Protestiralo več kot 5000 mladih
Velenje, 19. novembra 1976 — Leto XII. Številka 44 (353) — Cena 3 din
• DANES
V	NAŠEM ČASU.
V	današnji številki objavljamo na strani 5,6 za Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD Velenje predlog »Splošni pogoji za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja«.
• MANIFESTACIJE OB TEDNU KOMUNISTA »ČLOVEK, DELO, KULTURA«:
•	Seja predsedstva OK SZDL Velenje
Danes, v petek, 19. novembra, se bo znova sešlo Predsedstvo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. Na seji, na katero so povabili tudi predstavnike nekaterih delovnih kolektivov, bodo ocenili gospodarska gibanja v letošnjem letu v občini Velenje ter uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
M.
•	Nov cevovod Šoštanj — Velenje
Praznik republike bo delovni kolektiv velenjskega Toplovoda proslavil s pomembno delovno zmago. Danes teden, 26. novembra, bodo s priložnostno slovesnostjo predali svojemu namenu nov cevovod Šoštanj — Velenje v dolžini 9,6 kilometra. Dela so veljala 46 milijonov dinarjev.
M.
Uresničevanje in kontinuiteta skozi vse leto
Ni naključje, da so letošnje manifestacije tedna Komunista pod geslom »ČLOVEK, DELO, KULTURA", saj so ga te sestavine spremljale in oblikovale ga bodo tudi v bodoče.
Ne bom našteval vseh aktivnosti u manifestacij, ki bodo ob tednu Komunista v naši oibčini, ampak bi rad spregovoril o naših nalogah, "ctivnostih vseh kormunistov in tudi »komunistov, ki sio široko zastavljene in so naša skupna naloga.
Ob tednu Komunista bomo usta-lovili mešani pevski zbor, ki bo ;obogatil naše kulturno življenje, še več, poživili bomo kulturno dejav-
nost v OZD in KS s formiranjem kulturnih animatoijev. Pri tem bi rad poudaril, da mora postati kultura sestavni del in način našega življenja. Naša aktivnost se mora nujno odražati pri vseh kulturnih akcijah, teči mora v smislu zbližanja kulture z delovnimi ljudmi in obratno. Kot uporabniki kulturnih dobrin moramo biti bolj prisotni pri programiranju, snovanju kulture,
Teden Komunista v občini Velenje
»Človek, delo, kultura«
PONEDELJEK, 22. NOVEMBRA:
17,00 Knjižnica kulturnega centra Velenje - ustanovna skupščina mešanega pevskega zbora „Gorenje"
18,00 Knjižnica kulturnega centra Velenje - Ustanovitev aktiva članov ZK — delavcev v kulturi
19,00 Sejna dvorana skupščine občine Velenje - pogovor o kulturni dejavnosti v tozdih in krajevnih skupnostih, na katerem bo sodeloval tudi podpredsednik skupščine SR Slovenije Beno Zupančič
TOREK, 23. NOVEMBRA:
17,00 Sejna soba družbenopolitičnih organizacij občine Velenje — pogovor o vsebinski zasnovi knjižnice o osnovah marksističnih ogledov na svet
. SREDA, 24. NOVEMBRA:
16,00 Knjižnica kulturnega centra Velenje - Okrogla miza ,italijanska pot v socializem" s sodelovanjem gostov iz Piemonta
20,00 Dom kulture Velenje - predstava „Velikega testamenta" v izvedbi amaterskega gledališča Velenje
ČETRTEK, 25. NOVEMBRA:
17,00 Sejna dvorana skupščine občine Velenje - svečani sprejem novih članov v ZK
PETEK, 26. NOVEMBRA:
17,00 Sejna dvorana skupščine občine Velenje - predavanje o vplivu urejenega in čistega okolja na našo produktivnost
19,00 Knjižnica kulturnega centra Velenje — petkov kulturni večer z ogledom dopolnjenega kotička marksistične in družboslovne literature
Osnovne organizacije ZK v občini Velenje bodo pripravile v
tednu Komunista najmanj „dan Komunista"
kjer gre v bistvu za menjavo dela. Za uresničitev tega je pa , nuj no potrebno aktivirati delegate in same kulturene skupnosti in se zavzemati za boljše kulturno udejstvovanje in
koriščenje kulturnih dobrin. Ta naš vpliv v poseganje kulture se mora odražati vse od amaterske pa do vrhunske profesionalne kuPurne ustvaijalnosti. Kulturo vse bolj uve-
REPUBLIŠKO POSOJILO ZA CESTE V NAŠI
OBČINI
Velenje: 197,9 odstotka
Vseslovenska solidarnostna akcija za vpis javnega posojila za ceste, ki je potekala pod geslom „za varnejšo vožnjo", je končana. Po razdelilniku, ki ga je sprejel republiški odbor za izvedbo posojila, bi morali v velenjski občini zbrati 24.545.917 dinarjev za izgradnjo slovenskega cestnega omrežja. Denar, ki bi ga občani vpisali nad to vsoto, pa ostane za reševanje občinskega cestnega omrežja, ki bo prav tako omogočal občini odpiranje navzven.
Delovni ljudje in občani velenjske občine smo ob tej akciji pokazali izredno veliko solidarnost. Znesek, ki naj bi ga vpisali po republiškem razdelilniku, smo presegli kar za 97,9 odstotka, in smo tako na drugem mestu v Sloveniji. Pred nami je le občina Žalec.
Tiha želja štaba je bila, da bi v naši občini presegli republiško obveznost za sto odstotkov oziroma zbrali 50 milijonov dinaijev. Vpisani znesek pa znaša 48.567.190 dinaijev.
Ob upoštevanju stanja cest v občini, njene geografske zaprtosti in s tem slabe povezanosti s sosednjimi obči nami ter s širšim slovenskirr prostorom in upoštevajoč ugodnosti, ki jih prinaša vpisovanje posojila (družbeni in zasebni sektor sta za vpisani znesek oproščena davka, posojilo bo obrestovano z 10 odstotki) pa z doseženim vpisom še ne moremo biti zadovoljni. Zavedati se je namreč treba tudi, da so nekateri vpisali dve ali celo tri plače, medtem ko so se drugi držali le sprejete obveznosti.
V naši občini je izredno velika zaposlenost. Zato bi morale delovne organizacije vse novozaposlene delavce seznaniti s pomenom posojila, da bi se tudi ti delavci vključili v akcijo. Delavski sveti tistih temeljnih organizacij združenega dela, katerih proizvodnja je odvisna tudi od prometa^ bi lahko svoje sklepe popravili in vpisali večje zneske, kot so se obvezali v sprejetih kriterijih.
Čeprav je akcija vpisovanja posojila že potekla, še ni prepozno, da se resnično sleherni občan zavestno vključi v akcijo, ki sledi; to je vplačevanje posojila. Pri Ljubljanski banki se dobijo obveznice proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Tudi obročno vplačevanje je v dogovoru z vpisnim oziroma obračunskim me-
stom OD še možno. Nikjer namreč ni določeno, da vplačilo posojila ne sme biti večje od vpisa.
Zato občinski štab za izvedbo vpisa posojila za ceste poziva občane, da v svojem okolju storijo vse, da bo vplačilo še večje od vpisa, saj nam bodo boljše in modernejše ceste zagotovile varnejšo vožnjo, boljšo povezanost in s tem še hitrejši razvoj.	STANE VOVK
ljavljamo kot lastnino združenega dela, kar pomeni, da se moramo zavzemati za to, da bodo delovni ljudje in občani neposredni nosilci planiranja kulturnih potreb in uveljavljanja dohodkovnih odnosov v kulturnih skupnostih. Kultura mora dobiti ustrezno širino in kvaliteto, ter se mora bolj približati delovnemu človeku in obratno.
Enako široka akcija bo tekla v zvezi z vprašanjem našega urejanja okolja. Ni iz trte zvita trditev, da urejeno in čisto okolje vpliva na našo večjo produktivnost, boljše zdravje in počutje, ampak ugotavljamo, da je to resnica. Žalostni so primeri brezvestnega uničevanja naše skupne imovine, uničevanja in razbijanja mestne razsvetljave, zelenic, cvetličnih nasadov, odmetavanja smeti in ostalega onesnaževanja.
Zato stoji pred vsemi občani naše občine zahtevna in dolgotrajna naloga, da bomo naše delovno mesto, dom, kmetijo, vas in mesto primerno uredili.
Iz ostalih manifestacij, ki se bodo odvijale ob tednu Komunista v naši občini, bi še rad poudaril potrebo po naši aktivnosti na podrošju druž-
beno-političnega izobraževanja, oziroma idejne krepitve.
Čeprav smo lahko ponosni, da se v naši občini tovrstno izobraževanje dobro in peimanentno odvija, moramo narediti še korak naprej v smislu naše stalne idejne krepitve s poudarkom na razvijanju našega samoupravljanja in uresničevanja Ustave ter Zakona o združenem delu, ki nam prinašata vrsto novih pravic in dolžnosti, ter možnosti poglabljanja samoupravnih odnosov v združenem delu. V ta dialektični proces našega samoupravljanja smo in moramo biti prepričani, saj njegovi cilji vodijo v neposredno vplivanje in odločanje slehernega delavca o pogojih in rezultatih združenega dela.
Ob tednu Komunista v naši občini lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo si zastavili smele in pomembne naloge. Delni odraz teh nalog bodo že same manifestacije ob tednu Komunista, naša skupna želja pa je, da vse zastavljene akcije dobijo čim širši odmev, ne samo pri spremljanju manifestacij, ampak tudi pri tvornem delu nas vseh, kar je tudi dejansko naša skupna naloga.
ALOJZ FILIPANČIČ

BBHOHK
MH
Gradnja novega vrtca Tinkara v krajevni skupnosti Velenje center — desni breg naglo napreduje. Temelji so že uliti, gradbeno podjetje Vegrad pa zagotavlja, da bo objekt dokončan v predvidenem roku. Tudi preureje-vanje nekdanje glasbene šole v krajevni skupnosti Stara vas v vrtec je v polnem zamahu. To bo prav gotovo pomembna pridobitev za krajane in malčke te krajevne skupnosti. Vrtec bo z delom začel še v letošnjem letu.

Nova pridobitev za Velenje
Kotiček marksistične in družboslovne literature odpiramo v velenjski knjižnici v okviru tedna Komunista v velenjski občini, in sicer v petek 26. 11. 1976 v petkovem kulturnem večeru.
Na tem večeru bo osrednja prireditev otvoritev slikarskih del Franceta Dremlja - Aca iz Ljubljane, umetnika in udeleženca NOB iz leta 1941. Priložnostni spored bo izvedla Partizanska knjiga, ki se bo predstavila tudi s knjižno razstavo. Po otvoritvi bo ogled Kotička marksistične in družbenoslovne literature, ki bo za razliko od lanskega leta stalno odprt in dostopen vsem bralcem brezplačno. Ambient bo popestrila celostenska fotografija Karla De-stovnika Kajuha, ki govori ljudstvu v osvobojenem Ložu leta 1943 ter slike Marxa in Engelsa in Tita. Razstavljen bo tudi Leninov kip, ki ga je Velenju podaril Nikita Hruščov ob obisku leta 1963.	M.M.
Nedeljsko preštevanje posebne vrste naših narodnostnih skupnosti v Avstriji, za katerega sedaj že vemo, da zaradi uspešnega bojkota ni uspelo, so najostreje obsodili tudi mladi iz Velenja.
Več kot pet tisoč osnovnošolcev in srednješolcev velenjskih šol se je v petek, 12. tega meseca zbralo na Titovem trgu in v pismu, ki so ga poslali avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu, avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani, zveznemu
sekretariatu za zunanje zadeve, centralnemu komiteju ZK Slovenije in republiški konferenci ZSMS, so zapisali odločen protest proti manjšinski politiki v Avstriji in zahtevali od Avstrije, da izpolni vse obveznosti do narodnostnih manjšin, ki izhajajo iz državne pogodbe. Obsodili so pojave neonaziczma in šovinizma in zahtevali od avstrijske vlade, da prepove njihovo delovanje. Odločno so obsodili tudi nadaljevanje jezikovnega genocida in izrekli vso podporo naši manjšini.
S. V.
HBH
V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI # V SREDIŠČU POZORNOSTI •
• OCENA LETOŠNJIH GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI VELENJE:
Stabilizaciji — vso pozorno^
V DELOVNI ORGANIZACIJI RUDARSKI ŠOLSKI CENTER SO
Učenci vključeni v samo upravljanje
V delovni organizaciji Rudarski šolski center so dijaki prav dobro vključeni v samoupravni sistem. Sodelujejo v vseh samoupravnih organih v vseh treh temeljnih organizacijah združenega dela.
O vključevanju dijakov v samoupravni sistem te delovne organizacije smo se pogovarjali z direktorjem TOZD Pedagoška dejavnost Dragom Sulekom. Povedal je, da je osnovna celica samoupravljanja razredna skupnost. Tu obravnavajo dijaki vprašanja, ki jih tarejo. Vsak teden imajo na rednem urniku razredno uro. Predavatelji jo organizirajo tako lahko da učenci pri teh urah resnično aktivno sodelujejo. Naslednja oblika so skupnosti učencev. Tu obravnavajo gradivo za seje delegacij, rešujejo pa tudi druge aktualne probleme.
Učenci sodelujejo v vseh samoupravnih organih v vseh treh TOZD in na ravni delovne organizacije. Edini samoupravni organ, kjer učenci ne sodelujejo, je odbor za medsebojna razmerja, kjer se obravnavajo vprašanja, ki so neodtujljiva pravice delovnih ljudi. Učenci izvolijo v času volitev svojo delegacijo, ki šteje osemnajst delegatov. Njihova mandatna doba je eno leto. Ta delegacija pošilja svoje delegate na seje samoupravnih organov. Izvolijo pa tudi nekatere učence, ki stalno sodelujejo v določenem samoupravnem organu.
Direktor TOZD Pedagoška dejavnost Drago Šulek
-k
Učenci so vključeni tudi v delegacije za družbenopolitične skupnosti in samoupravno interesne skupnosti. TOZD Pedagoška dejavnost ima splošni delegaciji, kjer so učenci zastopani z enim delegatom manj kot predstavniki TOZD.
Posebna oblika samoupravljanja so tudi oddelčne konference. Zbero se učitelji in učenci določenega oddelka. Na teh oddelčnih konferencah obravnavajo predvsem učni uspeh in delo posameznega oddelka.
Učenci se pravzaprav samoupravljati šele učijo. Pri tem pa igra zelo pomembno vlogo učni predmet samoupravljanje s temelji marksizma. V okviru tega predmeta imajo tudi samoupravno prakso. Prisostvujejo sejam nekaterih samoupravnih organov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, pripravljajo javne tribune in podobno. O tem pa pripravljajo" tudi seminarje.
Na rudarskem šolskem centru je organizirana takoimenovana pošolska dejavnost. Ima obsežen program, njen glavni namen pa Je, da bi učena svoj prosti čas kar najbolj koristno preživeli. Ta dejavnost je organizirana popolnoma samoupravno strokovno usposobljanega človeka -sociologa. Razvejana je na petnajst dejavnosti, in sicer predvsem na področju kulture, športa in ljudske tehnike. To samoupravno organiziranost pogojuje tudi mladinska organizacija in aktiv mladih komunistov.
Seveda pa se srečujejo v zvezi s tem tudi s številnimi problemi. Mladi se ne vključujejo v samoupravne organe dovolj aktivno. In ne nazadnje precej učencev je tudi iz drugih krajev (vozijo se celo iz Radelj ob Dravi), njim primanjkuje čas za pošolsko dejavnost in se ne utegnejo nikjer udejstvovati.	M. TAMŠE
Ko ocenjujemo gospodarska gibanja za 9-mesečno obdobje letošnjega leta, potem moramo opozoriti na nekaj bistvenih dejavnikov, ki so nedvomno
vplivali na letošnje rezultate.	. .. .	, ...
J	proizvodnji in neproizvodnih dejav-
nostih, optimalno izrabo delovnega časa ipd. "
Rast dohodka kaže sicer pozitivno gibanje, dohodek se torej povečuje in je bil v letošnjih devetih mesecih za 5 % večji kot v enakem obdobju leta 1975. Moramo pa ugotoviti, da pa smo dejansko ustvarili premalo dohodka.
Ko pogledamo razdelitev dohodka, ugotovimo, da prevelik delež tega dohodka odpade na osebne dohodke, zaradi česar ostaja premalo sredstev, ki jih TOZD in OZD razporejajo ob koncu leta v sklade. To je še posebej pomembno zaradi tega, ker se ta sredstva porabljajo tudi za razširitev materialne osnove dela, torej za gradnjo novih tovarn, novih gospodarskih objektov, trgovin ipd.
