ftav. SS, ¥ Trstu, v S* decembra 1914» Letnik I. Uhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. IMdal«vo: Ubca 5v. Franćifita Asiakega št. 20. L nadttr. — V« dopisi naj se pošiljajo uredništvi Usta. Nefrankirana pUma se na »prej-rmajo hi rokopisi se oe vračajo. Ud*;a'd J tn cdgovcrai urednik Štefan Godina. I aatnfk kaoaord] lis*a S.1: -ti'. — flak tiskarne .Edinosti-, vpisane sadraee a •nt r tvM v Trstu, ulica Sv. Frančilka Asttkega K. 3& ' i uredništva in upr- c Jter. 11-57. Narotnlr. t; Za cck> ielo.......K Jf— tz poi ieta ................ u brl neteča.............. • • • Za nedeljsko i^cajo ca celo leto ........ 5'w aa pol Je*a ............... • VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Hrokostt ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vlit Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2'— Mali oglasi po A vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti', Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno to upravi .Edinosti*. — Plača In toii se v Trstu. Uprava in inaeratni oddelek se nahajata v ulid Sv. Frančiška AsUkcga SL 20L — Poitnohranilnični račun SL 841.652 Po zavzel ji Relorada. - lui si mikala 2 Dnskeoa. - Hovi boji ia Poljsku. Položaj m Mi In m SNflu DUNAJ, 2. (Cenzurirano). Čete pele armade so zasedle Befgrad po večdnevnem obstreljevanja, pri čemer je btetve«© ilajševal te operacije padec srbske defenzivne pozicije ob Kotubari. Gotovo ni ime-.0 naše vodstvo namena, da bi žrtvovalo večie človeške žrtve za osvojitev Belgra-u. Vesto in trdnjava sta nama padla v eke zrel sad onega, kar se je storilo pri premaganju Srbov ob Kolubari — Prva poledica padca Belgrada bo pač zo-?etna vzpostavitev porečne svobode na Donavi in Savi in pa da bo orijentska železnica vozila zopet dalje preko Belgrada. P ičakovati smemo, da bo ozemlje juž-.10 od Belgrada kmalu v naši posesti, s čimer pridobivamo zelo važno nadobavno črto in ugodne pogoje za nadalje%anje o-peradj v južnovzhodni smeri proti Moravski dolini, Srbska armada, ki je bila premagana ob Kolubari, se umika dalje, zašle-dovana po naših četah po vzporedni poti. Kam vodi ta pot, še ni znano. Vendar pa so opt: "te zasnovane tako, da se kmalu premaga ponoven srbski odpor. Na severnem Poljskem si stoje nemške in *uAe čete še vedno pričakovalno nasproti. V sredini pri Lodzu napreduje nemški napad z velikim uspehom. Med Novim Radom s kim In ozemljem vzhodno od Czen-stocbowe so se razvili novi večji boji, ki potekajo za naše čete ugodno. — (»Tages-post«.) ____ ZojcdenJe lelirodi DUNAJ, 3. t K.) Vest o zasedeni* Bet-grada po avstro-ogrskih četsdi je vzbudila v prestolnici države posebno in vedno na-raščujočo radost. Zupan dr. VVeisskirchner je dal po lepakih razširiti vest V večernih urah se le razvil« živahno vrvenje v glavnih žilah mesta. pri čemer je prišlo do viharnih po-lavov za cesarja in vojsko. V ljudski operi je ravnatelj označil pomen dneva , a občinstvo je vzklikalo zveznim monarhom. Župan dr. Weisskirchner je odposal cesarju pok Ionstveno častitko. Potem je poslal brzojavno čestitko vrhovnemu armad-nemu poveljniku nadvojvodi Frideriku in vrhovnemu poveljniku bojnih sil na Balkanu, rZM Potioreku. Tudi po vsej ostali monarhiji je vest o zavzetju Belgrada izzvala radost V ogrskem glavnem in rezidenčnem mestu je vladalo istotako veliko navdušenje. Tekom večera le prišlo opetovano do en-»••zijističnih pojavov za cesarja in armado. JreafciMtr 0 nta Itigntt. DUNAJ 3. Kot.) Vsi listi govore o padcu Belgrada z velikim zadovoljstvom, poudarjajo deistvo, da se Je ta dogodek dog dil prav ob cesarjevi vladarski šestinšestdeset-letnici ter omenjajo moralni io militarični pomen tega