseben razstavni prostor, da določi zadosten kredit, ki bo omogočil do stoj no ureditev slovenskega paviljona, takega, ki bi bil veren odsev naše domovine, poln našega domačega zraka; ki bi bil kot šopek poslan iz starega sveta, da se ob njegovem vonju od prejo srca in duše naših izse Ijencev, prav takega, kakor se kaže našim izseljencem v snu, polnem domotožja. Postaviti tak lep slovenski^ dom v Ameriki, kot so ga zapustili naši sinovi pred leti in leti sami, in kakršnega bi si želeli videti vsaj še enkrat pred smrtjo z vsem tistim, kar spada v slovensko hišo in kar se drži slovenskega srca v tujini kot posebni dih domovine. Postaviti tak dom z domačimi izdelki pohištva, čipkar stva, lesene robe, umetne obrti itd. itd. z domačo godbo, pesmijo in veseliščem — to bi se reklo: razgibati slovenskega duha za desetletje iz letargije in napraviti najboljšo reklamo za sebe same, vzbuditi v naših izseljencih domotožje in jim pokazati pot, kamor naj se kot ptice vrnejo v gnezdo svojega rojstnega kraja. Še je čas. Ves narod mori' terjati, da se v New York pošlje na svetovno razstavo taka naša reprezentanca in v taki obliki, ki ne bo odbijala in žalila slovenskih izseljencev, tem več jih pritegnila čim tesneje na grudo domovine in našega duha. Saj je v Z dr. državah srb-sko-hrvatska emigacija razmeroma zelo majhna v primeri s slovensko, in če bi zato tak-5 razstave, ki bo edinstvena in katero bodo obiskali skoraj vsi državljani velike ameriške zvezne republike, ne hoteli izkoristiti kar najbolj v domačo pro pagando, ali bi to ne bila neiz merna škoda za vso našo državo? Mislimo, da smo upravičeni zahtevati od države in od vseli predstavnikov narodne volje naj se v zadnjih trenutkih pozanimajo za ureditev te razstave in naj s svojim, vplivom in be sedo z ozirom na številne slo venske izseljence v New Yorku lizposlujejo, da bomo Slovenci 'dobili tam ux morjem prostor v Vsem delničarjem Tiskovne družbe "EDINOST" se s tem uradno naznanja, da se bo vršila letna seja te družbe, v TOREK DNE 22. NOVEMBRA 1938, OB POL, 8 URI ZVEČER, v lastnih prostorih na 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL. Oddaljeni delničarji, ki jim vsled oddaljenosti ne bo mogoče priti na sejo, so prošeni, da svoje nasvete in predloge pošljejo pismeno na odbor družbe, ki bo iste predložil seji za uvaževanje. ODBOR Tiskovne družbe "Edinost" paviljonu v obsegu in uredbi, kakor ga zaslužijo Slovenci v Ameriki in kakor smo ga dolžni postaviti Slovenci in naša drža va njim v spodbudo in sebi v propagando, pa da bo urejen v našem duhu, od naših ljudi, d,n ne bomo lastnim ljudem, v katerih živimo v spominu in hrepenenju v vsej lepoti, kazali take nemogoče potvorbe, kakor smo jih videli na zadnjih razstavah. Za to poskrbeti in na to paziti je dolžnost države, in mi Slovenci pričakujemo od nje, da bo cenila naše razloge in postavila v New Yorku tudi resnično slo vensko izložbo, od katere bo imela končno največ koristi le država sama, brez ozira na to, da bo predstavljala tudi nov mejnik v naših stikih in nov plamen domovinske ljubezni slovenskih izseljencev." Volitve so tukaj. — Važne volitve, ki se tičejo vas vseh. — Bemoki'atska stranka vas kliče za pričo in na prijazen pogovor — Prisluhnite in sodite. RAZNE ZANIMIVOSTI IZUMITELJI NAJ SE POTRUDIJO Nepoučenim ljudem se zdi, da razpolaga človeštvo danes s preštevilnimi izumi, ki odjedajo človeku vsakdanji kruh. Temu pa ni tako. Izumov imamo sicer dovolj, toda še vedno nam nedostaje takih,ki bi nam bili neobhodno potrebni v vsakdanjem življenju. Vzemimo samo nekatere, ki bi jih gotovo vsak cbčan pozdravil z največjim veseljem. Kaj nam je potrebno? Bodimo