Delitev dohodka v letu 1975 inv letošnjem letu se giblje povsem negativno v tem smislu, da se vsa negativna razlika prenaša na sklade, in se ta sredstva zmanjšujejo, osebni dohodki pa rastejo.
Glede gibanja osebnih dohodkov je treba reči, da rastejo hitreje, kot
V SR Sloveniji, v občini Velenje pa že nekaj prej, smo začeli novo srednjeročno plansko obdobje.
Izvajamo nov sistem ugotavljanja in obračunavanja celotnega dohodka in dohodka in
gospodarsko življenje se je v letošnjem letu odvijalo pod vplivom velikih nihanj in slabših pogojev gospodaijenja.
Zaradi spremenjenega sistema obračunavanja je primerjava letošnjih 9-mesečnih rezultatov gospodarjenja z enakim obdobjem lanskega leta zelo otežkočena.
Ce smo v letu 1975 ugotavljali padec gospodarske rasti potem lahko v letošnjem letu, še posebej pa v drugem polletju, ugotovimo postopno oživljanje, čeprav je dosežena raven rasti neprimerno nižja, kot jo je dosegalo gospodarstvo velenjske občine pred letom 1975. Celotna proizvedena vrednost blaga in storitev se je v 9-mesečnem obdobju povečala v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 18 % in je znašala vrednostno 6,7 milijarde novih dinarjev. Porabljena sredstva oziroma materialni stroški pa so rasli hitreje, zaradi česar je ekonomičnost gospodarjenja nižja, oziroma slabša. To pomeni, da moramo že danes posvetiti veliko pozornost stabilizacijski politiki gospodarjenja, to pa pomeni štednjo v
Večni udarci večstotonskih stiskalnic v tovarni bele tehnike Gorenja za trenutek obmolčijo, ko se ob stiskalnicah znajdejo vzdrževalci. To je navadno ob času kolektivnega dopusta pa tudi drugih prostih dnevih in praznikih. Za vzdrževalce takrat ni počitka. Do novega delovnega dne mora biti stisklanica pripravljena.
pa raste produktivnost dela, torej ne usklajeno z letošnjim občinskim družbenim načrtom, kjer smo sprejeli vsi delovni ljudje odgovorno nalogo, da bomo več delali, da bo torej rastla produktivnost dela hitreje kot pa osebni dohodki.
Marsikdo bo ob tem pomislil, da so osebni dohodki nizki, če jih primerjamo z rastjo življenjskih stroškov Vendar se ob tem vprašamo, ali smemo povečati osebne dohodke in pri tem pozabljati na produktivnost dela. Naša usmerjenost pa je bila v resnici ravno takšna v letošnjem 9-mesečnem obdobju, saj smo premalo naredili in preveč razdelili. Gotovo je, da taka pot ni prava pot.
V družbenem načrtu za letošnje leto smo se dogovorili za racionalno politiko zaposlovanja, pri čemer naj bi zaposlovanje povečali v letošnjem letu le za 3 %. Rezultati kažejo, da je zaposlovanje poraslo za preko 4 %
• POGOVARJALI SMO SE Z DIREKTORJEM RDEČE DVORANE EDVARDOM BLAŽKOM
V RDEČI DVORANI
LETOS IN DRUGO LETO
in da bo verjetno ta stopnja do konca leta še višja. Tudi odvečno zaposlovanje je vzrok tolikšnega povečanja mase osebnih dohodkov. Očitno je, da pri zaposlovanju ne vodimo nobene politike, temveč se ravnamo po trenutnih gibanjih in pri tem sprejemamo zelo kratkoročne, nanačrtne odločitve. Tako se je npr. v prvem polletju leta 1975 v primerjavi s predhodnim obdobjem zaposlovanje v občini povečalo za 14,4 %, ob koncu leta 1975 - za 12 %, ob polletju letošnjega leta smo beležili povečanje za 3 %, v 9 mesecih pa že za 4 %■ TOZD bodo morale svojo politiko zaposlovanja spremeniti tako, da bodo večje proizvodne rezultate dosegle še z drugimi ukrepi, npr. z boljšo opremljenost delovnih mest, modernizacijo proizvodnje ipd.
Kar zadeva dejanske izgube v gosjjodarstvu občine, so le-te polovico manjše, kot so bile ob polletju letošnjega leta. TOZD, ki izkazuje
dejansko izgubo, bodo morale usm riti vse sile v to, da bodo posluša izgube zmanjšati ali odpraviti. Skiq nih izgub je bilo v devetih mesecih višini 32 milijonov dinarjev.
Delovne organizacije so v deveti mesecih letošnjega leta izvozile m« blaga kot v enakem obdobju lan skega leta, kar je vsekakor tui posledica neugodnih gospodarski! gibanj v svetu in doma v lanskem i letošnjem letu.
ZAKLJUČKI
1.	Ko ocenjujemo letošnja devet mesečna gospodarska gibanja ramo ugotoviti, da so potekala zelo neugodnih razmerah in pogoj
2.	Iz ocene izhaja, da niša izpolnili enega osnovnih ciljev k tosnje ekonomske politike in po« čali produktivnost dela, ki tudi bila usklajena z rastjo osebnih dl hodkov. K nižji produktivnosti del je prispevalo tudi neracionalno t poslovanje, zaradi česar ne bi sme več zaposlovati novih delavcev konca letošnega leta.
3.	Zaradi neugodnih izvoznih n zultatov bo potrebno očitno »e angažiranosti za povečanje izvoza
4.	V tej oceni je še posebej bi poudarjena neugodna delitev do hodka, ki ni v skladu s predvideval resolucije in družbenega načrta. Pn več dohodka namenjamo osebnii dohodkom, pri čemer siromašim ostanek dohodka.
Tesno s tem so povezana tu investicijska vlaganja, ki so tak rekoč generator gospodarske rast Če ne bomo povečali investicijski vlaganj, potem ne moremo priča kovati hitrejše gospodarske rasti, katero smo se dogovorili v vse naših planskih dokumentih.
DARKO V0V1
O delu in načrtih velenjske Rdeče dvorane smo se pogovaijali z direktoijem Edvardom Blažkom. Kljub temu, da so se na začetku leta srečevali s številnimi težavami, lahko sedaj povedo, da poslujejo dobro. Njihovi poslovni rezultati so dobri, kljub temu da imajo zelo veliko vzdrževalnih del. Letos so si zagotovili ozvočenje in razsvetljavo. Tako omogočajo občanom boljši in pestrejši program. Poskrbeli pa so tudi za lepo zunanjost Rdeče dvorane.
Tovariš direktor, kakšne prireditve si bomo v Rdeči dvorani letos še lahko ogledali?
-	Jutri bo Marjan Kralj predstavil našim občanom večno mlade melodije. 27. novembra pa bo v dvorani občinsko prvenstvo pionirjev v rokometu. V mesecu decembru bomo organizirali tekmo v malem nogometu med ekipama Slovana iz Ljubljane in velenjskega Rudarja. Ob koncu letošnjega leta pa bomo, prav tako kot lani, skupaj z gostinskim podjetjem Paka Velenje organizirali veliko Silvestrovanje. Naša dvorana pa bo prevzela tudi organizacijo sejmov SOZD Gorenje na domačem in mednarodnem tržišču.
Sestavili ste že okvirni program za prihodnje leto. Z ljubljansko televizijo ste dogovoijeni za nekaj barvnih prenosov.
-	Da. Ljubljanska televizija je že podpisala pogodbe, da bodo prenašali boks Mate Parlova, ki bo na sporedu meseca marca, prav tako bo televizija prenašala srečanje rudarskih godb. To srečanje naj bi postalo tradicionalno. Prenašali bodo še srečanje manjšin (nastop narodnih ansamblov in pevcev). Tudi to naj bi
bila vsakoletna prireditev v Rdeči dvorani. Morda pa bodo prenašali tudi kvir Gorenja, ki bo v Rdeči dvorani januarja prihodnje leto. Našteli ste že precej prireditev, ki bodo v Rdeči dvorani prihodnje leto. Predvidevate tudi
Direktor Rdeče dvorane Velenje Edvard Blažek
precej športnih prireditev. Katere so te?
-	Tako kot druge prireditve, bomo tudi športne preko vsega leta dopolnjevali. Omenim pa naj, da bo februarja športno srečanje v košarici, kot sem že dejal, bo marca boksal pri nas Mate Parlov, aprila bo srečanje v rokometu, športno srečanje pa bomo organizirali tudi novembra 1977. V Rdeči dvorani pa bodo tudi treningi in rekreacije, tako da bo dvorana prihodnje leto resnično polno zasedena.
Boste poskrbeli tudi za zabavo?
-	Seveda v Rdeči dvorani prihodnje leto ne bo manjkalo zabavnih prireditev. Za delavce iz drugih republik bo Beograjska estra-da januarja, maja in novembra. Februarja bomo organizirali pred-pustni ples, skupaj z gostinskim podjetjem Paka pa pripravili maške-rado. Počastili bomo tudi dan žena. Marca pa bomo pripravili tudi glasbeno križanko. Ob dnevu mladosti bo pri nas nastopila folklorna skupina Franc Marolt. Posebej pa naj omenim še srečanje manjšin, ki naj bi postala pri nas tradicionalna prireditev.
Program, ki so si ga zastavili v Rdeči dvorani, je pester in zanimiv. Prav gotovo bo našel v njem prav vsak Velenjčan nekaj zase. Povedali pa so tudi, da je program okviren in da bodo priložnostne proslave in prireditve, ki jih bodo organizirale družbenopolitične organizacije Ve lenje.
MIRA TAMSE
• V KOLU OD TRIGLAVA DO GEVGELI JE
So srečna družina

Rodila se je v okolici 'Banjaluke. Ko je bila še zelo majhna, ji je umrla mama. Nato je živela pri stari mami. Ko pa je končala osnovno šolo, je prišla k teti v Ve-
Gordana Kos
lenje. Ob prihodu je imela nekoliko težav zaradi jezika, vendar se je s pomočjo televizije in knjig hitro privadila. V Mariboru je končala trgovsko šolo.
Že maja leta 1971 se je v šoli včlanila v organizacijo
zveze komunistov in kasneje aktivno delala v terenski organizaciji v Velenju. Tej organizaciji je dolgo vodila evidenco. Kasneje, ko je končala strojepisni tečaj, se je zaposlila na občinskem komiteju Zveze komunistov, kjer dela na področju statistike in evidence.
Gordana Kos je sprejela Velenje za svoje mesto. Pred leti se je poročila. Tudi njen mož, ki dela v Gorenju, je doma iz Banjaluke. Imata dveletno hčerko. So srečna družinica, Gordana pa pravi, da bo še bolje, ko bo končala višjo pravno šolo, ki jo obiskuje v Celju. Študij ji jemlje precej časa. Mož jo razume in rad popazi na hčerko Vesno, kadar je ona na predavanju ali pa doma študira.
Zelo radi pa se odpeljejo v Banjaluko. Gordana ima tam sestro in očeta, tam pa živijo tudi moževi starši.
M. TAMŠE
Neizkoriščene možnosti izobraževanja
Delavci zasebnega sektorja v občini Velenje Imajo enake možnosti za dopolnilno izobraževanje kot delavci združenega dela, vendar t<
možnosti premalo izkoristijo
Z namenom, da se omogoči delavcem v zasebnem sektorju enake pogoje dopolnilnega izobraževanja, kot jih imajo delavci združenega dela, je kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v SR Sloveniji že v letu 1973 določila, da morajo zasebni delodajalci združiti posebni prispevek za dopolnilno izobraževanje delavcev v znesku 1 % od obračunanih bruto osebnih dohodkov delavcev. Ta prispevek se je nato povečal na 1,5 % od obračunanih bruto osebnih dohodkov in je sedaj v enaki višini, kot ga imajo organizacije združenega dela.
V	naši občini smo na pobudo sindikata med prvimi v republiki ustanovili sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev zasebnega sektorja in izvolili tudi vse potrebne organe za samoupravno delovanje tega sklada.
V	začetku smo mislili, da bo veliko zanimanje delavcev za dopolnilno izobraževanje glede na to, da jim v preteklosti ni bila dana možnost organiziranega izobra-
ževanja ob delu. Ta predvidevanja pa se doslej še niso uresničila. Po dveh letih delovanja tega sklada lahko ugotavljamo, da je zanimanje delavcev zasebnega sektorja do dopolnilnega splošnega ali strokovnega izobraževanja zelo slabo in pri tem nosijo delno krivdo tudi delodajalci, ki dajejo premalo pobud svojim delavcem, da bi se izobraževali.
V letošnjem šolskem letu plačuje sklad šolnino samo za enega delavca
iz zasebnega sektorja, ki obiskuje srednjo tehniško šolo, ostali delavci pa niso pokazali interesa, pa čeprav so bili vsi delavci seznanjeni o možnostih, ki jih nudi sklad za dopolnilno izobraževanje.
Ker doslej ni bilo pravega zanimanja za izobraževalne oblike, se je upravni odbor sklada odločil, da v tem letu organizira tudi nekatere druge oblike, ki imajo izobraževalni značaj. V delovnem programu so predvideli več strokovnih ekskurzij. Tako so delavci gostinske stroke obiskali tovarno Tališ v Mariboru, v začetku decemra pa bodo delavci kovinske stroke obiskali Titove zavode Litostroj v Ljubljani. Prav tako pa bodo organizirane strokovne ekskurzije za delavce drugih panog. Poleg tega, da si na strokovnih
ekskurzijah ogledajo proizvodne obrate in se seznanijo z novimi tehnološkimi dosežki, so organizirani ob tej priliki tudi neposredni razgovori o problematiki zaposlenih delavcev v zasebnem sektorju, o sindikalnem delovanju in možnostih za izobraževanje.
Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občine Velenje pa se poleg že omenjenih težav srečuje tudi s primeri ko nekateri zasebni obrtniki in gostinci ne plačujejo 1,5 % prispevka od obračunanih bruto osebnih dohodkov, kot jih zavezuje kolektivna pogodba. Ob zadnjem pregledu finančnih sredstev sklada se je ugotovilo, da dolgujejo skladu kar 27.000 din. Pri zbiranju teh sredstev bosta potrebna večji red in
disciplina.
Sklad za dopolnilno izobraže vanje se zaveda, kako pomembno vlogo ima ustrezno obveščanje našem samoupravnem sistemu. Zate je iz sredstev sklada naročil za vse delavce zasebnega sektorja lisi Obrtnik, preko katerega se sezna njajo z novitetami iz delovnegl razmerja in ostalimi aktualnimi za deva mi.
Da bi vendarle napredovali ten področju so predvideni neposredni razgovori z delavci, katere bo orga nizirala osnovna organizacija sindi kata zasebnega sektorja. Namen teh razgovorov je, opozoriti delavci za sebnega sektorja, da mislijo tudi ni jutri in da se odločijo za ustrezne oblike splošnega, strokovnega družbenopolitičnega usposabljanja J. KANDOLF
ČLOVEK, DELO, KULTURA • ČLOVEK, DELO, KULTURA • ČLOVEK, DELO, KULTURA
V	dejavnost Kulturnega centra Velenje spada poleg muzeja, doma kulture in galerije tudi knjižničarstvo. V Velenju deluje matična knjižnica, ki ima svoje prostore v sodobnem objektu na Titovem trgu, zgrajenem leta 1971 s samoprispevkom občanov in delovnih ljudi. Knjižni fond matične knjižnice in njenega oddelka v Šoštanju znaša 31.374 knjig, od teh jih je samo v Velenju 23.940. V preteklem letu je knjižnico obiskalo 38.275 obiskovalcev bralcem pa so posodili 64.951 knjig.
Na pobudo komiteja ZKS občinske konference Velenje smo že v preteklem letu obogatili naš knjižni fond s knjigami marksistične in družboslovne literature. Znano je, da je zlasti med mladino interes za tovrstno literaturo zelo velik, saj v Velenju delujejo poleg srednjih tudi višje in visoke šole. Poleg tega je v Velenju zelo razširjeno izobraževanje odraslih, bodisi preko delavske univerze ali preko občasnih seminarjev in tečajev, ki jih prirejajo družbeno-politične organizacije.
