Zmagoslavni polet Sokola med Srbe.
(Nadaljevanje.)
Vzorna vrsta naša je res vzorna, že sam njen prihod te elektrizira. Stane nastopi s krasno vajo, v kateri se združuje sila z gibčnostjo. Veletoč je tem junakom, ki so se kcamaj odpočili od vojnih naporov, najlažja in najnavadnejša vaja. Vse se jim čudi in pohvala za pohvalo jim doni od trideset tisoč gledalcev.
Bratje Hrvati in Srbi so se odlikovali na visoki bradlji. Sredi telovadišča postavijo novo malo nizko bradljo. Bratje telovadci ooihajajajo, nastopijo pa sestre telovadkinje iz; Zagreba na bradlji.
Poslednja točka in najlepša je bil nastop vmte najboljših telovadcev vseh slovenskih ži:up, pod vodstvom brata Stane Vidmarja. N4a petih bradljah se telovadi. Pet bratov izastopi na povelje, istočasno skoči vseh pet naa bradljo in potem istočasno izvaja vajo, istočasno odskoči in vstopi v vrsto. Pet kraa-
nih vaj so izvedli z največjo točnostjo in gotovostjo.
Konec tvorita dve krasni skupini stoj in razovk na vseh petih bradljah. Posebno poslednja je elektrizirala vse, ker je stalo na vsaki bradlji dve minuti dolgo pet bratov v stoji na rokah, torej je bilo 25 bratov naenkrat v stoji na rokah.
Omeniti še moram, da je prisostovalo vse službe prosto vojaštvo s svojimi poveljniki javni telovadbi, torej se vidi, da vojaško ministrstvo zna ceniti naše sokolsko delo.
Prehitro je zopet minulo, Odhajali smo s tremi godbami v dolgem sprevodu, za nami vojaštvo v mesto, povsod še prjsrčneje pozdravljeni, kakor dozdaj.
Zvečer so bili koncerti in predstava v gledališču bratom sokolom na Čast. Bratje zveznih odborov pa so se posvetovali do 3. ure v jutro in določali program za seje različnih odsekov, ki so celi dan 20. junija zborovali in pretehtavali, kaj naj Sokol vse vkrene in kakor naj deluje za blagor in čast svoje prekrasne, toliko pretrpele domovine. Celi dan smo  delali, do 21. ure zvečer.
Drugi dan je bila druga glavna skupna skupščina. Žo pred skupščino si opazil neko nenavadno vrvenje med brati Sokoli odposlanci. Prvi glavni predlog i e predlagal združenje vseh Sokolskih društev Srbov, Hrvatov in Slovencev v edinstveno zvezo z imenom jugoslovanski Sokol. Predlog je bil sprejet z največjim navdušenjem jednoglasno.
Potem so najstareji bratje vseh odsekov prečitali zaključke teh odsekov in predloge, kateri naj se stavijo vladi glede sokolskega dela, posebno, ker je Sokol v novem sedanjem položaju popolnoma vojaško društvo, v tem smislu namreč, da pripravlja za brambo domovine telesno in duševno močne in odločne može in jednake ženske, ki naj rodijo krepak narod in v slučaju potrebe stojijo zvesto na strani mož pri vseh naporih. Vsi zaključki in predlogi odsekov so bili sprejeti s pohvalo in odobravanjem. Ena najlepših točk, prav za prav nekak intermezzo, je pa bilo prečitanje neke sestre Hrvatice, kaj si prava sestra Sokolica predstavlja pod imenom sestra Sokolica. Cel ta njen govor izide v Sokolskem glasniku !
Z veliko večino je prodrl predlog, da se
—    2    —
voli zvezni vrhovni odbor za dobo pet let. Jednoglasnu je bil sprejet predlog, da naj bo sedež glavnih činiteljev odbora in s tem odbora samega za dobo pet let v  Ljubljani.
Bratje Hrvatje so predlagali, naj se dosedanji Sokolski glasnik premeni v „ Jugoslovanski sokolski glasnik." Kot glavni nasprotni govornik je pobijal predlog general Štefa-novič in rekel med drugim, da je iz cele Srbije onkraj Save navzoč en sam odposlanec, ker Sokoli stare kraljevine Srbije čuvajo še mejo proti Madžarom in Nemcem, torej naj pazijo vsi zborovalci, da ne žalijo srbskega narodnega Čuta. Ako bi se imenoval skupni sokolski list, vestnik jugoslovanskega Sokola, potem bi mogli priobčevati tudi izdajice Jiol-gari svoja sokolska poročila v njem. Srbi pa še ne smatrajo Bolgarov za sebi jednakim, zato naj se list imenuje samo Sokolski vestnik Srbov, Hrvatov in Slovencev in izhaja naj v Zagrebu.
Glavni odbor zveze Sokola Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil voljen jednoglasno po od vseh treh dosedanjih zvezah predlagani listi. Slovence je doletela velika čast, da   imajo v tem  odboru,   to  je   v   skupnem
sokolskem odboru vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev štiri glavne Činitelje in to : Starosta je brat dr. Oražen, načelnik brat Stane Vidmar, blagajnik brat Kajzelj in tajnik brat dr. Fuchs. Dragi čitatelj teh vrstic, posebno če si že Sokol, pomisli, koliko čast je to za naš narod, koliko zaupanje nam je s tem izrečeno, a zavedaj se tudi, da smo vsi slovenski Sokoli prevzeli težko, zelo težko a Častno nalogo, da vodimo našega jugoslovanskega feniksa, našega prerojenega Sokola k svetlemu solncu, da posokolimo celi narod, in ga pripeljemo k zavesti, da je samo oni vreden svobodnega državljanstva, ki si je v to svrho odgojil um in telo.
Po izvolitvi govorili in prisegali so vsi novoizvoljeni, da hočejo posvetiti vse svoje sile, duševne in telesne, samo sokolskemu delu in s tem naši   prekrasni   troedini   kraljevini.
Stane Vidmar je pokazal s svojim govorom, da ni samo najboljši telovadec, ampak da je tudi najboljši pojmovalec sokolskih načel in sokolskega poslanstva. Med drugim je prosil vse brate, naj bodo čisti in naj ljubijo svoje sobrate z iskreno sokolsko bratsko ljubeznijo, da more brat bratu v istini odkrito-
srčno zreti v oči. Ves Vidmarjev govor se je poslušalo z največjo pazljivostjo in ne ponehati hoteče odobravanje je dokazalo, da vsi bratje razumejo našega Staneta.
Skupščina je bila zaključena in oznanila se nam je vesela vest, da odplovemo drugo jutro ob 7. uri po Donavi v Beli grad.
Odločena je bila takoj ura počitka, to se pravi, določene so bile sokolske patrulje, ki so dobile nalogo, ob 23. uri pregledati vse javne prostore in slučajno še bedeče brate opomniti na potrebo počitka.
Pa kako bi sploh človek prišel ta poslednji večer v gostilno ali kavarno, saj je bil vendar poslednji večer pri dragem srbskem gostitelju. Ej ljudje božji, nimate pojma, kako smo se poslavljali celi večer, da celo pla-kala so mehka bratska srbska srca in tudi mi Slovenci smo rojeni za ljubezen in nežna čutila, tudi nam so se rosile oči. Povabljali smo brate Srbe v našo ožjo domovino, da spoznajo nje krasoto, da vidijo, da je mnogo mnogo tisoč Srbe ljubečih našincev ostalo doma.
(Nadaljevanje sledi.)