kratki in pojdimo po vrsti: Nepremcčljiv plašč; papir, trajen kakor perga-ment; steklo, ki bi se dalo kovati; u'metna svila brez današnjih nadostatkov; sukno, ki bi samo odganja- lo molje; umetni zobje, ki bodo popolnoma nadomestili prave zobe; dober in trajen novinski papir; ceste, ki bodo države vsaj sto let; stx'ehe, ki ne b o d o nikoli prepuščale vode; noži, ki ne bodo tako kmalu otopeli, itd. Vsak izmed teh izum'ov bi prinesel izumitelju veliko bogastvo ter bi neizmerno koristil celokupnemu človeštvu. NEVARNO OROŽJE Po neki sodbi, ki so jo izrekli pred kratkim v Kapskem mestu,je smatrati nohte za nevarno orožje in rane, zadane s tem orožjem, je kaznovati s kazni'm'i hujše vrste. Dve ženski sta se 'bili sprli in po običajnih številnih psovkah sta li "skočili v lase". Med tem skakanjem je ena izmed prepirljivk izdatno uporabila svoje ostre nohte proti drugi. Sodišče je smatralo, da je upo- rabila v tem spopadu ne farne crožje in jo je pošteno zašilo ter oglobilo. -o- NALIVNO PERO PRED 300 LETI V Haagu je neki učenjak odkril rokopis, ki priča, da je predhodnik nalivnega peresa mnogo starejša iznajdba kakor mislimo občani. V dnevniku "Dveh Holandcev", ki sta potovala v Pariz stoji zapisano, da sta moža srečala moškega, ki je namesto gosjih peres, ki so bila tedaj v navadi, iz-gotavljal srebrne pisalne naprave, s katerimi je bilo mogoče takoj pisati. Izumitelj je svoj izum ljubosumno skrival pred ljudmi. Holandca poročata, da sta kupila pri tem možakarju več "nalivnih peres" in sta mu jih plačala po 12 zlatnikov komad. -o- PES REŠIL DRUŽINI ŽIVLJENJE Hillside, Md. — Neka psica je rešila življenje družini svojega gospodarja, a je istočasno žrtvovala svoje mladiče. Ker je bila hladna noč, je neki K. Lawson zadnji ponedeljek ponoči spravil psico in njen zarod v hišo, na kar je odšel na svoje ponočno delo. Ponoči je v hiši nastal požar, ki je ogrožal Mrs. Lawson in osem mesecev starega otroka. Z lajanjem pa je psica gospodinjo zbudila, na kar je ta zgrabila otroka ter zbežala iz goreče hiše in psica ji je sledila. Ko so bili že zunaj, se je psica spominla, da je pustila v hiši svoj zarod, ter je hotela iti nazaj ponj, toda gospodinja je ni pustila. Katoliška družina hraz ka ^oliškega časopisja, je brez varuha proti laži tisku. V času volilnih bojev pade mnogo besed, mnogo obljub. Težko je pravilno slediti vsemu, kar se čuje in kar se pojavi j-: pred nami. Med nami in okou nas vstajajo novi preroki, ki dajejo vse mogoče obljube. Zlate gradove zidajo za nas v oblakih. Vse znajo rešiti z besedami in frazami. Ali bi pa res znali vse tako rešiti, kakor to pripoveau jejo v tisku in na radio, če bi prišli v urade? To je pa drugo vprašanje. In pred to vprašanje je treba, da volilci stopijo trez no, premišljeno in pametno. Resnica o Reoseveltavi Administraciji O Predsedniku Franklinu D. Rooseveltu lahko zapišemo to, da je leta 1932. v svoji volilni kampanji obljubil, da bo spremenil razmere v deželi. To je nf celi črti v kolikor je to bilo človeško mogoče tudi storil. Kaj storil? 1. Zaustavil je z hitro gesto strah in bojazen, ki se je širil« med ljudstvom, vsled gospodar skega kraha, ki so ga povzročil-republikanski magnatje pre" nj im. 2. Obnovil je zaupanje v denarne zavode, kar je zaustavho paniko, ki se je pred njim širil« med ljudmi. 3. Industriji in trgovini dal novega poguma in novo priliko za izhod iz zavoženega gospodarstva. 