V	kotičku marksistične in družboslovne literature smo zbrali knjige, revije in časopise iz jugoslovanskih založb, ki se nanašajo na področje marksizma, marksistične filozofije, sociologije in politične ekonomije ter dela domačih in tujih klasikov marksizma. Po drugi strani so tu zbrana knjižna dela s področja zgodovine delavskega gibanja pri nas in v svetu, narodnoosvobodilne borbe, dela zveze komunistov na čelu s tovarišem Titom, samoupravljanja, družbeno političnega sistema. Področje marskistične in družboslovne literature smo obogatili še z dosegljivimi izdajami o pomenu in vlogi neuvrščenih, mednarodnih odnosih, zunanji politiki Jugoslavije ter pomembnejših dogajanjih v svetu.
Zaradi boljše preglednosti so knjige v tem kotičku razvrščene po področjih, ki jih obravnavajo in ne po univerzalni decimalni klasifikaciji, kot so sicer razvrščene knjige v knjižnici. V okviru posameznih skupin so knjige razvrščene po abecednem redu in sicer po avtorjih oziroma naslovih del.
Skupine oziroma področja marskistične in družboslovne literature so naslednja:
I.	TITO, Zveza komunistov in samoupravni socializem
II.	Delavsko gibanje in NOB
III.	Marksizem in filozofija
IV.	Neuvrščeni, SFRJ in svet
V	knjižnem katalogu objavljamo ves knjižni fonc, s katerim razpolaga kotiček marksistične in družboslovne literature. Katalog naj bi služil obiskovalcem v pomoč pri izbiri tovrstne literature in ga bomo izdajali vsaj enkrat letno. Knjižne novosti, s katerimi bomo obogatili naše police, bomo občasno objavljali v časopistu Naš čas. Zavedamo se, da še zdaleč ne bomo mogli zadovoljiti vseh potreb, saj bo šele povpraševanje pokazalo, katera dela nam manjkajo in katera bo treba še nabaviti. Kljub temu pa upamo, da bo naš kotiček spodbudil med mladino, delavci in občani široko zanimanje za marksistično misel in prakso, za njeno prepletanje in medsebojno bogatenje.
Vsi obiskovalci oziroma bralci imajo prost pristop h knjižnim policam v kotičku marksistične in družboslovne literature. Z ozirom na to, da pričakujemo vso finančno pomoč od komiteja občinske konference ZKS Velenje ter od delavcev v združenem delu, smo se delavci Kulturnega centra Velenje odločili, da bo IZPOSOJANJE TE LETERATURE BRAZPLAČNA za vse vpisane bralce.
Kotiček marksistične in družboslovne literature je ustanovljen za vas in je namenjen vam, spoštovani bralci. Obiščite nas! Želimo, da bi vam ta literatura nudila koristno branje, razmišljanje in koristno delo doma, v šoli ali pri delu in v javnosti sploh.
Pobuda naših prosvetnih delavcev
Prosvetni delavci si prizadevamo približati učencem osnovne šole marksistično ideologijo, da bi jo sprejeli, ne samo zato, ker je to družbena zahteva, temveč ker je to nujno tudi za naš nadaljnji razvoj.
Vemo, da s tem, ko razvijamo pri mladih ljudeh marksistični pogled na svet, pomagamo tem ljudem, da se orientirajo v življenju, da rešujejo visto intimnih vprašanj, ki se pojavljajo zaradi hitrega razvoja dmžbe in različnih razvojnih vplivov, da si izgradijo svojo podobo sveta, ki jim služi kot orientacija v razvoju, ki se dopolnjuje in izmenjava, toda v bistvenih točkah ohranja značilnosti znanstvenega pogleda nasvet
Vsak učitelj od 1. do 8. razreda pri vsakem predmetu lahko tvorno prispeva k oblikovanju otrokovega mišljenja. Naloga družbeno moralne vzgoje v 7. in 8. razredu pa je, da načrtno uredi, dopolni in sistematizira praktična in teoretična spoznanja o družbeno moralnih vprašanjih, ter razvija in usmerja moralno zavest učencev. Te smotre lahko dosežemo le, če uporabljamo različne oblike in metode dela. Za uveljavitev skupinske in individualne oblike pouka, pri katerih učenci samostojno pridobivajo nova znanja, nam primanjkuje literature, katero bi dali učencu v roke, in bi od vprašanja do vprašanja dajala vse bolj celovito zaokroženo in skladnejšo podobo sveta.
O delu, samoupravljanju, svobodi, patriotizmu, humanizmu, znanosti in kulturi, religiji, marksističnem
Likovna dela slovenskih
imipresionistov v Modnem salonu
V galeriji knjižnice Kulturnega centra v Velenju so pretekli petek odprli razstavo slikarskih del slovenskih impresionistov Ivana Grohaija, Riharda Jakopiča, Matije Jama in Mateja Stemena. Pred otvoritvijo je Kulturni center izdal ličen katalog, katerega izdajo je omogočil Modni salon Velenje. Razstavo del slovenskih impresionistov, ki jih je posodila Narodna galerija, si je doslej ogledalo precej obiskovalcev. Kulturni cen-
ter je v ponedeljek omogočil ogled razstave vsem zaposlenim v Modnem salonu v Velenju. Nekaj del so v ponedeljek namreč prenesli v jedilnico tega kolektiva in med malico so si ob razlagi prof. Lojzeta Zavo-lovška zaposleni z zanimanjem ogledali dela naših impresionistov.
In kaj menijo o takšnem načinu prenašanja kulture v delovne organizacije zaposleni.
TILKA BLAŽIČ: Na kulturne prireditve oziroma na otvoritve razstav ne hodim, ker nimam časa. V tednu, ko imam popoldne delo, ne morem na nobeno prireditev, imam pa tudi dva majhna otroka in bolno mater in resnično ne najdem časa za oglede kulturnih prireditev. Zato takšno obliko seznanjanja delavcev z likovnimi stvaritvami naših znanih umetnikov seveda zelo pozdravljam. To me je tudi spodbudilo, da bom vendarle poskušala najti toliko prostega časa, da si bom ogledala še preostala dela v galeriji knjižnice.
IRENA JEZERN1K: Čeprav sem doma iz Šentilja, zelo rada zaidem v velenjsko knjižnico na ogled posameznih razstav. Kljub temu sem danes z zanimanjem sledila razlagi Lojzeta Zavolov-ška in moram reči, da pozdravljam takšne kratke razstave v delovnih organizacijah. Seveda so največ pridobile delavke, ki imajo doma otroke in si ne vzamejo časa za ogled prireditev. Mislim, da bo takšna oblika prenašanja kulture v kolektive spodbudila mnoge delavce, da si bodo vendarle vzeli kakšno urico časa tudi za spremljanje kulturne dejavnosti.
LOJZE PRESKER: Naša delovna organizacija je menda edina v velenjski občini, ki ima polurni odmor razdeljen na Jva dela. Tako ima na primer popoldanska izmena prvi odmor ob 16. uri in traja deset ounut, v drugem dvajsetminutnem odmoru, ki se začne ob 18. uri, pa imamo malico. Ta čas nam zadošča za malico, danes pa smo ga popestrili še z ogledom razstave impresionistov. Tudi meni je ta gesta Kulturnega centra izredno všeč. Zdi se mi, daje to najboljši način navajanja delavcev na kulturno življenje. Upam, da to ni bila naša zadnja razstava v naši jedilnici, prav pa bi bilo, da bi takšen način seznanjanja delavcev s kulturo uvedli tudi v drugih kolektivih.
S. VOVK
• POPRAVEK
V številki 41, nam jo je v rubriki „Mi pa nismo se uklonili" v sestavku: Špet smo se svobodno spreha-iali, zagodel tiskarski škrat. V drugem odstavku se pravilno glasi: Ivan Kraj n c je bil leta 1943 osumljen uboja štirih sovražnikov . ..
pogledu na svet, nacionalizmu in in-temacionalizmu, o diskriminaciji (tasni, narodnosti, med spoloma) o liku socialističnega človeka in o podobnih pojavih ter sestavinah človeške družbe, otrok sliši in očita tu in tam. Toda manjkajo mu celovitejši, popolnejši in poljudnejši opisi.
Manjka zasnova, načrt, ki bi urejal skaljeno in skaženo podobo sveta in bi učencu pomagal ločevati napredno od nazadnjaškega s ciljem k razmišljanju, k razgovorom in k dejanjem v korist napredka.
Zbirka, kakršno si zamišljamo, bi bila primerna za aktivnejši odnos
učencev in prek njih staršev do družbeno moralnih vprašanj, la jih opredeljuje tudi učni načrt od 1. do 8 razreda osnovne šole.
Zamišljamo si drobne brušuie, skromno opremljene, a vsebinsko bogate in poceni dostopne vsem učencem.
OB TEDNU KOMUNISTA V OBČINI VELENJE
Ustanovitev mešanega pevskega zbora
Zelja, da bi v velenjski občini dobili tudi mešani pevski zbor, bo čez nekaj dni uresničena. Na pobudo tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje, Kulturne skupnosti in Zveze kulturno prosvetnih organizacij Velenje bo v ponedeljek, 22. novembra ob
Prof. Ciril Vertačnik
17. uri ustanovna skupščina mešanega pevskega zbora Velenje, ki ga bo vodil prof. Ciril Vertačnik.
Zbor naj bi postal eden izmed pomembnih kulturnih dejavnikov v občini in naj bi nudil občanom kulturno udejstvovanje ter predstavljal Velenje tudi širom po domovini, veijetno pa še dlje. Gojil bo revolucionarno delavsko pesem, ki naj bi zajemala glavni del njegovega programa. Zbor, ki hoče doseči ne le povprečne, ampak malo večje dosežke — kot je dejal prof. Ciril Vertačnik, mora poznati tudi slovensko in jugoslovansko ljudsko pesem, umetno pesem naših in tujih skladateljev in seveda tudi sodobno glasbeno literaturo.
Zanimanje za novi zbor je med občani izredno veliko, saj se jih je do začetka tega tedna prijavilo za zbor že več kot sto. Po ustanovni skupščini zbora, ki sodi v okvir prireditev ob tednu Komunista v občini Velenje, bo preizkus znanja, decembra pa bodo pevci imeli že prve vaje. Vaje bodo dvakrat na teden v večernih urah in jih bodo skušali čimbolj prilagoditi prostemu času pevcev.
Novi mešani velenjski pevski zbor naj bi imel okrog 60 do 70 članov, saj je takšno število idealno za njegovo gibljivost. Koliko članov bo
Ml PA NISMO SE UKLONILI
V domu kulture v Velenju je bila v soboto premiera Villonovega Velikega testamenta v režiji slovenskega gledališkega igralca Bogomira Verasa. Gledalci, ki so do zadnjega sedeža napolnili dvorano kulturnega doma, so igro članov velenjskega amaterskega gledališča nagradili z dolgim aplavzom. Z velikim navdušenjem so sprejeli tudi svojstveno sceno - prazen oder, na katerega komedijanti pripeljejo voz in uprizorijo celo predstavo.
Velenjski igralci bodo znova uprizorili Veliki testament v tednu Komunista v občini Velenje, in sicer v sredo, 24. novembra ob 20. uri v domu Kulture v Velenju.
imel, pa bo seveda znano šele po avdiciji vseh pevcev oziroma pevk, je povedal zborovodja Ciril Vertačnik.
S. VOVK
Grenko veselje
Pred vojno je živela Pranja Korošec, v Letušu Njihova družina je že takoj na začetku vojne pričela sodelovati s partizani. Pomagali so jim tako, da so zanje zbirali hrano in drug material, ki so go potrebovali. Pri njih pa so dobili tudi razne informacije. Kmalu so bili izdani in brat je odšel v partizane že takoj na začetku leta 1941, junija pa sta odšli še Franja in njena sestra. Takrat je odšlo v partizane še mnogo drugih prebivalcev tega kraja, vendar mnogi naporov niso zdržali. Nemci so doživljali v tistem času zelo dobre uspehe, zato mnogi niso verovali v zamago.
Franja Korošec se je priključila na Dobrovljah Savinjski četi. Kmalu so se združili še z Revtrsko četo. Ko so prišli, jih je sprejel sekretar zveze komunistov Albin Vipotnik. Bih so zelo slabo oboroženi, saj so imeli le eno brzostrelko, drugače pa so se borili z lovskimi puškami. Zaradi prevelikega števila je bilo njihovo delovanje otežkočeno, zato so se razdelili v dve skupini. Skupina, v kateri je bila Franja Korošec, je odšla na področje Andraža. Tu so organizirali razne akcije, da bi tako pridobili čim več orožja. Nekega dne pa so bili izdani. Konec junija 1942 je njihov stražar videl dva kmeta. Kljub temu da mu nista bila sumljiva, so straže okrepili. In res. Okoli poldneva so počili prvi streli. Bili so popolnoma obkoljeni. Po posvetu so ugotovili, daje edina rešitev, da se prebijejo. Bili so brez orožja, s seboj pa so imeli še ranjenca. Jurišali so! Prvi je šel borec, ki je imel brzostrelko, ostali pa so šli za njim z lovskimi puškami. Že prej so se dogovorili, da se bodo dobili na Dobrovljah. Imeli so precejšnje žrtve. Borec, ki je junšal z brzostrelko, je kmalu padel. To je bil za Franjo Korošec ognjeni krst. Povedala je: Bilo je grozno. Tekli smo skozi obroč in se razpršili po gozdu. Čepela sem pod gostim smrečjem. Pokalo je ves dan, šele proti večeru, ko so Nemcu odšli, smo se poklicali. Imeli smo precej ranjencev, izgubili smo brzostrelko. S tovarišem sva ranjenca odnesla v zasilno partizansko bolnišnico, ki smo jo imeli na Gori Oljki. Naslednji dan smo se dobili na Dobrovljah. Nato smo se prebijali preko Gornje Savinjske doline na Raduho, kjer smo se pridružili Kranjčevemu bataljonu.'
Franji Korošec je vojna vzela očeta, mater, dve sestri in brata. Prva sestra je bila ranjena že takoj ob prihodu v partizane nekje pod Goro Oljko. Franjo je nekega dne poklical Stane Rozman. Dejal ji je: , Jemlji tako, kot se to dogaja v vsaki vojni. Na to moramo biti vsi pripravljeni. Franja tvoja sestra je padla.' Franji je bilo zelo hudo. S sestro sta bili včasih nerazdružljivi. Tudi mati ji je umrla že leta 1942. Njo, očeta in sestro so odpeljali Nemci takoj po Franjinem odhodu v partizane v Auschvvitz. Sestra in oče sta umrla leta 1944, tega leta pa je padel tudi brat.
Ko je svoboda le nastopila, so se je vsi veselili. Tudi Franja je bila vesela, da so izborili tisto, za kar so se borili. Vendar je bilo njeno veselje grenko. Ko je odhajala v gozd, so bili tako srečna družina, zdaj pa je prišla domov in našla opustošen dom. Ko je odhajala, so bili doma oče, mama, bratje in sestre, ko pa se je vojna končala sta se je poleg nje vrnila le še brab in ena sestra.
Franja Korošec živi v Velenju od leta 1951. Pomagala je pri izgradnji našega lepega mesta. Zaposlila se je na skupnosti socialnega skrbstva, kjer dela kot socialna delavka še danes.	MIRA TAMŠE
• RAZMIŠLJANJE OB TEKMOVANJU ZA BRALNO ZNAČKO
Premalo sredstev za
materialne izdatke
Kot že vrsto let nazaj, tako tudi letos šolarji tekmujejo za bralno značko. Poseben odbor je že pripravil nov bralni program, ki bo veljaven še prihodnjo šolsko sezono. In sedaj se bo začelo. Male glavice bodo med rokami podprte spoznavale lepo slovensko besedo, spoznavale brezmejno zakladnico misli in bodo mimo stripov, superstripov in vseh drugih -pov spoznavale vrednote in se jih učile ceniti. In tisti najbolj pridni bodo nagrajeni. S cicibanovo bralno značko učenci drugih razredov, s Kaju-hovo malo značko učenci tretjih četrtih in petih razredov in s Kaiuhovo bralno značko učenci višjih razredov. Tako je prav in tako bi tudi bilo, če . . .
..Ugotavljamo, da 60 odstotkov šolarjev tekmuje za značko in je to kljub stroškom, ki ob tem nastajajo najcenejša investicija v boljšo vzgojenost otrok" je dejala predsednica Društva prijateljev mladine Velenje, Elfrida Ambrožič, „toda . . .'
Republišni normativi zahtevajo trenutno 8-10 knjig na učenca v šolski knjižnici. Pa poglejmo, kako je to v naši občini. Na osnovni šoli Biba Roeck bi tem normativom zares zadostili saj premorejo kar 6213 knjig, ob tem pa je potrebno opozoriti, da je to edina celodnevna šola v občini in je nov koncept dela zahteval tudi razširitev šolske biblioteke. Sicer pa je stanje knjižnic v vseh ostalih šolah zastrašujoč. Tako imajo npr. na osnovni šoli Gustav Šilih le 1795 knjig, torej le dve knjigi na učenca. Ob tem pa je seveda potrebno upoštevati še to, da je veliko knjig že neuporabnih, zastarelih ali pa za današnjega mladega človeka popolnoma neprimernih. Tako si učenci na osnovni šoli bratov Letonja med 3166 knjigami aktivno sposojajo le 250 knjig, na osnovni šoli Gustav Šilih pa le 17 knjig. Nekaj je narobe, zelo, zelo narobe. In čr tu še omenim, da razen na osnovni šoli Miha Pintar — Toledo, ni nikjer urejen poseben prostor za knjižnico in čitalnico, potem je slika skoraj popolna. Sole bi, kot same ugotavljajo, v tem trenutku potrebovale 53 tisoč novih knjig. In če to sedaj obrnem v dinaije, se na računalniku številke postavijo srhljivo visoko.
Upam, da si ob branju teh vrstic nihče ni zastavil vprašanja, zakaj šole niso nakupile teh tako prepotrebnih knjig. Tistega bi namreč opozoril, da so sredstva za materialne izdatke, ki so šolam na razpolago tako majhna, da z njimi često ne morejo kriti niti najnujnejših popravil. In kdo bi ob tem mislil še na knjige? Pa kljub temu mislijo nanje, a ne gre.
Potrebna bi bila akcija med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki naj bi skupno pomagale šolskim knjižnicam iz stiske-	b, Zakošek
PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV • PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV • PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV • PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV
• MLADINCI OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS ŠOŠTANJ BODO POSKRBELI ZA PRAZNIČNO VZDUŠJE OB DNEVU REPUBLIKE:
V Šoštanju bodo praznovali
Mladinci 00 ZSMS Šoštanj imajo te dni polne roke dela. Pričeli so se pripravljati za prireditve, ki jih bodo organizirali v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in ob pomoči kulturnega in drugih društev iz tega kraja v prazničnih dneh ob dnevu republike. Njihova želja je, da bi ob tej priložnosti na čimbolj svečan način obudili spomin na ta zgodovinski dan kakor tudi na druge trenutke iz NOB.
Prireditve se bodo razvrstile v dveh dneh. Prvi dan, v petek 26.11. bo ob 18. uri v kulturnem domu v Šoštanju revija pevskih zborov z naslovom Naši zbori pojo. S pesmimi se bodo
predstavili: otroški zbor WZ Šoštanj, mladinski zbor OŠ Biba Roeck, mešani pevski zbor PD Topolšica ter oktet DPD Šoštanj. Mladi bodo pripravili recital, sodelovali pa bodo tudi
PISMO NAŠE BRALKE IZ ŠOŠTANJA:
Dedek Mraz — enak za vse
V eni izmed oktobrskih številk NAŠEGA ČASA sem brala, kako naj bi letos potekalo praznovanje dedka Mraza. Moram priznati, da se mi zdi ta način, ki gaje predlagal Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje, silno domiseln. Namreč, da bi bilo praznovanje dedka Mraza v krajevnih skupnostih. Mnogokrat se mi je stožilo, ko sem v novoletnih dneh opazovala otroke, ki so v spremstvu staršev nosili polna naročja daril, ki jim jih je delil po podjetjih „dobri" dedek Mraz. Mar ni bilo prenekatero otroško oko rosno, ko je vse to opazovalo, a vendar enakega veselja ni doživelo.
Čeravno moramo priznati, da danes lahko vsak izmed staršev, pa naj bo kmet ali delavec, kupi otroku darila, ki jim jih deli ob novem letu dedek Mraz, vendar če človek pomisli, kaj otroku pomeni, če mu to darilo da prav on - dedek Mraz — je to seveda čisto nekaj drugega. Vsi starši smo pripravljeni prispevati, kolikor bi pač bilo potrebno. Prosim le, da bi se z akcijo začelo pravočasno.
Ravno ta vaš članek v časopisu, če smem napisati točno tako kot ste vi, se pravi, enoten način praznovanja pa mi je bil povod, da vam napišem še nekaj, kar me radosti že nekaj časa.
Kot žena in kot mati dveh otrok, ki prideta s podeželja, bi rada izrazila iskreno zahvalo TOVARNI USNJA in ŠOŠTANJA
,,ZAKAJ"? boste vprašali.
Ko sem pred novoletnimi prazniki spremljala otroka v šolo (šla sem po opravkih), smo bili vsi začudeni, ko je prijazni vratar Tovarne usnja povabil otroke naj stopijo za njim.
Kaj smo videli? V veži tovarne je stala novoletna jelka, okrašena z barvnimi lučicarrti, pod njo pa poln koš bonbonov, zavitih v blesteče papirčke.
Ne morem zamolčati, da so se mi potočile solze, ko sem videla kolikšna radost je prevzela otroke. Teh nekaj bonbonov, ki si jih je lahko vzel vsak otrok sam, je pomenilo zanje čudovito darilo. A najlepši pa je bil občutek, da ni bilo nobene razlike. Še enkrat HVALA vam vsem v TOVARNI USNJA, ki znate otroke obdariti in razveseliti na tak lep način.	HVALEŽNA MAMA
taborniki OPG Šoštanj. Oddajo bo vodil napovedovalec Toni Rehar.
Naslednji dan, v soboto 27.11., se bo ob 17. uri pričela baklada po ulicah Šoštanja. Ob tej priložnosti bodo prisotni borci za severno mejo, borci NOB in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Slavnostni sprevod se bo ustavil pred spomenikom na Trgu svobode, kjer bo priložnosten govor. Po kratkem kulturnem programu bo borec 14. divizije Milan Pugl v spremstvu mladih položil venec pred spomenik žrtvam NOB.
Sprevod, ki ga bodo pospremile koračnice godbe Zaija, bo nato krenil k spomeniku legendarnega borca, revolucionaija in partizanskega pesnika Karla De-stovnika-Kajuha, kjer bodo položili venec.
Organizator 00 ZSMS Šoštanj vabi občane mesta Šoštanj, da se udeležijo prireditev ob praznovanju dneva republike, da bi tako slovesno proslavili ta pomemben mejnik naše revolucije. VITQ KUMER
• Z NOVIM LETOM DRAŽJE OGREVANJE
Velenjsko podjetje za distribucijo toplote „Toplovd" je nedavno tega predložilo samoupravni interesni skupnosti občine Velenje predlog za spremembo cene toplotnega ogrevanja. Cene, po katerih plačujemo zdaj ogrevanje, so bile določene 1. maja 1976. leta. Zaradi povečane nabavne vrednosti osnovnih sredstev, višjih obresti za posojila, višjih zakonskih obveznosti ter drugega, izkazujejo izgubo, ki jo krijejo z dodatno dejavnostjo. In ker so napovedane tudi višje cene za dobavno
Moda mladih
MMMIiAMH
Novo v trgovini M: unikati Oddelek po meri s svojimi storitvami
V začetku decembra velik modni show z znanimi pevci
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA
vse cenjene goste, da smo pričeli s prodajo proslih mest za silvestrovanje 1967-77 v vseh prostorih hotela »PAKA«.
Poskrbeli smo, da vam bo prijetno. Zabavali vas bodo:
-	ansambel »TONETA KMETCA«, pela bosta Marija Kmetec in Jože Švajgl
in
-	kvartet »BARMANI«
Cena silvestrovanja po osebi znaša 350,— dinarjev. V tej ceni Je vračunana silvester večerja z aperltivom, spomin ček In zabavni aranžmanl.
POHITITE Z NAKUPOM PROSTIH MEST.
Rezervacije sprejema in prodaja prosta mesta: recepcija hotela »PAKA«, telefon (063) 851-220, vsak dan od 8. do 21 ure	VLJUDNO VABLJENI!
Protestno zborovanje
na OŠ Miha Pintar — Toledo, Velenje
Dogodki na avstrijskem Koroškem nas vse bolj vzne-mirajajo. 12.11.1976 smo se vsi učenci in učitelji naše šole zbrali na protestnem zborovanju v avli naše šole. Na številnih transparentih so učenci izrazili svoje ogorčenje nad pritiskom in raznarodovanjem naše narodne manjšine.
Na tem zborovanju smo si najprej ogledali televizijsko oddajo o dejavnosti Heimat-diensta, o pritisku na koroške Slovence in o močni volji naših zamejskih rojakov, da ne bodo zatajili svojega materinega jezika. TV oddaja nam je še bolj
približala položaj manjšine. Po oddaji nas je koroška pesem, v kateri je izražena usoda naših ljudi, še bolj vzpodbudila k razmišljanju o zibelki slovenskega naroda in jezika. Prebrali smo protestno pismo učencev in članov kolektiva naše osnovne šole. Igra s slovenskimi ljudmi, katerim so osramotili materin jezik, je preveč kruta. Slovenska beseda je vendar že dolga desetletja znamenje in podoba slovenskega človeka ob Žili in Dravi. Uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe pa je še vedno daleč od prave resnice in preživeli
nacizem še vedno tepta osnovno človekovo pravico, to je pravico do materinega jezika.
V teh težkih dneh še bolj čutimo s Slovenci na Koroškem in jih podpiramo. ŽELIMO, DA JIM GLOBOKA NARODNA ZAVEST, UPORNI DUH IN NEIZMERNA LJUBEZEN NAREDIJO SVETLEJŠI JUTRIŠNJI DAN.
V Velenju, 12. novembra 1976
Učenci OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR - TOLEDO VELENJE
l
toplotno energijo, je podražitev ogrevanja nujna.
Toplovod predlaga, da s 1. januarjem 1977 podraži ogrevanje za 22 odstotkov. Zdaj plačujemo GCAL ~io 184,33 dinarja, po novem pa naj >i jo po 224,37 dinarja s tem da bi 28 dinarjev namenili za razširjeno reprodukcijo. V Toplovodu so nam postregli s podatki, da bi bila kljub 22-odstotnemu zvišanju cena toplotnega ogrevanja v Velenju še naprej najnižja pri nas. V Ljubljani plačujejo GCAL po 264,20 dinarja, v drugih mestih pa velja GCAL 300 in več dinarjev.
• Po partizansko v svobodi
,,Kda.j so prvič uprizorili Županovo Micko? "je vprašala tovarišica. Toda nihče ji ni odgovoril, kajti na dvorišču smo zaslišali glasen pok. „Še sreča, da nam je tov. Medvedova včeraj povedala, naj se v prihodnjih dneh toplo oblačimo", se je oglasil sošolec. Vsi smo se zagnali proti oknom. Videli smo učence prvih razredov, ki so vsi prestrašeni drveli ven skozi vhodna vrata. Tedaj smo se tudi mi, učenci 8. b razreda,, „vsuli" ven. Najraje bi pustili torbe kar v šoli, toda iz varnostnih razlogov smo jih raje odnesli s sabo.
Vsi učenci naše šole smo kar se da hitro odšli na Gorice, kjer je najboljše zavetišče. Nekateri otroci so se izpostavljali nevarnostim, saj so hodili po vrhu hriba, medtem ko bi se morali pomikati po globeli. Ko smo prišli do prve javke, ki je bila dobro skrita, je vsak razred dobil sporočilo, v katerem so bili navedeni točni podatki, kam in kako naprej. Mislila sem že oditi s sošolci naprej, kar naju z Dragom pokliče tov. Abeijeva ter pove, da bova hodila z njo kot glavna kurirja.
Zdaj smo mi trije, Vlasta, hišnik in tajnica hodili skupaj, in sicer toliko za ostalimi učenci, da nas le-ti niso mogli opaziti. Ko smo se tako po polževo pomikali, nam prihitita nasproti dve učiteljici ter povesta, da so se učenci 3. razreda - seveda z učiteljicama na čelu -izgubili. Odločili smo se, da jih gresta iskat Drago in Vlasta. Toda kaj se je zgodilo sedaj? ! Tudi njiju ni bilo nazaj.
Vrhovni komandant mi je naročil, naj vmem šolsko zahvalo kmetu Jeriču, pri katerem so našli zavetje osmošolci. Po skrivnih poteh sem se odpravila tja ter se gospodarju lepo zahvalila za izkazano gostoljubje. S skednja pa so me že začeli klicati sošolci. Odšla sem gor k njim. Zapeli smo nekaj dobro znanih partizanskih" pesmi, zatem pa preizkusili znanje o SR Sloveniji in SER Jugoslaviji. Na obhod so prišli teritorialci s tov. ravnateljem. Ta nam je v veliko presenečenje povedal, da smo šolo zapustili v dveh minutah in petnajstih sekundah. Ko so ti odšli, nam je tov. Hudomal pripovedoval zanimive, resnične zgodbe iz svojega partizanskega življenja. Izčrpno pripovedovanje smo radi poslušali, kljub temu da nas je zelo zeblo. Ko je bila ura že nekaj čez enajst, smo dobili težko pričakovan, okusen pasulj: Seveda smo odmerjene por-cije s slastjo pojedli. Nekateri z bolj, drugi z manj polnimi trebuhi smo začeli nositi dračje za taborni ogenj. Okoli toplih plamenčkov smo plesali kolo, kljub temu da je vedno bolj deževalo. Omenjeno neprijetnost pa je najbolj občutil Emil, ki je igral na harmoniko, obenem pa jo je moral tudi potrpežljivo brisati.
Vsi mokri in prezebli do kosti smo odšli v gasilski dom, kjer smo si ogledali dobro pripravljžno razstavo vojaškega orožja. Po končanem opazovanju pa smo prisluhnili še, kako teritorialci streljajo. Ugotovili smo, da so dobro pripravljeni v primeru vojne. Za zaključek pa nas je vrhovni komandant še enkrat pohvalil.
Razkropili smo se in odšli vsak na svoj dom. Po glavi so mi rojile nemogoče misli. Danes je bilo hudo, ko je bilo vse „za hec", kako strašno pa bi šele bilo v resnični vojni!
BOŽIČ JANA 8. b RAZRED "osnovna šola BIBA ROECK ŠOŠTANJ
• Študentje vključeni v SLO
V Šaleškem študentskem klubu uspešno deluje komisija za splošni ljudski odpor. Za naslednje študijsko leto je pripravila zelo pester in zanimiv program v želji, da bi čim več študentov aktivno vključila v splošni ljudski odpor.
Študentje te.no sodelujejo s | dobnimi komisijami pri občini konferenci ZSM Velenje in zv študentov pokrajinskih klubov, tesnejše pa je sodelovanje z občil skim štabom TO, ki jim nudi sto kovno pa tudi finančno pomoč pi uresničevanju posameznih nalo Študentje vsako leto pripravijo ski paj z občinskim štabom obrambni dan, elementi SLO pa vključeni tudi v vsakoletnem sm čanju in taborjenju. Na taborjenju! Ribnem so letos izvedli streljanje,« seznanili z orožjem, pripravili pašo tudi poseben pogovor s člani ob činskega štaba TO. Uspešno se št« dentje vključujejo tudi v prosto voljno mladinsko enoto teritorialni obrambe. Udeležujejo se pohodni,— na katerih se krepi moralnopolitič« zavest, tovarištvo, spoznavajo tudi razne vojaške veščine.
Vse to kaže, da želijo študentj med študijem sodelovati kot enako pravni člani v obrambnih pripravil ter v primeru potrebe izpolnil ustavno pravico in dolžnost sleha nega državljana, to je braniti svoj domovino. BOŽENA TANŠE
ZABELEŽILI SMO
V okviru Šaleške folklorne skupine deluje tudi tamburaški orke ster, ki ga vodi Viktor Hladin i Pesja. Vendar imajo tamburaši te žave s prostorom, kot smo slišali« letni skupščini Šaleške folklor« skupine. Tamburaši že vsa leta Ki no vadijo v domu v Pesju, vendn krajevna skupnost Pesje zahteva i prostor pretirano visoko odškod nino, ne glede na to, da so nekate« glasbeniki krajani Pesja in da prosta v domu ni namenjen le za vaji članov Šaleške folklorne skupini Na sestanku ni nihče povedal, ko likšna je ta pretirana visoka odškot nina. Vendar moramo zapisati, daje bilo enako rečeno tudi na 2. zbon Zveze kulturno prosvetnih organi zacij občine Velenje, ki je bil petek, 5. novembra.