4. Milijonom farmarjem je ohranil domovanja, stotice de narnih zavodov je obvaroval na-daljnega propadanja in lešii mi lijinov domov družinam po cle želi. 5. Uvedel je starostno poko'-nino, ki bo v bodoče skrbela za blikanska vlada. Kaj pove navedenih 10 točk? Pove to, da v predsedniku Rooseveltu ima ameriški narod zvestega voditelja in načelnika ki v resnici skrbi in se živo za nima, da bi svojemu ljudstvu iz boljšal razmere na pravi koristen družabni način, da bi bili srečni in zadovoljni vsi sloji, tako mali, kakor veliki, da bi vži-vali srečo in blagostanje. Nihče pred Predsednikom Rooseveltom se ni zanimal take živo in tako resnično za izbolj šanje razmer, kakor se ravno on. To lahko vidi vsak. Resnica [ pa je, da toliko nasprotovanj" še ni imela nobena administracija, kakor baš Rooseveltova in to iz razlega, ker on vztraja, da male ljudi, delavce in sredirr trgovce in obrtnike se ne sni« prezirati in samo izkoriščati. V tem svojem prizadevanju, se j" izkazal za poštenega, iskrenega in človekoljubnega. Kaj potrebuje Roosevelt, da bo lahko začeto delo nadaljeval? Da bo Predsednik Roosevelt mogel nadaljevati s svojim velikim socijalnim programom, mu je treba ljudi, ki bodo z njim sodelovali. Treba mu je poštenih in delavnih poslancev (kongres-nikov) v kongresu in podpornikov v senatu senatorjev. Za te prosi Roosevelt ameriško i j ud stvo. Njegov klic je, dajte mi razumnih mož in sodelavcev, a-hočete, da bo vladi mogoče nadaljevati z oskrbo brezposelnih, revežev in drugih, ki jih še ved no tare kriza. Narod o tem odločuje ob volitvah. Narod ob vo- W. LUCASU, in je priznan kot najboljši kandidat med vsemi strankami. Kcngresman Adolph J. Sabath stari znani borec za ljudske pravice, kandidira zopet za poslanca kongresmana za 5. kongresni dist.rikt v Chicago. Volilci, ki bivajo po tem distriktu imajo že nad 32 let v njem najboljšega ljudskega zastopnika. Kongresman A. J. Sabath je stari preizkušen borec za ljudske pravice. V borbi proti prohi-Litiji si je iztekel izmed vseh največje zasluge. V borbi proti raznim raketirjem, ki so slepa-rili z bondi na razna stanovanjska poslopja je dosegel uspehe, ki so za naprej preprečili take vrste sleparije. Za priseljence se je vedno zavzemal in iste branil pred napetimi puritanci, ki bi radi preganjali priseljence v tej deželi. Vsa ta dejstva so naj boljše priporočilo za nadaljno izvolitev kongresmana A. J. Sabatha. postarane in onemogie ljudi. In litvah sam odloči če želi, da bo milijonom družinam je pomaga z javno podporo in javnimi deli 6. Odpoklical je nesrečno prohibicijo, ki je davila narod toliko let. 7. Odpravil in ustavii je za posljevanje otrok po industrijah. 8. Bil vse skozi vnet zagovor nik ljudske svobode in strpno sti. 9. Dosegel, da se je postavilo meje dnevnemu in tedensKemu delovnemu času za delavce, kakor tudi zaslužku. 10. Uvedel je v vlado človekoljubnost, da se iz vlade n° sme gledati mirno in brezbrižno na trpeče množice, kakor je to delala pred. njim zaspana repu- Čas za božična darila je tukaj Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev........................$ 2.55 Za 200 Dinarjev........................$ 5.0J Za 300 Dinarjev........................$ 7.20 Za 400 Dinarjev........................S 9,60 Za 500 Dinarjev.......................$11.65 Za 1000 Dinarjev........................$23.00 V ITALIJO: Za 50 Lir .. Za 100 Lir . Za 200 Lir... $ 3.50 $ 6.50 $12.20 Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN J ERIC H 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois JUDGE JARECKI SIGNS TAX REFUND ORDER An order which will save the taxpayers of Cook County nearly two millions of dollars in tax refunds was signed this week by Judge Edmund K. Jarecki, who has been on the Cook County Bench for the past sixteen years and is now Democratic can didate for re-election. This represents the reduction in real estate taxes for all of those who filed, an objection 10 the amount of their 1935 taxes. JUDGE EDMUND K. JARECKI Judge Jarecki held that the taxpayers were entitled to a 5.91) reduction; the Supreme, Court, however ruled that 2% was sufficient. This ends a long standing litigation in which the inUrets of the taxpayers was involved. Even at 2% had all the taxpayers filed claims for reduction, Judge Jarecki's ruling would have restored to the property owncis nearly four million dollar^. Isto velja za druge kandidate Enako redna demokratska stranka, ki je postavila na list" kandidate za razne zvezne in državne ter okrajne in mestne urade pripoorča v izvolitev celotno demokratsko listo. Volitp STRAIGHT TICKET na demokratski listi. S tem se bote izog pili vsem pomotam in volili bete za najboljše kandidate, ki so pred vami. Ne pozabite volilnega etneva 8. novembra. Idite na volišče in volite demokratsko listo! For U. S. Senator SCOTT W. LUCAS For State Trsasurcr LOUIE E. LEWIS For Superintendent of Public Instruction JOHN A. WIELAND For Clerk of ths Supreme Ccuit ADAM F. BLOC1I For Congressman-at-Large (Vote for Two) JOHN C. MARTIN ff V..SMJTH ' For Congressman in 5th District ADOLPH J. SABATH For Clerk of the Appellate Court SHELDON W. GOVIER For Trustees of the Sanitary District of Chicago (Vote for Three) JOHN J. TOUHY ROSS A. WOODHULL J. L. FRIEDMAN For County Clerk and Clerk of the County Clerk MICHAEL J. FLYNN For County Judge of Cook County EDMUND K. JARECKI For Sheriff of Cook County THOMAS J. O'BRIEN For County Treasurer JOHN TOMAN For Judge of the Probate Couit JOHN F. O'CONNELI. For Clerk of the Probate Court i MITCHELL C. ROBIN in srednjim slojem V Amerik' i For Clerk of the Criminal Couit THOMAS J. BOWLER For County Assessor JOHN S. CLARK For Member-of the Board of Appeals (Vote for Two) EMMETT WHEALAN PAUL DRYMALSK1 For President of the Board of County Commissioners CLAYTON F. SMITH For County Commissioner (From Chicago 1 (Vote for Ten) CLAYTON F. SMITH MAURICE KAYANAG1I DANIEL RYAN JOHN E. TRAEGER FRED FISCHMAN ELIZABETH A. CON KEY EDWARD M. SNEED FRANK BOBRYTZKE MARY McENERNEY PETER FOSCO For Associate Judge of the Municipal Court (Vote for Twelve) lOHN GUTKNECHT JOHN 1. ROONEY EUGENE J. HOLLAND MICHAEL G. KASPER LAMB KRT K. HAYES WILLIAM V. DALY JOSEPH H. McGARRY N. J. BONELLI CECIL CORBETT SMITH MASON S. SULLIVAN FRANK E. DONOGHUE VICTOR A. KULA vlada še nadalje delovala za gospodarsko obnovo. Narod, odloči na ta način, da ob volitvah izvoli v kongres in senat in vse druge urade v državah in okrajih in mestih take kandidate, ki odobravajo Rooseveltov program in njegovo prizadevanje za izboljšanje razmer v deželi. Zato pa, volite take kandidate, ki jih je odobrila in izbrala red-, na demokratska stranka, ki je dobila od njih predno jih je postavila na listo garancije, da bodo delovali in podpirali Predsednika Roosevelta, tega prvaka v prizadevanju za pomoč malim Naprej z Rcoseveltcm! To mora biti klic vseh delavskih slojev, če nočemo, da pade mo zopet v stare razmere, v ka terih se ni nihče zmenil za reveže delavce. Zato pa volilci, v to rek dne 8. novembra, ko bodo narodne volitve širom Amerike in po naših okrajih, državah in mestih, volite vsi 'CELOTNO DEMOKRATSKO LISTO. Ako bote volili tako bote volili za prijatelje in podpornike Predsednika Roosevelta! V 11'inoisu pazi vsak na to, da bote oddali poj glas kandidatu za zvezni senat SCOTTU V NAJEM se odda soba brez hrane trezni in pametni osebi na 1S28 W. 22nd Place, Chicago. Na istem naslovu se tudi proda skoraj nova kitara. DA bo vladala Človekoljubnost v vladi volite celotno 0 DEMOKRATSKO LISTO NA VOLILNI DAN