Verjamemo, da tako krajevni skupnost kot folklorna skupina i zdaleč nimata v izobilju denarji, prav pa bi bilo da bi to vprašanji čimprej zgladili.	-vk-
Kam mladi k razvedrilu
Kaj lahko človek dela na takšen sobotni večer, ko nikjer naokrog ni nobenega plesa ali česa podobnega, ko v sporedu TV Ljubljana piše Tedenski zunanjepolitični komentar, Moda za vas, 625 in podobno, ko zunaj dežuje in grmi kot na sam sodni dan, ti pa ne moreš in ne moreš sedeti doma, enostavno zato, ker je sobota in jutri ni pouka, ker je ura šele sedem in pa zato, ker nisi star še niti dvajset let? No, ravno takšna je bila sobota, ko smo se zbrali na Kotnikovem skednju, posedli po klopeh (komaj je bilo dovolj prostora za vse, če verjamete ali pa ne) in začelo se je. Kako, kaj? Kožuhanje vendar. Kožu-hanje koruze. Naša OO ZSMS je že dolgo imela v načrtu podobno akcijo, vendar smo čakali pravo priložnost, se pravi takšen dan, ko jih bo prišlo čimveč. In res so naši mladinci v soboto kapljali eden za drugim, odlagali mokre dežnike v kot in prisedli v krog. Če se je kdo v začetku še bal, da morda ne bo znal ko-žuhati, kajti mnogi so to delali prvič, se je po končanem delu lahko tistemu svojemu strahu le nasmejal, še toliko bolj, če je
spil kozarec jabolčnika vsakič, ko je prišel na vrsto. In na vrsti si bil nekako vsakih petnajst minut! Delo smo opravili v dobrih dveh urah. Med šalami in smehom sta minili v hipu, pesem je preglasila grmenje in štropo-tanjc dežja, tisti redki, ki jih je še vedno zeblo, pa so se še preveč ogreli, ko smo po opravljenem delu zaplesali in se vmes krepčali za mizo, ki jo je gospodinja pošteno napolnila. Pri Me-
nihu, po domače pri Kotniku, kjer ta večer resnično vrelo, trideset parov nog je topotalo in glasba je uhajala skozi priprta vrata ter se mešala v šumenje deževnega jesenskega večera. Ko smo stopali iz hise, je bila že polnoč in še vedno je deževalo, vendar ni več nikogar zeblo, pa čeprav je Pavle Jakopič baje dejal, da se bodo temperature gibale med 2 in 4 stopinjami C.
AJŠA PUČNIK
Podjetje za distribucijo toplote
TOPLOVOD
Velenje
Predog — oktober 1976
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Splošni pogoji za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu Splošni pogoji) določajo dobavitelja in odjemalca ter obravnavajo naprave za prenos nosilca toplotne energije, priključno moč, trajanje dobave, priključitev na vročevodno omrežje, obveznosti dobavitelja in odjemalca, obratovanje in vzdrževanje odjemalčevih toplotnih naprav, prekinitev in ustavitev dobave toplotne energije, višjo silo, ugotavljanje prevzetih količin, nekontroliran odjem, obračun, plačilo računov in
reklamacije.
2. člen
Dobavitelj je Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD Velenje, Koroška cesta 3a, telefon štev. 850-462, 850-473.
Odjemalec je fizična in pravna oseba, ki ima interne toplotne naprave (instalacije) priključene na vročevodno omrežje.
Investitor je fizična ali pravna oseba, ki vlaga sredstva za priključitev na vročevodno omrežje dobavitelja.
Odnosi med investitorji, odjemalci in dobavitelji so dvostranski in se urejajo s soglasji, sporazumi, pogodbami in s Splošnimi pogoji.
II. NAPRAVE ZA PRETOK TOPLOTNE ENERGIJE
3.	člen
Naprave za pretok toplotne energije od toplotnih virov do odjemalca so vročevodno omrežje, priključki in interne toplotne naprave.
4.	člen
Dobava toplotne energije preko toplotnih postaj je pri trocevnem sistemu direktna, pri dvocevnem sistemu pa indirektna.
5.	člen
Dobavitelj dobavlja v omrežje pri trocevnem sistemu vodo s temperaturo od 65° - 120°C, odvisno od zunanjih temeperatur, tako da ustreza vstopna temperatura v interne toplotne naprave tabeli na shemi L, ki je sestavni del Splošnih pogojev.
6.	člen
Pri dvocevnem sistemu dobavlja dobavitelj v vročevodno omrežje vodo s temperaturo od 70° - 180°C, tako da ustreza vstopna temperatura v interne toplotne naprave diagramu temperatur na shemi II priključne postaje, kije sestavni del Splošnih pogojev.
Ce so priključek in dogovarjajoče interne toplotne naprave za ogrevanje ali klimatizacijo prostorov pravilno dimenzionirane, obratovalno uspo-
J	A
sobljene in regulirane, zagotavlja dobavitelj v ogrevalnih prostorih temperaturo, kot je določeno v projektih internih naprav (običajno 20°C). Dopustna toleranca je + 5°C.
PRIMARNI VODI
MAGISTRALNI VODI potekajo od proizvajalca toplotne energije do distributerja oziroma od Šoštanja do Velenja.
GLAVNI NAPAJALNI VODI potekajo od magistralnih vodov do območja (soseske) potrošnje.
SEKUNDARNI VODI
RAZDELILNI VQD1 so odcepni vodi in potekajo po obomočju potrošnje.
PRIKLJUČNI VODI služijo samo priključevanju potrošnikov.
8.	člen
Odjemalčeve toplotne naprave so: priključna postaja, interne toplotne naprave (instalacije) in pri industrijskih potrošnikih tudi glavni napajalni vodi od odcegnih ventilov na magistralnem vodu.
PRIKLJUČEK OBSEGA priključni vod in priključno postajo.
PRIKLJUČNA POSTAJA povezuje priključni vod in interne toplotne naprave.
Sestavljajo jo regulacijske reducirne, merilne in zaporne ter druge naprave, ki uravnavajo dobavo toplotne energije.
9.	člen
Interne toplotni, naprave se nahajajo za priključno postajo in služijo za odjem, razdelitev iregulacijo temperature za različne načine ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko, toplozračno ogrevanje prostorov, klimatizacijo prostorov ter ogrevanje potrošne vode in podobno).
III. PRIKLJUČNA MOČ
10.	člen
Priključna moč je maksimalna poraba toplotne energije odjemalčevih internih toplotnih naprav v eni uri Priključna moč se določi v kcal/h (kilokalorijah na uro), oziroma v u (uattih), na osnovi transmisijskega izračuna v potrjenem projektu za priključni objekt, oziroma na podlagi izvršenih izmer objekta, ki se namerava priključiti.
Za industrijske potrošnike sypriključna moč ugotpvi sporazumno s pogodbo.
IV.	CAS DOBAVE
11.	člen
Dobava toplotne energije je sezonska, celoletna ali po posebnem naročilu oziroma sklenjeni ustrezni pogodbi.
12.	člen
Ogrevalna sezona se prične po 15. septembru, konča se do 15. maja. Ogrevanje se začne, ko znašajo po ugotovitvah naše dežurne službe v Velenju zunanje temperature treh zaporednih dni ob 21. uri + 12°Cali manj, konča pa, ko prekorači zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri + 12°C, vendar ne prej kot pred 15. aprilom.
13.	člen
Tri dni po začetku ogrevalne sezone morajo biti ogrevani vsi objekti, ki imajo priključek in INTERNE TOPLOTNE NAPRAVE OBRATOVALNO USPOSOBLJENE.
14.	člen
Dobavitelj dobavlja industrijskim odjemalcem toplotno energijo tudi izven sezone, če je tako sklenjeno s pogodbo o dobavi toplotne energije.
15.	člen
Dobava toplotne energije za pripravo tople potrošne vode je praviloma celoletna.
16.	člen
Dobava toplotne energije v ogrevalni sezoni ali izven nje za posebne namene (gradbeno ogrevanje, začasno ogrevanje in podobno) je možna le na podlagi predhodnega ogleda o možnosti priključka in za to sklenjene pogodbe.
V.	PRIKLJUČITEV NA VROČEVODNO OMREŽJE
17.	člen
Investitor ali odjemalec, ki želi priključiti svoje interne toplotne naprave na dobaviteljevo omrežje ali spremeniti priključno moč že priključenih internih toplotnih naprav, mora dobavitelja pismeno zaprositi za naslednja soglasja:
1.	Soglasje o lokaciji
2.	Soglasje o gradnji
3.	Soglasje o uporabnem dovoljenju
la. Vlogi, za soglasje o lokaciji je potrebno predložiti situacijo novega objekta, približno oceno porabe toplotne energije in način ogrevanja objekta (toplozračno ogrevanje, klimatizacija, radiatorsko ogrevanje in podobno)
2a. Vlogi za soglasje o gradnji mora investitor ali odjemalec predložiti glavne projekte oziroma spremembe glavnih projektov internih toplotnih naprav in glavni projekt priključka (priključni vod in priključna postaja), oziroma spremembe glavnega projekta priključka, če se priključna moč toliko spremeni, daje potrebno priključek predelati.
Investitor mora vlogi za soglasje o spremembi priključne moči predložiti pismeno soglasje lastnika priključka in internih toplotnih naprav.
3a Vlogi za soglasje o uporabnem dovoljenju je potrebno predložiti:
-	zapisnik o pregledu internih toplotnih naprav
-	potrdilo o plačanih prispevkih in
-	poročilo o nadzoru med gradnjo.
18.	člen
Soglasja vsebujejo poleg zgoraj navedenih pogojev še ostale tehnične in finančne pogoje za priključitev ali za spremembo priključne moči.
Dobavitelj je dolžan dati investitoiju ali odjemalcu pismeno soglasje za priključitev ali spremembo priključne moči, če to dopuščajo zmogljivosti dobaviteljevih naprav in ekonomičnost dobave toplote.
V nasprotnem primeru da dobavitelj pismeno obrazložitev, zakaj ne soglaša s priključitvijo oziroma spremembo priključne moči.
Soglasje j^redstavtja dobaviteljevo obvezo za dobavo toplotne energije šele. ko je investitor izpolnil vse pogoje soglasja ko je izvršen pregled instalacij in sklenjena ustrezna pogodba o dobavi toplotne energije.
19.	člen
Za kasnejšo vgradnjo toplovodnega ali toplotnega števca mora investitor ali odjemalec pridobiti posebno soglasje. S tem soglasjem dobavitelj določi vrsto, tip, mesto in način vgradnje števca.
20.	člen
Investitor ali odjemalec in dobavitelj skleneta pred priključitvijo internih toplotnih naprav za dobaviteljevo cjmrežje pogodbo o priključitvi in o nadzoru ter rednem vzdrževanju toplotnih naprav.
21.	člen
Priključek lahko izvaja vsak pooblaščen izvajalec, vendar izključno pod nadzorom dobavitelja. Stroške nadzora plača investitor priključka na podlagi sklenjene pogodbe o nadzoru.
22.	člen
Interne toplotne naprave ter priključek se sinejo priključiti na dobaviteljevo vročevodno omrežje le v prisotnosti dobaviteljevega pooblaščenega delavca. Investitor oziroma odjemalec mora pismeno zagotoviti da so vse naprave obratovalno usposobljene in da ni možen izliv vode.
23.	člen
Dobavitelj prevzame priključek v redno obratovanje, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasij, pogodb, sporazumov in Splošnih pogojev ter potem, ko je izdano uporabno dovoljenje za objekt oziroma za priključek.
24.	člen
Ob vsaki priključitvi, povečanju ali zmanjšanju priključne moči se sestavi zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati:
-	naslov naročnika (investitorja oziroma odjemalca)
-	odjemno mesto (naslov objekta)
-	priključno moč
-	datum priključitve
25.	člen
Odjemalec v celoti vstopa v pravice in obveznosti iz soglasij, sklenjenih pogodb in sporazumov njihovih pravnih predhodnikov.
26.	člen
Dobavitelj ne prevzame s priključitvijo internih toplotnih naprav na svoje vročevodno omrežje jamstva za pravilnost izvedbe in brezhibno delovanje internih toplotnih naprav, razen če hibno delovanje povzroči dobavitelj.
27.	člen
Rok priključitve se določi v pogodbi o priključitvi na vročevodno omrežje in o nadzoru. Nove priključitve za nastopajočo ogrevalno sezono so možne od 15. maja do 15. septembra.
28.	člen
Odjemalec sme spremeniti svojo priključno moč v skladu s Splošnimi pogoji praviloma le v času izven ogrevalne sezone. Izjemoma pa se priključna moč lahko spremeni tam, kjer s tem ne moti normalnega ogrevanja drugih odjemalcev.
VI.	OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN ODJEMALCA
29.	člen
OBVEZNOSTI DOBAVITELJA SO PREDVSEM TE:
-	da po pogodbenem prevzemu priključka dobavlja porabnikom potrebne količine toplotne energije
-	da seznani pooblaščenega predstavnika odjemalca z obratovalnimi navodili
-	da nadzira delovanje priključka
-	da skrbi za redno vzdrževanje priključka in toplotne postaje, v kolikor je to s pogodbo določeno
-	da, obvešča odjemalca o predvidenih prekinitvah dobave toplotne energije
-	da odpravi morebitne prekinitve dobave toplotne energije v najkrajšem možnem času
-	da v primeru večjih okvar brez odlaganja ukrene vse potrebno za preprečitev večje škode
-	da pri neposrednem sistemu ogrevanja napolni interne toplotne naprave z ogrevno vodo
-	če je priključek posreden (protitočni grelnik), dobavitelj ni dolžan napolniti internih toplotnih naprav, razen če je s pogodbo to določeno
-	da odgovarja za škodo na internih toplotnih napravah, ki bi nastala zaradi malomarnih odnosov pri vzdrževanju toplotne postaje ali po krivdi dobavitelja.
OBVEZNOSTI ODJEMALCA SO PREDVSEM TE:
-	da skrbi za redno vzdrževanje svojih internih toplotnih naprav in topol6tne postaje, v kolikor to ni s pogodbo urejeno
-	da ne dela sprememb na priključku in internih toplotnih napravah brez pismenega soglasja dobavitelja
-	da obvesti dobavitelja o pooblaščenem predstavniku odjemalca in morebitnih spremembah
-	da do 1. septembra vsakega leta poskrbi zredni letni remont toplotne postaje, če to ni urejeno s pogodbo z dobaviteljem
-	da do 1. septembra vsakega leta poskrbi za redni letni pregled in popravilo internih toplotnih naprav, tako da so usposobljene za nemoteno obratovanje v naslednji ogrevalni sezoni
-	da predvidi oziroma poskrbi, da je priključna postaja v zaklenjenem prostoru, zaščitena pred okvarami in vsak čas dostopna dobaviteljevim delavcem
-	da ne prekorači prijavljene oziroma s soglasjem potrjene priključne moči
-	da pismeno obvesti dobavitelja o vseh lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem
-	da sproti obvešča dobavitelja o motnjah pri dobavi toplotne energije
-	da odgovarja za škodo in posledice, ki bi utegnile nastati zaradi obratovalne neusposobljenosti internih toplotnih naprav ali zaradi nestrokovnega poseganja v toplotne naprave,
-	da ne preprodaja od dobavitelja prejete toplotne energije,
-	da pr-neposrednem sistemu ogrevanja sam ne polni, oziroma prazni svoje interne toplotne naprave z ogrevno vodo. To delo mora naročiti pri dobavitelju
-	da omogoči dobavitelju varen dostop za pregled svojih internih toplotnih naprav
-	da omogoči priključitev toplotnih naprav tretje osebe na svoj priključek, v kolikor obstoječi priključek dovoljuje dodatne obremenitve, kar oceni dobavitelj, ki izda ustrezno soglasje
-	da redno plačuje toplotno energijo in druge storitve dobavitelja
-	da v primeru pomanjkanja toplotne energije upošteva navodila o omejitvi porabe.
31.	člen
Dobavitelj pregleda priključek in interne toplotne naprave od 1. do 15. septembra ter ugotovi obratovalno usposobljenost naprav.
Dobavitelj obvesti Samoupravno interesno komunalno skupnost in Samoupravno stanovanjsko skupnost o odjemalcih, katerih naprave niso obratovalno usposobljene.
VII.	OBRATOVANJE ODJEMALCEVIH TOPLOTNIH NAPRAV
32.	člen
Odjemalec poskrbi za shemo svoje priključne postaje, internih toplotnih naprav in električne vezave naprav v priključni postaji.
Sheme morajo biti primerno zaščitene in viseti na vidnem mestu v prostoru, kjer je priključna postaja.