S. NOVEMBRA Stran 6 "V. »i ■AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 4. novembra, 1938 Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK i -»»»»»»»»»»»»»»»»»»a««««**' XIV. ( Domkom (Hišni upravitelj) Pavel Iva-novič je praznoval danes svoj sedem in šestdeseti rojstni dan. On in njegova žena sta živela v razmerah, kot si slabših ne moremo predstavljati. Bili so dnevi, ob katerih dobesedno nista imela niti grižljaja kruha. Toda danes je praznoval Pa* vel Ivanovič svoj rojstni dan! Ribo mu je podaril njegov sin, moko njegova hči, sladkor njegovi sosedje in tako dalje . . . Se prejšnji večer je obletela Agrafena Aleksejevna vse prebivalce hiše, da bi jih povabila k tej slavnosti. Vsi so obljubili in ob sedmih je bila mala soba domkoma nabito polna ljudi. Sedeli so po vseh stolih, ki so spadali h' gospodinjstvu, na stolih, ki so jih posodili sosedje, in na dveh posteljah, ki sta bili pokriti s pisanima pregrinjaloma iz samih krp. Pri mizi, ki je bila sestavljena iz več majhnih mizic, je sedela Tanja poleg sina Agrafene Aleksejevne. Tanja ga je videla prvič in je bila vsa presenečena nad njegovo zunanjostjo. Še nikdar ni videla obličja, v katerem bi bil izraz trpljenja tako globoko zarezan kot v bledem obrazu tega mladega moža. Ta vtis, ki je prihajal predvsem iz njegovih temnih oči, je bil še močnejši zaradi velike brazgotine, ki je sekala njegovo levo lice. Njegove prsi so bile upadle, rame pobešene in gibal se je malone kot starec. Oblečen je bil vprav fantastično. Tanja je bila vajena računati z najbolj nenavadnimi oblekami, toda takega brezmejnega siromaštva še ni videla. Najbolj pa jo je osupnilo na vseh malenkostih vidno izrazito prizadevanje, da bi dal celo tej bedni lupini pečat elegance. Hlače so mu bile mnogo premajhne, bile bi komaj otroku prav; na mnogih mestih so bile zakrpane, toda celo te krpe so bile tako oguljene, da se je bleščala skoznje gola koža, tako da je mogel človek natančno ugotoviti, da manjka spodnje perilo. In vplivalo je kot skrit podsmeh, da so bile te hlače zlikane v brezhibno gubo. Njegova bluza z ležečim ovratnikom je predstavljala čudno mešanico iz delov damske in umetniške mode in je bila prav tako kot hlače, popravljena z najraznovrstnejšimi krpami. Najbolj sanjarska in najbolj potrta pa se je zdela ovratnica, zakaj bila ni nič drugega — o tem se nisi mogel zmotiti— kakor rjava damska nogavica, ki je bila na sredi prerezana in skrbno zvezana v zanko. "No, vi ogledujete mojo obleko, Tatjana Nikolajevna?" je nagovoril Tanjo. "Ne morem nič za to, poklicna obleka!" Tanja ga je začudeno pogledala. "Oh, vi še ne poznate mojega poklica? Ali vam ni moja mati nič povedala o tem? Sama me je pripravila do tega! Pametna, razumna žena! Dobro pozna psihologijo ženske duše!" "Kaj pa je prav za prav vaš poklic?" je vprašala Tanja, ki še vedno ni ničesar razumela. Njen pogled se je mudil še vedno na ženski nogavici in na njegovem ovratniku in premišljala je, kako bi mu, mogla pomagati, da bi se nekoliko bolje oblačil. "Oh, vi me pač pomilujete? Premišljate, kako bi mi mogli pomagati, kaj ne?" je dejal s svojim otožnim, krotkim smehljajem. "Prebuja se vaše usmiljenje, vaše žensko sočutje? Da, da, to sočutje, to je ženski duši tako potrebno kot ribi voda. No, prav na tej značilni lastnosti sem zgradil tudi svoj poklic. Poročam se namreč — to je moj poklic!" Ko je videl, da njegova poslušalka še vedno ničesar ne razume, je razlagal dalje: "Stvar je namreč taka: bil sem beli častnik s križem sv. Jurija in so me seveda rdeči takoj vtaknili v ječo. Na vso nesrečo je bila moja žena rojena grofica. Zbežala je brž po izbruhu revolucije v inozemstvo