33.	člen
Odjemalec sme brez predhodnega obvestila, toda le po dobaviteljevih navodilih, zapreti glavne zaporne elemente samo v naslednjih primerih:
-	če se pokvarijo odjemalčeve naprave
-	če preti neposredna nevarnost okvare na odjemalčevih toplotnih napravah
O tem mora takoj obvestiti dobavitelja.
34.	člen
Odjemalec lahko sam izprazni interne topolotne naprave le v primeru večjih okvar, nakar mora o tem takoj obvestiti dobavitelja.
VIII.	VZDRŽEVANJE ODJEMALCEVIH TOPLOTNIH NAPRAV
35.	člen
Vzdrževanje odjemalčevih toplotnih naprav zajema redno in izredno vzdrževanje priključka in internih toplotnih naprav.
36.	člen
Dobavitelj skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje toplotne postaje po prevzemu priključka v redno obratovanje in po izdaji uporabnega dovoljenje proti plačilu mesečnega pavšalnega zneska ali na podlagi posebne pogodbe, sklenjene v ta namen. V nasprotnem primeru je to dolžnost odjemalca.
37.	člen
REDNO VZDRŽEVANJE TOPLOTNE POSTAJE OBSEGA:
-	stalno kontrolo stanja in delovanja naprav
-	zamenjavo mašilk in popravilo ventilov
-	čiščenje in mazanje gibljivih delov
-	nastavljanje regulacijskih naprav
-	vsa popravila, ki ne zahtevajo zamenjave celotnih elementov ali rekonstrukcije toplotnih naprav.
38.	člen
OBRATOVALNI STROŠKI TOPLOTNE POSTAJE Obratovalni stroški toplotne postaje so:
-	vsa porabljena električna energija za pogon obtočnih črpalk, razsvetljavo, pogon elektro-motornih ventilov in podobno
-	dopolnjevanje metasila v dozirne posode za preprečevanje nastajanja kotlovca v bojlerjih ter analiza te vode.
Vsi obratovalni stroški bremenijo odjemalca.
39.	člen
Izredno vzdrževanje priključka in toplotne postaje izvaja dobavitelj samo po pismenem naročilu odjemalca (če to ni urejeno s pogodbo).
Prav tako izvaja dobavitelj servisna popravila in vzdrževalna dela na internih toplotnih napravah le na podlagi pravočasnega pismenega naročila, ki pa mora imeti zagotovilo za plačilo.
IX.	PREKINITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE
40.	člen
Dobavitelj sme začasno prekiniti dobavo toplotne energije zaradi naslednjih del na svojih napravah:
-	izrednega vzdrževanja
-	pregledov in remontov
-	preizkusov in kontrolnih meritev
-	razširitve
Za predvideno prekinitev izbere dobavitelj čas, ki najmanj prizadene odjemalce.
Dobavitelj obvesti odjemalce o prekinitvi z neposrednim obvestilom ali prek radia vsaj 24 ur pred prekinitvijo.
po njegovi presoji
41. člen
Dobavitelj lahko prekine dobavo toplotne energije zaradi odstranitve napak, ki ovirajo dobavo toplotne energije.
X. USTAVITEV DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE
42. člen
Dobavitelj ustavi dobavo toplotne energije opominu ali brez predhodnega opomina.
po predhodnem pismenem
43.	člen
Dobavitelj ustavi dobavo toplotne energije po predhodnem pismenem opominu v naslednjih primerih:	,
-	če odjemalec moti dobavo toplotne energije drugim odjemalcem
-	če odjemalec ne omogoči dobavitelju varnega vstopa v prostore, kjer so toplotne naprave,
-	če odjemalec redno in v celoti ne izpolni plačilne obveznosti
-	če odjemalec pismeno ne obvesti dobavitelja o vseh spremembah na priključku in internih toplotnih napravah
-	če odjemalec pismeno ne obvesti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem.
44.	člen
Dobavitelj ustavi dobavo toplotne energije takoj, brez predhodnega opomina:
-	če odjemalec poškoduje svoje ali dobaviteljeve toplotne naprave, tako da je ogrožena redna dobava,
-	če odjemalec odvzame toplotno energijo, oziroma ogrcvno vodo brez dobaviteljevega soglasja.
-	če odjemalec posega v merilne ali regulacijske naprave, ali če odstrani plombe z naprav v priključni postaji ali na regulacijskih ventilih
-	če odjemalec spreminja kemijske ali fizikalne lastnosti ogrevne vode.
45.	člen
Ponovna dobava toplotne energije po ustavitvi se prične po odpravi razlogov ustavitve in po poravnavi nastalih stroškov:
XI. VIŠJA SILA
46.	člen
Nastop višje sile prekine odjemalčeve oziroma dobaviteljeve obveznosti pri izpolnjevanju pogodb, dokler trajajo njene posledice
47.	člen
Kot višje sile, ki vplivajo na dobavo toplotne energije, se štejejo zlasti:
-	nenavadni dogodki po splošnih uzancah
-	izpadi električne energije pri napravah za proizvodnjo in prenos toplotne energije
48.	člen
O nastopu višje sile se odjemalec in dobavitelj obvestita v roku 24 ur
XII. UGOTAVLJANJE PREVZETIH KOLIČIN TOPLOTNE ENERGIJE
49.	člen
Prevzete količine toplotne energije se merijo z merilnimi napravami (vodomer, toplotni števec ipd.), pri pavšalnem obračunu pa na podlagi določenih enot (m2 stanovanjske površine, m2 grelne površine) ter priključne moči.
50.	člen
Prevzete količine toplotne energije se izražajo v gigakalorijah (1 Gcal/h =1.000.000 kcal/h =1,163 MWh), oziroma v megavvattih na uro (MWh)
51.	člen
Pri pavšalnem obračunu se za posamezno obračunsko obdobje v ogrevalni sezoni prevzeta količina toplotne energije za ogrevanje in klimatizacijo prostorov izračuna po naslednji enačbi: Q = Qh . h . y, pri čemer pomeni:
0 = prevzeta količina toplotne energije (Gcal, MW)
Qh^= priključna moč naprav za ogrevanje in klimatizacijo prostorov (Gcal/h,
h = odgovarjajoče število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav s polno (projektno) priključno močjo.
Odgovarjajoče število ur obratovanja v ogrevalni sezoni je za posamezne mesece:
januar
februar
marec
april
maj
september
oktober
november
december
Skupaj:
404 ur 339 ur 283 ur 195 ur 83 ur 56 ur 189 ur 276 ur 375 ur 2200 ur
y = faktor odvzema toplotne energije (0.65 - 1.00)
Za poskusno obratovanje (ogrevanje), ko priključek še ni prevzet v redno obratovanje in še ni izdano uporabno dovoljenje za objekt ali priključek, se upošteva y=1.00.
Količine toplotne energije prevzete izven ogrevalne sezone ali klimatizacijo prostorov se izračunava po isti enačbi s tem, da je h=450 ur.
52.	člen
Pri obračunu se za izračun letne količine prevzete toplotne energije za ogrevanje in klimatizacijo prostorov upošteva obdobje od 1.1. do 31 12. vsakega leta in skupno odgovarjajoče število ur obratovanja iz 51. člena.
53.	člen
Dobavitelj ugotavlja oziroma določa elemente z? obračun, odjemalec pa jih ima pravico kontrolirati.
54.	člen
Količino prevzete toplotne energije za ogrevanje potrošne vode se ugotovi na osnovi odčitkov vodomera pred napravo za pripravo potrošne tople vode
Za obdobje, ko je vodomer v okvari, se določi poraba vode na osnovi letnega poprečja zadnjih pravilnih odčitkov.
55.	člen
Količino toplotne energije prevzete preko toplotnega števca se ugotovi na osnovi odčitkov toplotnega števca za obdobje, ko je toplotni/števec v okvari pa na osnovi pavšalnega obračuna (51. in 53. člen.
Količina porabne vode za pavšalni obračun po osebi se določi po potrditvi cen toplotne energije.
56.	člen
Če meritev prevzete količine toplotne energije izven ogrevalne sezone zaradi tehnično-konstruktivnih lastnosti toplotnega števca ni možna, se količina prevzete toplotne energije določi:
-	za potrošno vodo na osnovi odčitkov vodomera po enačbi:
O = poraba vode (m3) x 0,006 (Gcal) oziroma Q = poraba vode (m3) x 0,006 \ 1.163 (MVVh)
-	za morebitne druge namene na osnovi posebnega sporazuma med odjemalci in doba/itelji.
57.	člen
Če merilnim napravam poteče rok veljavnosti (Ur list štev. 15/69, 7/7 3. 51/73), ugotavlja dobavitelj prevzete količine na enak način, kot daje merilna naprava v okvari.
58.	člen
Količina toplotne energije prevzete v ogrevalni sezoni ali izven nje za posebne toplotne naprave ter posebne primere se ugotavlja na osnovi predhodnih meritev in števila dejanskih"obratovalnih ur v obračunskem obdobju.
59.	člen
Če odjemalec ali dobavitelj meni, da merilne naprave ne delujejo pravilno, lahko vsak od njih pismeno zahteva, da ustrezna strokovna organizacija preizkusi merilne naprave.
Stroški preizkusa bremenijo predlagatelja preizkusa, če se ob preizkusu ugotovi pravilnost merilnih naprav (odstopanja manj kot ± 5 %, sicer bremeni drugo stranko.
60.	člen
Če pokaže preizkus merilnih naprav odstopanja za več kot ± 5 %, se korigirajo prevzete količine za tisto časovno obdobje, na katero se dokazano odstopanje nanaša, vendar največ za zadnjih šest mesecev pred ugotovitvijo odstopanja.
61.	člen
Če se prevzete količine toplotne energije ne da ugotoviti z odčitanjem merilne naprave in upoštevanjem odstopanja, jih dobavitelj določi na osnovi dobavljenih količin v zadnjem pravilnem šestmesečnem obračunskem obdobju ob upoštevanju okolnosti, ki vplivajo na odjem toplotne energije.
XIII.	NEKONTROLIRAN ODJEM
62.	člen
Če odjemalec odjema toplotno energijo ali ogrevno vodo brez dobaviteljevega soglasja, ali če namerno vpliva na merilne naprave v dobaviteljevo škodo, je dobavitelj upravičen zaračunati že porabljeno toplotno energijo po največjem možnem odjemu ter do izpolnitve vseh pogojev za priključitev na vročevodno omrežje dobavitelja prekiniti dobavo toplotne energije.
63.	člen
Če se trajanje nekotroliranega odjema ne more z gotovostjo ugotoviti.se nekontroliran odjem zaračuna za dobo 6 mesecev.
64.	člen
Odjemalec mora dobavitelju plačati tudi vse druge stroške in škodo, ki jo je povzročil z nekontroliranim odjemom toplotne energije ali ogrevne vode ter s poseganjem v merilne naprave.
XIV.	OBRAČUN
65.	člen
Ceno toplotne energije izračuna dobavitelj in predloži predlog samoupravni interesni komunalni skupnosti v obravnavo in potrditev.
66.	člen
V struktur' cene ločimo dve skupini po ceni, in sicer:
a)	industrijska potrošnja
b)	široka potrošnja
67. člen
77.	člen
Količino prevzete toplotne energije v ogrevalni sezoni ali izven nje za posebne toplotne naprave ter za posebne primere obračunava dobavitelj posebej v skladu s 16. in 58. členom.
78.	člen
Odjemalcu se po prevzemu objekta in izdaji uporabnega dovoljenja za redno obratovanje zaračunava stroške za vzdrževanje toplotnih postaj, v kolikor to s pogodbo ni drugače določeno.
79.	člen
Redno vzdrževanje toplotnih postaj je določeno pri potrošnikih pod
a)	industrijski potrošniki, na osnovi priključne moči toplotne postaje, in cen, ki so potrjene od Samoupravne interesne komunalne skupnosti.
Za potrošnike pod
b)	široka potrošnja, na podlagi enot m2 tlorisne površine ogrevnih prostorov, in cene, ki so potrjene od Samoupravne interesne komunalne skupnosti.
80.	čler.
Pri pavšalnem obračunu se količina prevzete toplotne energije obračunava vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec.
81.	člen
Pri obračunu po toplotnem števcu se prevzeta količina toplotne energije ugotavlja vsakega 1. v mesecu in obračunava za pretekli mesec.
82.	člen
Količino porabljene vode plača odjemalec Komunalno obrtnemu centru Velenje.
83.	člen
Porabljeno električno energijo za pogon naprav in za razsvetljavo v toplotni postaji plača odjemalec DES, TOZD Elektro Slovenj Gradec.
XV. PLAČILO RAČUNOV
84.	člen
Odjemalec je račune dolžan poravnati v roku 15 dni od nastanka dolžniško-upniškega razmerja.
Za vsa plačila, ki so daljša od 15 dni, zaračunava dobavitelj dojemalcu 12 % zamudne obresti.
XVI. REKLAMACIJE
V	skupino a - INDUSTRIJSKI' POTROŠNJE spadajo, industi.ja, trgovina, obrt, gostinstvo in vse ustanove razen tistih, ki se finansirajo iz proračuna.
68.	člen
V	skupino b - ŠIROKI: POTROŠNJE spadajo vsa stanovanja in ustanove, ki se finansirajo iz proračuna (šole, vrtci).
69.	člen
V	skupini industrijske potrošnje ločimo dva načina obračuna, in sicer:
-	obračun po števcu
-	obračun po pavšalu
70.	člen
INDUSTRIJSKA POTROŠNJA:
al) Obračun po števcu
Cena za industrijske potrošnike pod al je sestavljena iz
-	I S fiksnih stroškov in
-	Ii energije
Osnova /a izračun I S je letna poraba toplotne energije Q. ki se izračuna kot to določa 51. člen Splošnih pogojev.
I S = Ce a faktor letno
Fiksni stroški se plačujejo v 12 enakih obrokih ali v roku, ki se sporazumno določi s pogodbo.
h - energija se odčitava na podlagi toplotnih števcev ter zaračunava vsakega l.v mesecu za pretekli mesec.
Cena energije = Ca x faktor
71.	člen
a2) Obračun po pavšalu
Pri potrošnikih, ki nimajo vgrajenih števcev, se energija izračuna na podlagi vgrajenih grelnih teles /radiatorjev, grelcev), obračun pa po m2 grelne (radiatorske) površine.
72.	člen
ŠIROKA POTROŠNJA:
V	skupini b široka potrošnja ločimo prav tako dva načina obračuna:
-	obračun po števcu
-	obračun po pavšalu
73.	člen
1)1) Obračun po števcu:
Postopek in način je enak kot pri al, le da se za osnovo upošteva cena Cb - cena za široko potrošnjo.
74.	člen
b2) Obračun po pavšalu:
Osnova za izračun je m2 vseii tlorisnih površin, ki se ogrevajo.
75.	člen
Količina prevzete toplotne energije za ogrevanje potrošne vode se zaračunava mesečno na podlagi količine porabljene tople vode, ki se odčita na števcu.
76.	člen
Cena tople vode se pri pavšalnem obračunu obračunava prav tako po skupini potrošnje, in sicer:
-	industrijska potrošnja
-	široka potrošnja
Količino prevzete toplotne energije za ogrevanje porabne vode v m3 določi dobavitelj na podlagi večletnih ugotovitev.
Enoto za pavšalni obračun v m3 potrdi Samoupravna interesna. komunrjna skunnost.
85. člen
Odjemalec lahko pri dobavitelju reklamira:
-	količino in kvaliteto prevzete toplotne energije
-	obračun toplotne energije
-	druge storitve
86.	člen
Reklamacije so lahko telefonične, ustne ali v pesmeni obliki. Odjemalec mora reklamirati brez odlašanja. Telefonične ustne reklamacije mora odjemalec pismeno potrditi.
87.	člen
Reklamacijo mora javljati izključno pooblaščena oseba odjemalca (hišnik ipd). Reklamacije posameznikov se upoštevajo le v primeru večjih okvar.
88.	člen
Utemeljene reklamacije zaradi zastojev in motenj upošteva dobavitelj sorazmerno s časom njihovega trajanja pri končnem obračunu, pri tem se ne upoštevajo odbitki in račun nedobavljene energije za čas, ki je krajši od 48 ur.
89.	člen
Reklamacije zoper obračun so samo v pismeni obliki. Reklamacijo mora ■ odjemalec sporočiti v roku 8 dni pc prejemu računa. Dobavitelj je dolžan v roku 8 dni odgovoriti na reklamacijo. REklamacije ne odložijo plačila računa. Če se ugotovi, da je obračun napačen, je dobavitelj dolžan vrniti preveč plačano vsoto odjemalcu v roku 30 dni od dneva, ko je ugotovljeno, daje reklamacija upravičena.