in zdaj sem se moral pokoriti še za nesrečno družabno pokolenje svoje soproge. Bil bi pač še danes v ječi, če bi se ne bila slučajno zaljubila vame komu-nistka, ki je delala v jetniški pisarni kot strojepiska. Izposlovala je, da so me spustili, toda niso mi dali pravice, da bi stopil kje v službo — dali so mi le pravico, da poginem od gladu. Moja sreča je samo, da se človek zdaj lahko poroči, kakor in kolikorkrat se hoče, in tako sem zgrabil za ta poklic. Jutri se vrši moja tri in dvajseta poroka! . .. Vidite, in zaradi svoje nove neveste sem si tudi obesil to nogavico okoli vratu . . ." "Kako pa vendar pridete do toliko lie-vest?" je vprašala Tanja. "Oh, to niti ni tako težko! Ravnam vedno po enem in istem načinu. Vsa skrivnost obstoji samo v tem, da napolniš žensko srce s sočutjem. Najbolje je, da si prideneš kakšno značilno lastnost v obrazu, v pogledu ali v obleki, ki ženskam tako rekoč srce obrne. Tudi moja bledica, moja brazgotina mi delata tu velikansko uslugo. In ta ovratnica je najzanesljivejše sredstvo. Saj čuti izvoljenka, da se ji hočem kljub svoji revščini prikazati nekoliko lepšega in je ginjena do konca prstov na nogah. Potem je stvar že dobljena. Sedem na kakšno klop, zrem hrepeneče v daljo in med prsti držim uvel list ali kaj drugega enako vrednega — po letnem času pač! To svojo zadnjo nevesto sem ujel z uvelim listom. Sedel sem tu v takemle položaju: ta veli list — jesen, pri-roda umira in z njo ljubezen in tako dalje. In zraven opazujem mimoidoče ženske. Seveda, pri mnogih ni prav nič koristilo, a vendar je prišla ena, ki je postala pozorna name. Enkrat, dvakrat je šla še mimo, potem me je vprašala: "Kaj gledate vedno na ta list?" — "Oh, priro-da umira," in tako dalje. Tedaj je pač zelo važno, da si tisto žensko natančno ogle-daš, da veš v kakšnem smislu moraš govoriti dalje. Ce je komunistka: o tovari-ški ljubezni, zdaj ko so se razpršile vse nade, ki si jih zgradil na prejšnji buržuj-ski ljubezni; nežnejši damici, da koprniš od hrepenenja po večni ljubezni. Na večno ljubezen, na to se jih največ ujame, No, in nadalje gre potem kot namazano. (Dalje prih.) -o — "Amer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga! KUPITE BRZO "NARODNI ADRESAR" PO ZNIŽANI CENI Preostalo mi je nekoliko stotin iztisov "Narodnega Adre-sarja", ki ga je s tolikim trudom sestavil moj pokojni soprog Ivan Mladineo. Volilci v St. Louis okraju, Minnesota! Izvolite liberalnega okrajnega avditorja Do zdaj je bila cena $3.75, da pa čim preje razprodam o-stale knjige, odločila sem se znižati ceno na $2.00. Pohitite z naročilom, dokler je še kaj knjig, in pošljite denar na: Mrs. Anna Mladineo, 2331 29th St., Astoria, L. I., N. Y. GLASUJTE ZA Frank J. Indihar OKRAJNI AVDITOR Napravimo izpremembo v av-ditorjevem uradu s tem, da izvolimo v resnici progresivnega prijatelja delavstva. "Potrebujemo več dela in manj politike v uradu okrajnega avditorja." Pripravljeno in plačano od Frank J. Indiharja v njegovo lastno korist. KANDIDAT SE PRIPOROČA V St. Louis okraju, Minn., kandidira pri teh volitvah za okrajnega avditorja Frank J. Indihar, ki se priporoča volilnem na podlagi svojih dosedanjih rekordov. Ta kandidat živi v omenjenem okraju celi čas od svojega rojstva, od 1897, in je med tem časom opravljal že razna važna mesta. Tako je bi) klerk in poročevalec m'estnega sodišča; dalje je vaški klerk in član sveta v Gilbertu in to službo opravlja že več let. Bil je tudi glavni klerk cestnega računskega oddelka za severni del okraja. Dovršil je posebne tečaje v mestnem in trgovskem pravu in računstvu in njegovi sistemi, ki jih je upeljal, uživajo priznanje po celi Uniji. Povrhu teh svojih rekordov J. M. "rnak to toraj niti pojma. Kako naj razumejo? Navadno tudi ugt- Le za spomin. Dogodek sledi dogodku, to ----------„_ ..... ^ je znak modernega časa. Da-fvarjajo, da je Beneš in z "J. nes je tako, jutri se izpremeni. j vsa Čehoslovakija komvms 1 Včeraj žilno veselje med Slo- na postojanka. Pač propaga• da radi neke zveze z RualJ' vaki, da so dobili svojo Slova-kijo, danes pa hočejo Mažari imeti od te Slovakije osem tisoč širjaških milj, najlepši kos. in Poljaki so že na vratih. Ali so menda ti veseli Slovaki rekli odločno: nem todom nič? Kaj še? Kaj naj bodo rekli ti revčki s svojim kumjakom? Veseli morajo biti, da jim vsega kurnjaka ne vzamejo, dasi ga bodo pojutrnjem. Vrlo značilno za slovansko decarijo, in vsaj spo'mina vredno. Avtonomni Slovak je šel iskat pomoči k — Hitleru !• Sami ti slovaški Slovani postavijo kozla za vrtnarja. Ali so Slovani sploh sposobni za življenje, ko hočejo živeti ne iz kake lastne moči pri tolikšnem številu, temveč skušajo živeti od tuje milosti in iščejo narodni obsta- je progresivnega duha in ob- nek tam, kjer imajo zapisan- enem uvidi potrebo, da se mora poskrbeti za take, ki brez lastne krivde ne najdejo dela, da se jih obvaruje pred revščino in stradanjem. Kandidat je mlad, de- na program pogin zadnjega Slovana!? Dogodek sledi dogodku, pa je za Slovane drug za drugim ne le bolj in bolj žalosten, že tak je, da se mora laven in zanesljiv ter obenem1 poštenemu človeku, _ne morda vljuden in zmožen in obljublja, ako bo izvoljen v omenjeni urad, da bo svoje dolžnosti izvrševal v zadovoljstvo vsega prebivalstva okraja St. Louis. DA bo vladala Človekoljubnost v vladi volite celotno 0 DEMOKRATSKO LISTO NA VČLILNI DAN 8. NOVEMBRA ČESEN-PETRŠILJ pomoč za VISOK KRVNI PRITISK Zdravniška poročila pravijo, da česnov-petršiljski koncentrat tvori dvojno delovanje pri znižanju visokesa krvnesta pritiska. Prvič, deluje, da se razrahljajo otrjene žile. Dru/tid. konča ali prepreči razkrajanje odpadkov v črevesju, kar je pomožni vzrok za visok krvni pritisk. Da dobite koncentriran česen in petrtilj v obliki brez duha in brez okusa, vprašajte svojega drugista za ALLIMIN esenco česnovih-petršiljskih tablet. Velika škatlja 50c ; povečan zavoj za varčevanje denarja $1.00. ALLIMIN uporabljan ponovno v rednih presledkih pomaga pri znižanju krvnega pritiska olajša glavobol ter omotico povzročeno vsled izredno mnogega branja. Da ugotovite, kaj dviga vaš krvni pritisk, in za zdravniško zdravljenje, se posvetujte s svojim zdravnikom. Za brezplačen vzorec in knjižico z informacijami velike vrednosti o krvnem pritisku, pišite na VAN PATTEN CO., M W. Illinois, Dept. F, Chicago I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Vabimo vse prijatelje petja in iger, od blizu in daleč na izvanredno prireditev PEVSKEGA IN DRAMSKEGA KLUBA "LILIJA" V MILWAUKEE, WIS. v nedeljo, 6. novembra V S. S. TURN DVORANI popoldne točno ob 3. uri, pevski koncert Kluba, povabljenih pevcev, gostov, otroški nastopi, plesi, petje in igra "BIT OF GOSSIP" Zvečer ob 7:30, nova tridejanska, kmečka veseloigra "ČIGAV JE GRUNT"? Vstopnina v predprodaji 35c, pri vratih 40c. Razvedrila kot še nikoli poprej! OKUSNA VEČERJA, PLES. le Slovanu, gnusiti. Takih telet bo težko kje na svetu. Morda si je Hitler vsaj mislil; ko mu je prišla ta slovaška deca ali te-Jetija, škornje poljubovat kaj pravi nemški pregovor, ki cika na tako telečjo robo, in se glasi: "Nur die gro'essten Kaelber waehlen sich ihre Metzger sel-ber". Že pred zadnjo vojsko sem prišel v stik s Slovaki, ki so pripadali celo inteligenci, pa sem se čudom čudil, kako more slovanski in inteligenten človek biti tako strasten maža-ron; zdaj se ne čudim več, key moram soditi, do ti inteligenci manjka inteligence. Morda re ni narod tak, ampak kaj naj narod začne brez voditeljev, ali s takimi voditelji? raz1 P vio zije in število .. 