XVII. OSTALE DOLOČBE
90. člen
Splošni pogoji veljajo, če se nista dobavitelj in odjemalec v medsebojnih pogodbah ali sporazumih drugače dogovorila.
91.	člen
Odjemalec je dolžan obvestiti dobavitelja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in dobaviteljem v roku 30 dni po nastanku spremembe. Obvestila veljajo od 1. naslednjega meseca dalje.
92.	člen
Odjemalec in dobavitelj lahko samo v pismeni obliki oziroma sporazumno preneseta obveznosti na tretjo osebo.
93.	člen
Kontrolo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja Skupščina občine Velenje - Oddelek za gospodarstvo, komunalna inšpekcija.
94.	člen
Nerešene reklamacije ali druge sporne zadeve se obravnavajo po Splošnih pogojih, ki so veljavni ob nastanku reklamacije ali sporne zadeve.
95.	člen
Odlok o sprejetju Splošnih pogojev je sprejela Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje na svoji seji dne......................................
Ligaska tekmovanja
• NOGOMET
Uspešno zaključili jesenski del prvenstva
Nogometaši velenjskega Rudaija k prvi del prvenstva končali nadvse uspešno. Na lestvici zavzemajo drugo mesto za enajsterico Mure, ki je z dvema točkama prednosti postala " senski prvak slovenske nogometne
Moštvo Šmartnega se je uvrstilo na 7. mesto le z dvema točkama manj od Rudaija. Prvenstvo je pokazalo, da so moštva, ki zavzemajo zgornjo polovico lestvice zelo izenačena, saj je vsega 4 točke razlike med prvim in sedmim na lestvici. Medtem ko so enajsterice spodnjega dela lestvice precej slabše
Medsebojni obračuni med vodeč imi so bili zelo zanimivi. Ve lenjčani so izgubili le eno srečanje
in to z moštvom Šmartnega. Obe enajsterici Šmartno in Rudar pa sta edini premagali vodečo Muro. Ve liko tekem pa se je končalo neodločeno.
Nadaljevanje prvenstva bo zato še bolj zanimivo, saj ima kar sedem moštev še vse možnosti tudi za sam vrh lestvice.
ZA MOŠTVO RUDARJA SO IGRALI: Lazič, Djurič, Softič, R. Frangeš, D. Frangeš, Miloševič, Hu darin, Stevanovič, Nedeljkovič, Paovič, Toačič, Puklič, Maikovič.
ZA MOŠTVO ŠMARTNEGA PA: Filipovič, I. Podgoršek, Podvratnik, Hanžekovič, Železnik, Kompan, Re-beršak, Omladič, Hribernik, F. Podgoršek, Prašnikar, Kodre.
Težko osvojeni točki
Blatno in. spolzko igrišče je onemogočilo lepo in učinkovito igro, ki so jo Velenjčani pričakovali v tekmi z mariborskim Železničarjem. Velenjčani so že v začetku dosegli gol, ki je pomenil tudi končni rezultat 1:0.
Vse prizadevanje napadalcev Rudaija v prvem delu da bi razultat povišali, so bila zaman, saj je požrtvovalna obramba gostov bila vselej na mestu, predvsem pa vratar Divjak.
Po odmoru pa so Velenjčani bili tudi neuspešni pred vrati gostov in niso zadeli niti v prazen gol.
Mariborčani so igrali borbeno, težki pogoji za igro pa so onemogočili izdatnejšo zmago domačinov, ki so bili ves čas v premoči in so tudi tehnično prekašali nasprotnika.
Zmagoviti gol je dosegel Puklič.
LEPA ZMAGA
Šmarčani so v Izoli brez težav t premagali domačine z rezultatom
| 5:2 (2:0).
Na blatnem igrišču so se bolje znašli Šmarčani, bili so ves čas boljši in vodili z rezultatcom 4:0. Očitno
zadovoljni z vodstvom, so popustili in domačini so v zadnjih minutah dosegli dva gola in omilili poraz.
Gole so dosegli: za Šmartno Je lenič (avtogol), Podgoršek 2 in Prašnikar.
Ostala srečanja zadnjega kola:
Mura:Pohorje 4:0 (1:0), Litija:Primorje 3:2 (2:2), Slavija:Ilirija 1:1 (1:0), Rudar (T):Kladivar 0:0.
ROKOMET
Atleti pod streho
1. Mura	11	8	1	1	30:11 17 +19
2. Rudar (V)	11	5	5	1	15:6 15+9
3. Rudar (T)	1!	5	4	2	20:10 14 +10
4. Litija	11	5	4	2	16:11 14+5
5. Pohorje	11	6	2	3	18:18 14 0
6. Kladivar	11	4	5	2	18:9 13+9
7. Šmartno	11	6	1	4	18:16 13+2
8. Ilirija	11	2	4	4	10:17 8-7
9. Izola	11	2	4	5	12:22 8 -10
10. Primoije	11	2	3	6	17:26 7 -9
11. Železničar	11	2	1	8	11:21 5 -10
12. Slavija	11	1	2	8	7:25 4 -18 R. ŽEVART
Po uspešno zaključeni atletski sezoni, atleti Velenja nadaljujejo svoje delo v zaprtih prostorih.
Organizirali so atletsko šolo na osnovni šoli Miha Pintar — Toledo pod vodstvom Bojana in Tatjane Šalamon ter Franca Ramšaka, na osnovni šoli Gustav Šilih vodi atletsko šolo Rado Pungartnik, na Rudarskem šolskem centru pa Tine Štajner.
Dvakrat tedensko imajo člani atletskega kluba redne treninge v Rdeči dvorani, ki jih vodi trener Valter Štajner. Izvedli bodo tudi tri pregledna tekmovanja v tekih na 50 m, 400 m, štafeti 4 x 50 m, skoku v višino in skoku v daljavo z mesta.
Teh tekmovanj (prvo bo že 23. novembra) se bodo udeležili vsi člani kluba in atletskih šol.
SAHOVSKE VESTI
Šahovski klub iz Velenja se je pred kratkim preselil v nove prostore. Šahisti se odslej sestajajo vsak torek in četrtek od 16. ure dalje v kavarni REK Velenje. Tudi nedelje izkoristijo za igralne dneve.
Na zadnji seji razšiijenega izvršnega odbora so sprejeli obsežen program dela za naslednje tromesečje. Posebej se bodo zavzeli za razvoj šolskega in sindikalnega šaha, pa tudi za razvoj kvalitetnega šaha.
V četrtek, 11. novembra 1976, se je pričelo občinsko prvenstvo za posameznike. Istočasno igrajo turnir četr-tokategornikov za dosego tretje kategorije.
Velenjski šahisti se z vnemo pripravljajo za tekmo-
Rezultate bodo točkovali in ob koncu najboljšim podelili diplome.
• ŠAHISTI GORENJA NA TURNIRJU ZP ISKRA
V nedeljo je bil v Ljubljani redni mesečni hitropotezni turnir za posameznike. Šahisti Iskre so tekmovanje povezali s tridesetletnico obstoja podjetja. Turnirja se je udeležilo kar 90 šahistov, med njimi tudi šahisti delovne organizacije Gorenje iz Velenja.
Najbolj so se izkazali: Milan Goršek, Ernest Špeh in Drago Kristan, ki so dosegli boljša mesta v I. in II. finalni skupini.
H. Jerčič
vanje v medobčinski ligi. Prvak medobčinske lige se bo uvrstil v kvalifikacije za vstop v prvo slovensko šahovsko ligo. Zanimivo je, da so šahisti Velenja iz te lige izpadli zaradi uveljavljanja novega sistema tekmovanj.
Kot je povedal predsednik šahovskega kluba Milan Goršek, v klubu pripravljajo praznovanje tridesetletnice delovanja društva v Velenju.
Rednega mesečnega hitropo-teznega turniija se je udeležlo 22 igralcev. Vrstni red: Goršek 8,5 točk, Brešar 8, Cvar 7,5, Alič 7, Kristan 6,5, Vedenik 6, Matko 6, Pogorelčnik 5, Ambrož 5, Hojan 3, itd.
Po 11. mesecu vodi Goršek z 92 točkami, sledijo Špeh 49, Vedenik 47, Kristan 45, Stropnik 43, Cvar 40, Alič 39, Gor-njanc 34, Ambrož 29, Godec 18, Brešar 16, Djordjevič 16 itd.
H. Jerčič
Invalidi tekmovali v Sisku
Velenjski invalidi so preteklo nedeljo vrnili obisk športnikom invalidom iz Siska.
V	športnem srečanju so se pomerili med seboj v kegljanju, streljanju in namiznem tenisu.
V	vseh dvobojih so bili Velenjčani uspešnejši - v kegljanju so zmagali z rezultatom 1247:1144, v streljanju 610:542 in namiznem tenisu 7:5.
Gostitelji so Velenjčanom pripravili lep sprejem. Dobro organiziran ogled mesta in industrijskih objektov. Vsi gostje so se udeležili sprejema, ki ga je pripravil predsednik občinskega odbora zveze borcev Sisak Dragan Nenadič. Tamkajšnji borci pa so jih seznanili z dogodki iz NOB v Sisku in okolici.
Preteklo soboto je bilo v Žalcu področno tekmovanje invalidov v

KINO
19.11. - petek ob 17.30 in 1930 jugoslovanski ljubezenski film VAGON LIT
20.11. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem BALADA O DINGASU MAGIJ U. Režija: Burt Kennedy. Igrata: Frank Sinatra, Anne Jackson.
21.11. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem BALADA O DINGASU MAGIJ U
22.11. - ponedeljek ob 17.30 mehiški pustolovski film ŽENE V AKCIJI. Režija: Reno Car-dona. Igrajo: Fuentes, Elizabeth Campbel, Uza Castro.
23.11. - torek ob 17.30 in 19.30 ameriški zgodovinski spektakel EL CID Režija: Costa Gavras. Igrajo: Michel Lonsdale. Ives Robert
23.11. sreda ob 17.30 in 19.30 francoska drama SPECIALNI ODMEV. Režija: Costa Gavras. Igrata: Michel Lonsdale, Ives Robert
KINO ŠOŠTANJ
20.11. - sobota ob 19.30 mehiški pustolovski film ŽENE V AKCIJI. Režija: Rene Car-dona. Igrajo: Fuentes, Elizabeth Campbel, Liza Castro.
21.11. —' nedelja ob 17. in 19.30 ameriški zgodovidnski spektakel EL CID. Režija: Anthony Mann.
24.11. - sreda ob 19.30 španska komedija PET BLAZIN ZA ENO NOC. Režija: Pedro La-zaga. Igrata: Šarita Montiel, Craig Hill.
KINO DOM KULTURE
22.11. - ponedeljek ob 20. uri ameriški zgodovinski spektakel EL CID.
kegljanju. Sodelovali so športniki iz področja Štajerske, Prekmuija, Ko roške in Zasavja.
V močni in številčni konkurenci so kegljači iz Velenja zasedli drugo mesto za ekipo Maribora. V ekipi so tekmovali Šehič, Osolnik, Hribernik, Lukežič ter Božo in Ferdo Komlje-novič.
E. Centrih
• KOŠARKA
Jesenice 73 Elektra 70
Košarkarji Elektre iz Šoštanja so v II. kolu slovenske košarkarske lige gostovali na Jesenicah, kjer so izgubili z domačimi košarkarji s tesnim rezultatom 7 3:70 (39:40) Igra je bila enakovredna, domačini pa so imeli v borbi za zmago več športne sreče.
Za ekipo Elektre so dali največ košev: J. Jošt 20, Jerač in Keblič 10 ter Polovšak in Hliš 9.
V III. kolu ,gra Elektra doma s košarkaiji Vrhnike. Tekma bo v telovadnici ..Solidarnosti" ob 18. uri.
F. Cerar
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Oddelek za notranje zadeve
Razglas
Po točki 6 navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, štev. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni naslednji navedeni predmeti:
1.	motorno kolo znamke „JAVA" rumene barve,
2.	motorno kolo znamke „COLIBRI" o3 rdeče barve,
3.	motorno kolo znamke „ROG"
4.	ženska ročna torbica in ženski dežnik,
5.	okvir z releji znamke „PA-LELA" za telefonsko centralo.
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmeta v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št 15.
Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16 ure. Po objavi tega razglasa in poteka 6 mesecev bodo ti predmeti last družbenega premoženja.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Služba najdenih predmetov
Šoštanjčani peti
Rokometaši so zaključili jesenski del prvenstva v slovenski rokometni ligi. Jesenski prvaki so postali rokometaši Jadrana iz Kozine pred Slovenj Gardcem. Šoštanjčani so v zadnih dveh kolih dosegli dve pomembni zmagi in se uvrstili v zgornji del lestvice - na 5. mesto z 12 točkami.
V zadnjem kolu so rokometaši igrali v Piranu in premagali domačine z rezultatom 21:12 (11:6). Šoštanjčani so brez posebnih težav premagali zadnje uvrščeno ekipo na lestvici in tako dosegli šesto zmago v prvem delu tekmovanja.
Gole so dosegli: Kompan 6, J Jančič 5, F. Jančič 4, Stvarnik 3, Dublišek, Majhen in Vačovnik po enega.
Lestvica jesenskega dela prvenstva slovenske rokometne lige:
1.	Jadran
2.	SI. Gradec
3.	Minerva
4.	Polet
5.	Šoštanj
6.	Tržič
7.	Brežice
8.	Ormož
9.	Mlinotest
10.	Iskra
11.	Krka
12.	Piran
11 9 1 1180 118 0 11 6 1 11 60 11 5 1 114 3 11 4 1 11 32 114 0 11 1 5 1102
1 270:224 19 3 289:250 16
3	292:265 16
4	285:261 13
5	271:245 12
5	266:243 11
4	290:285 11
6	250:253 9
6	267:296 8
7	234:299 8
5	254:273 7 9 175:249 2
R. ŽEVART
Prodam rjav krznen jopič večje številke iz strižene ovce. Telefon: 850-281.
Iščem sobo v Velenju ali
iju ali
Šifra:
bližnji okolici. „Mirna".
Prodam dvostanovanjsko hišo z velikim vrtom v centru Slovenj Gradca. Areh Marija, Kopališka 20, Slovenj Gradec.
Uslužbenka išče sobo v Velenju. Naslov v uredništvu.
24.11. - sreda ob 17.30 in 19.30 francoska drama SPECIALNI ODMEV.
Prodam rezervne dele za AUSTIN 1300. Ogled možen 20. in 21. 11. 1976. Branko Napotnik, Gaberke 39.
ODDAMO V NAJEM POSLOVNE PROSTORE V VELENJU. VPRAŠATI V KNJIGARNI MLADINSKE KNJIGE.
Avto moto društvo Šaleška dolina Velenje sporoča vsem uporabnikom koles s pomožnim motoijem, da organizira tečaj iz cestno prometnih predpisov za izpit, ki ga morajo opraviti po zakonu o varnosti cestnega prometa. Tečaj se bo začel v petek, 26. novembra od 15. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva na Prešernovi 9. Hkrati sporočamo vsem članom AMD, da že lahko podaljšajo članarino za leto 1977.
AMD Velenje"
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
63320 VELENJE, Vodnikova 3
razpisuje prosto delovno mesto za:
—	FINANČNEGA KNJIGOVODJO
POGOJ:
-	srednja izobrazba ekonomske smeri. Zaželena praksa v finančnem knjigovodstvu.
Prijave z dokazili naj pošljejo kandidati v lO dneh po objavi razpisa na VZGOJNOIZIBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE, Velenje, Vodnikova 3.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE
razpisuje prosto delovno mesto
- ADMINISTRATORKE
za določen čas (nadomeščanje za čas porocfriiškega dopusta)
Nastop službe 15. decembra 1976.
Pogoji: ustrezna izobrazba in znanje strojepisja.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Občinska izobraževalna skupnost Velenje, Titov trg 1
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
in sina
JOŽETA KUMRA
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo tovarni usnja Šoštanj, društvu invalidnih upokojencev, Zvezi borcev, kolektivu TGO Gorenje, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali.
Iskrena zahvala velja tudi godbi tovarne usnja Šoštanj, govornikom in čč. duhovščini.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica, sin Marjan z ženo Milico in vnuka, ter ostalo sorodstvo

Komentar tedna
Številni slovenski poročevalci smo bili 14. novembra v sosednji'Avstriji. Bili smo med svojimi ljudmi.
Preštevanje je za Avstrijo. Večer pred preštevanjem se je ugledni avstrijski koroški politik spraševal, če je res obvezno? Koroška domovinska zveza je skušala pro-vocirati. Slovenski fantje so ji v Železni Kapli presekali pot. Samoiniciativno.