12.771. Naravnost ogro^ prirastek. Ne bo vse lg ' ker v šole silijo prav elementi. Vsekako pa se kako naraste krog pri količkaj »arodni !]1 ^ bodni državi, toraj P" r,a .j0. ( ki ni odvisen od tuje 11 ^ se * • I pri šolah. Vsaj polago"1*3 j $ Ko je Hitler prišel v 'mesto, vpliv te inteligence P°zn ^ Linz, so klečali ob cesti. S« , vsem narod:z, dasi bi b»0 ]e. več. Ženske so poljubovale to inteligenco tudi nek« prah na cesti, kjer je šel Hit Vidim tudi dogodek. V Bostonu je bil pred angleškim ko* zulatom nek protest. Tudi neka učiteljica je bila poleg. " lasti so učiteljico suspendirale, dasi je učiteljica zatrjevala," je le slučajno bila poleg, k° J. bil kraval, in da ni komunist'-nja. Toraj so morali demonstrirati komunisti in moj prav to najbolj kompromis Cehe, dasi Ool.i kot takM® komunisti, najmanj pa ie munist Beneš. Tudi to Je le * spomin, ker za zdaj je Ce- j slovakija šla. vas res ne more ivwi»' - j države,ampak tudi Slovan^P Slovanom bo imel vsaj vec P litične svobode, kakor le pod tujo vlado. Zopet n»| Že P1' prt* številk za — spomin štiridesetimi leti so se nemški krogi čudili, kako -Kranja re biti na bivšem 0 vse toliko dijakov na gimna®. Velik odstotek je bil ne»sl dijakov, saj so bile šole ^ nemške. Uka željni so . biti pa že tedaj tudi Sl<>v® Bilo je tedaj okoli 10°° kov, polovica več, ko P*1 p, kih razmerah kje drugje; ' to 30 se čudili. Med vsemi ^ venci je bilo tedaj m°r re(l. 1500 dijakov z Nem« v ^ Zdaj je v okvirju Slovenj državnih in 3 zasebne g P- Vnv Z*1! dijakov lerov voz. Mora precej manjkati v zgornjem štoku. Poznam nemške in avstrijske kroge' prav do dna. Ako je kardi- vela. Ako kakor iiefr žvižgat, 'bo šel enako ge prav ao ana. ako je kardi-; fa. ' " . 1,1 nal Innitzer zapisal vzhičeno; dl pr: "Heil, Hitler"! je izrazil } J Zopet boime^ jJfler , v v , . tr . . ,. . co tujec in — vladal- . splosno čutenje. Vsaj kardinal1^ ^ g. ne znate ohra hodi zdaj z obvezano glavo in slišal je, kako so mu ponujali kašo v Dachau. Nemci bodo imeli zanamce, Slovani težko j katere, in morda bodo ti nem-1 ?ki zanamci le majali z glava-! mi pri — spominih. ■K Večkrat so me inteligenti že interpelirali. naj jim pojasnim dogodke v Čehoslovakiji in ^.e marsikaj. Tu rojeni Amerika-nec tega težko razume. Zadnjič je bila cela skupina, ki je hotela razjasnil. Ni šlo. O pravem narodnem življenju in narodni svobodi, toraj o pristni in zdravi narodnosti, nimajo DOBRA PRILIKA Na prodaj 10 akrov zemlje, 50 milj iz Chicage, poceni. Ci-tajte tozadevni oglas v prihodnji številki tega lista. . litične svobode. rec■ IZBO R N O MONARCH PIVO Ledeno mrzlo; četrt sodčka $4.25; osminka sodčka $2.25 MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pi&o se vam servira. Na zapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo BEER DEPOT John Kocltew WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois m'1 ak R°fld CHICAGO, ZDRAVNIK 1901 W. Cerm old"6 Uradne ure: 1-3 p<»« —8 zvečer irvzemšiof - a{lge Canal *> f 0 -------- „»7 pO^A PO DNEVI NA RA*1 . CELI DAN V URApU- Rezidenci ni telefon: La Uradni telefon: ROJAKI SL . jih bite,, V* razpok«0 roj^8, yje Postavljam in nagrobne spomenik« e fP --o--- fa|»ti Beseda ni konj, svojega prijatelja, da «>' „ f rečil na "Am. Sloven«* ' tudi ni tako težavna izkusi! Kadarkoli n-m^^ > grobni spominski M£j>sfl»l» podpisanega ta v*a ceno. V VaSo korwt Joseph SlaP SLOVENSKI KAMN ^ 527 North Chic««0 JOLIET, . Telefon