Preštevanje. V vas - menda se ji reče Obirsko — je prišel oče enajstih otrok. Slovenec. Grča. Korenina. Strgal je popisnice, dejal, da ga je že Hitler prešteval. Dejal, da se živino prešteva. Potem je odšel. S trdim,
težkim korakom. Pred hišo, kjer so popisovali, ga je čakalo enajst fantov. Enajst. Malce so v grlu mehčali „r", vendar so govorili slovenščino.
sosednji A vstriji. Nikoli. Vendar manjšina obstaja in bo!
Prav v tistem trenutku so nam sporočili, da so prišli na popis iz neke vasi na Gradiščanskem, kjer živi 533 duš, le trije. Trije! Vsi drugi so bojkotirali. . .
Najlepši most
Takšnih primerov smo videli še mnogo in priznati vam moram, da je bil ponos v nas.
Zgodovina ni bila usmiljena v slovenskim življem v
Uradni Dunaj je potolčen, njegova politika se je razbila ob človeku. In nas posebej veseli, zaradi Avstrije kot take, da je demokratična javnost ostala doma. Avstrij-
ske demokratične sile so tudi na ta način izrazile svojo podporo manjšinam. Solidarnostni komiteji so opravili veliko delo .. .
Seveda nas zanos ne sme zanesti. Neki Korošec je dejal: Dobljena je bitka, boj traja, najtnanj pa do tistega dneva, ko bo uradni Dunaj dokončno spoznal, da so manjšine most med narodi, najlepši most, prek katerega mora potekati živahno sodelovanje na vseh področjih. Jugoslavija ni nikoli umaknila svoje roke, ne more pa je ponujati Dunaju prek hrbtov manjšin. Tako ji velevajo tudi določila helsinše konference.
Se je Dunaj česa naučil? To bomo videli.. .
MILAN MEDEN
V ŠOŠTANJU OVREDNOTILI PROGRAM DEL ZA PRIHODNJE LETO
Seja sveta krajevne skupnosti
V Šoštanju so imeli prejšnji petek sejo sveta krajevne skupnosti, na kateri so obravnavali nekatera pereča vprašanja, ki tarejo občane te krajevne skupnosti, in druge pomembne zadeve. Tako so med drugim potrdili sporazum za ustanovitev samoupravne interesne protipožarne skupnosti ter potrdili pristop krajevne skupnosti Šoštanj h klubu samoupravljavcev. Plačali pa so tudi že prispevek za vse občane.
Na seji sveta so določili datume za seminar za delegate in člane krajevne skupnosti. Seminar se bo začel 22. novembra. Zbrali so pripombe na srednjeročni program občine Velenje
r
rc
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
-	„Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, pcištni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420
-	Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega! davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
-	Poštnina plačana na pošti 63000 Celje
iz komunalne dejavnosti. Mnenje sveta je bilo, da je Šoštanj pri delitvi sredstev iz tega naslova preveč potisnjen v ozadje. Tako npr. v programu niso predvidena sredstva za vzdrževanje bazena v Šoštanju, v Velenju pa. Svoje pripombe so poslali na vse odgovorne forume, vendar odgovora še niso dobili. Ovrednotili so program del, ki bi jih morali nujno realizirati v prihodnjem letu iz prispevka komunalne skupnosti. Njihov izračun kaže, da bi za kolikor toliko nemoten potek del potrebovali 2,2 milijona dinarjev. Na seji so tudi sklenili, da bodo še letos asfaltirali nekatere cestne odcepe v Šoštanju. Asfalt bodo dobile Šercerjeva, Vodnikova, Partizanska pot in pot, ki vodi mimo gostilne Ržen. V ta dela bo krajevne skupnost investirala približno 400 tisoč dinarjev.
Sredstva iz samoprispevka v višini 1,32 milijona pa so letos že porabili, in sicer 200 tisoč dinarjev za izgradnjo prizidka pri gasilskem domu in za ureditev igrišč pri šoli Biba Roeck, 600 tisoč za ureditev okolice šole Karel Destovnik Kajuh in 500 tisoč za zunanjo ureditev Kulturnega doma, ki pa kljub temu, da posluje že dve leti, še nima uporabnega dovoljenja.
Program in izvedbo proslave ob dnevu republike in dedku Mrazu je prevzel 00 ZSMS, organizirana bo baklada in je krajevna skupnost je odvojila za izvedbo programa manjša sredstva.
Z novim letom bo krajevna skupnost prevzela v upravljanje zgradbo glasbene šole, ki vidno
REKLI SO TE DNI:
DŽEMAL BIJEDIČ:
-	Hitrejši razvoj proizvodnje energije, surovin in hrane in krepitev infrastrukturnih dejavnosti sta ogrodji politike razvoja proizvodnih sil v naslednjem petletnem obdobju. Jugoslaviji so na voljo naravni viri, ki ji omogočajo, da z razvojem teh, v svetovnih merilih deficitarnih dejavnosti, uveljavi enakomernejše odnose v gospodarstvu, s tem pa tudi ugodne pogoje za svojo udeležbo v mednarodni delitvi dela.
BERISLAV ŠEFER:
-	Del uspehov, povezanih s celotno stabilizacijsko politiko, zlasti pa s plačilno bilančnim položajem, države, se je neposredno negativno odražal v stanju zveznega proračuna. Zato Zvezni izvršni svet sodi, da je ureditev stanja zveznega proračuna v prihodnjih letih (do konca obdobja petletnega načrta) ena prednostnih nalog naše ekonomske politike. Ce se bodo problemi na tem področju še naprej kopičili, utegnejo postati resen vzrok nestabilnosti in sprostiti obsežnejša inflacijska gibanja.
JURE BILIČ:
-	Že v začetku je treba omogočiti vzpostavljanje medsebojnega vpliva družbenopolitičnih skupnosti prek delegacij in obratno. Normalno je, da v tem procesu udeleženci dogovarjanja izhajajo iz lastnih interesov. Komunisti, ki jih je v delegacijah precej, morajo vse stvari proučevati s stališča delavskega razreda kot celote in upoštevati enakopravnost različnih interesov ter enakost v objektivnih možnih pogojih. To je pomembno zlasti pri razčiščevanju ekonomskih odnosov in uresničevanju solidarnosti v delavskem razredu.
propada. V najnujnejša popravila bodo investirali 240 tisoč dinarjev ter tako vsaj delno zaustavili nadaljnje uničenje tega objekta, ki je bil v petdesetih letih velika pridobitev za Šoštanj, posebno še, ker je bil zgrajen z udarniškim delom. V
zgornjih prostorih bo še vedno ostala glasbena šola, ostale prostore pa bodo zasedle družbenopolitične organizacije.
Na seji so pripravili tudi predlog, po katerem naj bi v Šoštanju ob krajevnem prazniku izrekli priznanja zaslužnim delovnim organizacijam in občanom.	B. ZAKOŠEK
Predavanje Hortikuttumega društva Velenje
Z razvojem industrije, ki je največ doprinesla k rasti materialnih pogojev za človekovo boljše življenje, moramo ugotoviti, da je družba pozabila na prirodne zakonitosti in je neusmiljeno uničevala in zastrupljala vode in ozračje. Brez čiste vode in zraka pa ni življenja, zato je skrajni čas, da si resno začrtamo smernice, po katerih bomo vodili naše delo, da ozdravimo zastrupljene vode, da očuvamo gozdove in vse zeleno okolje, da bo zdrav človek gradil in užival samoupravni socializem.
Za dosego teh življenjsko važnih pogojev je prav da je ZK izbrala za geslo letošnjega tedna Komunista: ,,Človek, kultura in okolje". Hortikulturno društvo Velenje bo organiziralo 26. novembra ob 17. uri v skupščinski dvorani predavanje z naslovom: „Spoznajmo lepote našega okolja in ne zapirajmo oči pred ranami, ki smo jih prizadejali naravi, ko smo gradili materialne dobrine za svoj standard". Predavanje bodo spremljali diapozitivi.
V KNJIŽNICI BO DANES ZVEČER OB 19. NASTOPIL HUBERT BERGANT
»Dobro uglašen klavir«
Danes zvečer bo v okviru petkovega kulturnega večera nastopil v Velenju naš znani umetnik - orglar Hubert Bergant. Na čembalu bo izvajal skladbe Johanna Sebastiana Bacha, prebudije in fuge, ki najlepše zvene na tem instrumentu.
vanja igranja na manj znanih instrumentih, kot je bil nastop harfistke Pavle Uršičeve in kitarista Igorja Sajeta.
M. TAMŠE
Hubert Bergant je bil rojen leta 1934 v Kamniku. Študiral je klavir in orgle na akademiji za glasbo in umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti. Izpopolnjeval se je na Dunaju.
Koncertiral je skoraj po vsem svetu. Njegov repertoar obsega dela starih mojstrov romantike in sodobnih slovenskih skladateljev. Za sezono l°76./77 je naštudiral zbirko 48 preludijev in fug z naslovom Dobro uglašeni klavir. Izvajal jih bo na čembalu. V veliki dvorani narodne galerije v Ljubljani bo imel do marca prihodnjega leta še štiri koncerte.
Hubert Bergant je docent na akademiji za glasbo v Ljubljani. Kulturni center je pripravil njegov nastop v okviru prikazo-
• GRADIJO NOVE PROSTORE
Velenjski zavod za urbanizem je v dobrih dveh letih, kolikor obstaja, precej razširil dejavnost. Ker so sedanji prostori že pretesni za njegovo dejavnost, so v drugi polovici septembra začeli graditi dodatne poslovne prostore, ki so urbanistično vključujejo v program ureditve Prežihove ploščadi.
Z objektom bodo pridobili približno 600 kvadratnih metrov prostorov, v katere bodo preselili predvsem tehnični del služb. V tem novem objektu paviljonskega tipa bo tudi prostor za razgrnjevanje raznih načrtov in maket na ogled občanom. Gradnje objekta bo predvidoma končana sredi jaunatja prihodnje leto.
S.
e OBVESTILO NAŠIM NAROČNIKOM
S polletjem 1976 smo zvišali letno naročnino za „Naš čas" od 80 na 120 dinaijev, za drugo polletje znaša torej povišanje naročnine na domači tednik 20 dinaijev.
Te dni bodo prejeli naši naročniki položnico z vpisanim zneskom za plačilo razlike v naročnini za drugo polletje 1976.
Tudi naročnina za „Naš čas" je vplačljiva naprej, zato prosimo, da polletno razliko v naročnini čimprej poravnate in si tako zagotovite, da boste tudi v prihodnje vsak teden prejemali naš domači tednik.
INFORMATIVNI CENTER VELENJE
NOVI NAČIN NOVOLETNEGA PRAZNOVANJA JE ŽE PRVO LETO NALETEL NA UGODEN SPREJEM:
Organizacijo bodo naši delovni kolektivi podprli s prispevkom 30 dinarjev na zaposlenega
V občini Velenje letos že drugič zbiramo sredstva delovnih kolektivov za novoletno praznovanje naših najmlajših. Odločili smo se, da opustimo prakso posebnih obdaritev v delovnih kolektivih, ki niso povzročale le razlik med najmlajšimi, pač pa so onemogočale izvedbo enotnega programa praznovanja.
Decembra lani je dedek Mraz prvič obiskal vse najmlajše v naših krajevnih skupnostih, vzgojnovarstvenih zavodih in po šolah. Prvikrat so bili obdarjeni vsi, sicer skromno, a zato z enakimi darili, zanje pa so pripravili tudi zanimiv kultumozabavni program. Navkljub temu, daje šlo za prvi poizkus, je doživel ta novi način novoletnega praznovanja ugoden sprejem. Velika večina je zlasti še pozdravila hotenja, daje enkrat za vselej konec bahavostim za novoletne praznike; v nekaterih delovnih kolektivih so namreč kupovali za novo leto draga darila, mnogi drugi malčki in šolarji pa so ostali brez kakršnega koli darila.
Območni ciružbeni dogovor omogoča zbiranje sredstev za organizacijo in izvedbo novoletnega praznovanja in obdaritve otrok. Denar zbira občinska zveza prijateljev mladine Velenje, v okviru katere bo poseben odbor pripravil in usklajeval vsa hotenja in akcije za ustvarjanje prazničnega vzdušja, prireditve in obdaritve otrok v naši občini.
Pri določanju vsebine letošnjega novoletnega praznovanja so upoštevali poseben pomen kulturnih vrednot posameznih prireditev oziroma akcije. Določeno je tudi, da bo vsebina prireditev prilagojena starostni stopnji otrok. Sicer pa bo čez dober mesec dni obdaril dedek Mraz tako otroke staršev, s stalnim bivališčem v naši občini kot tudi prvikrat otroke, katerih starši so sicer zaposleni pri nas, njihove družine pa živijo v drugih republikah. Denar, ki ga bomo zbirali za novoletno praznovanje, to je po 30 dinarjev, pa bomo za zaposlene, ki so doma v sosednjih občinah, nakazali tamkajšnjim občinskim zvezam prijateljev mladine.
In kakšno bo letošnje novoletno praznovanje? Za predšolske otroke pripravljajo predvajanje barvnih risank, predstavo glasbene igrice „Ježkova hišica" v izvedbi skupine za izrazni ples glasbene šole „Fran Korun - Koželjski" ter lutkovni igrici „Pod medvedovim dežnikom" v izvedbi tovarišic iz vzgojnovarstvenega zavoda Šoštanj in „Dva snežaka" v uprizoritvi amaterskega lutkovnega gledališča Velenje. Za šolarje, od prvega do petega razreda, bodo prav tako organizirali predstavo glasbene igrice „Ježkova hiša", vrstile se bodo predstave igrice „Kraljevi smetanovi kolači" v izvedbi kulturnega društva „Ivan Cankar" na gimnaziji ter celovečerni barvni film. Učenci od 5. do 8. razreda pa si bodo ogledali predstavo barvnega filma in pripravili novoletno praznovanje na šoli.
Pa še obdaritve? Vse predšolske otroke bo povabil v vzgojnovarstvene zavode ali na podružnično šolo dedek Mraz. Dveletni otroci bodo dobili igračo in slaščico, predšolski otroci od 3. do 7. leta starosti pa slikanico z žigom dedka Mraza ter slaščico.
Tudi šolarji dobijo osebna darila. Prvošolčki, ki se bodo do novoletnih praznikov naučili brati, bodo dobili knjigo. To bo zanje za gotovo darilo in nagrada hkrati. Knjižno darilo pa naj bi tudi spomnilo starše predšolskih in šolskih otrok, daje lepa knjiga najlepše, trajno darilo za vsako priložnost.
Šolarji v drugih razredih pa bodo dobili skupinska darila. Vrednost daril za druge, tretje in četrte razrede bo znašala po 2.000 dinarjev, za razrede na višji stopnji pa po 3.000 dinarjev. Skupinska darila v vrednosti po 2.000 dinaijev pa bodo dobili tudi pionirski odredi podružničnih šol. Vodstva pionirskih odredov se bodo sama odločala za darilo, ki naj bi bilo uporabljeno predvsem za delo v interesnih dejavnostih na šolah, se pravi, da želijo tudi na ta način podpreti organizirano delo pionirjev v prostem času.
29. in 30. decembra pa bo obiskal Velenje, Pesje in Šoštanj sprevod dedka Mraza.
Novoletne praznike, vsebinsko zasnovane in organizirane tako, kot smo jih predstavili, bodo omogočili naši delovni kolektivi. Vse temeljne in druge organizacije združenega dela naj bi, skladno z območnim družbenim dogovorom, prispevale po 30 dinarjev na zaposlenega za organizacijo novoletnih praznikov. Prepričani smo, da bodo vodstva družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov in pa poslovodni organi temeljnili in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti resnično storili vse, da v občini Velenje ne bo delovnega kolektiva, ki ne bi podprl organizacije letošnjega novoletnega praznovanja otrok.

Na komunalno obratnem centru Velenje smo zvedeli, da je že v izdelavi projekt za izgradnjo vodovodnega sistema za Šmartno ob Paki. Predvidoma bo zgrajen prihodnje leto. Za izgradnjo vodovoda, ki ga bodo priključili v Šoštanju, je samoupravna interesna komunalna skupnost že odobrila 4 milijone dinaijev kredita. S tem, ko si je komunalno obrtni center Velenje zagotovil sredstva za gradnjo vodovoda za prebivalce Šmartnega v Paki, je lahko dal tudi soglasje za gradnjo zdravstvenega doma v Šmartnem. (Na sliki: temelji zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki bodo kmalu končani).