dejstva. „Fremdenbiatt- piše: Na dan cesarjeve vladarske šestinšestdesetletnice vihra vrh Belgrada zastava Habsburiknov kot daleč viden, našim sovražnikom strašen znak, da se ne morejo upirati našemu slavnemu orožju. Srbske m. gočnike, ki so leta netili ia pospeševali romanje proti naši monarhiji, ki so zavedeni po prevzetnosti in zaslepljenosti, skušali uresničiti svoje načrte na stroške A vstro-t *gr*ke, je sedaj zadel prvi uničujoči udarec uso^e. Zdelo se nun je live more. ko no padle kocka, ko Je cesar poklical pod orožje, one, ki • sobni zanje v monarhiji. Kar si je prisegel vsak naš junaški vojak, je tudi pošteno izpolnil. List zaključuje: Skoraj trikrat tekom dveh stoletij so avstro-ogrske, v naskokih izkušene armade zavzele Bel grad in so dokazale, da v njih fivi dalje duh njhovih pra-dedov, duh princa Evgena n grota Laudoaa. Na jubilejni dan svojega najvišjega vojnega gospoda je armada podrla srbsko prestolnico in je tako podala monarhiji dvojno svečanost Ponosno gleda Avstro-Ogrska na svojo znamenje, o katerem sine reči: in hoc aigno viacesl (L FfflkL DVNAJ 3. (Kor.) Cesar je podelil v priznanje odličnega delovanja kot armadnega poveljnika poveljniku pete armade, generalu pehote Lboriusu vit. Franku veliki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Rekonstrukcija srbskega kaifmeta. SOFIJA, 2. (Cenzurirano). Ministrski predsednik Pašić je demisijoniral in priporočal, naj se sestavi koalicijski kabinet iz vseh strank. Na prestolonaslednikovo zahtevo pa je Pašić umeknil demisijo in se bo kabinet rekonstruiral. Boli v Koritih, BUDIMPEŠTA, 2. (Cenz.) Po uradnih poročilih, ki so včeraj tekom dopoldneva dospela budimpeštanskim pristojnim mestom, je položaj v Karpatih v toliko neizpremenjen, da od včeraj nikjer niso bili opazovani nov; vdorni poizkusi. V Zemplenski župniji s< nadaljuje zasledovanje pri Homonni pobitih sil v severni smeri. Naše zmagovite čete prodirajo v Laborški dolini nazaj proti meji. Število ruskih vjetnikov raste od ure do ure. BUDIMPEŠTA, 2. (Cenz.) P *led na Ho-monno ie pretresljiv. Trupla ruskih vojakov in konj pokrivajo ceste. Bilo je treba ve likih delavskih mas, da pokopljejo mrtvece, vzlic temu pa lež. še danes veliko števlo zmrznjenih reskih vojakov v Laborški do lini. Rusi so po kleteh odprli sodove in vzeli vse, kar so našli, obleko in topla pokrivala s seboj. Preganjanje po hon vedskih novincih, katere so podpirale na gorskih sedlih delujoče havbice, je bilo tako silno, da Rusi niso imeli Časa niti za nove grupacije niti za kritje umika. MižbJ m ruskem Poljskem. Avstrijska poročila. DUNAJ, 2. (Cenzurirano). Posebni poročevalec *N. Fr.Presse« poroča: Iz Czen-stochovve došii višji častnik izjavlja, da je položaj avstrijske armade |x>potnoma u-goden. Generalni vojni maršal pl. Hindcn-burg je pred nekaj časom demonstrativno dal odpraviti iz Šlezije vse za orožje sposobne ljudi v ozadje in je tako prevaral Ruse, da so mislili, da se je dežela izpraznila. Ker so naše in nemške čete pridrževale Ruse v tej smeri, so jih prisilile, da so pomalem morali zastavljati svoje rezerve. Rusi so v smeri proti Sleziji tako zaposleni, da ne morejo misliti na druga resna podjetja, morda proti zapadni Galiciji in Vzhodni Pruski. Naši oddelki ne naska-kujejo. Naše pričakovalno postopanje je Ruse izmozgalo. Njihova ofenziva je že po par korakih razpadla v našein ognju. Ruska poročita. BEROUN 2. (Cenzurirano v „Tagesposti".) „Lokalanzeiger" poroča: Ruska uradna poročila poročajo, da se. je sicer pohesiečil poizkus Nemcev, da bi prodrli na levem bregu Visle in napadli del ruske armade, da so se pa morali Rusi i rrekniti ob neugodnih okoliščinah in ,so imeli neizmerne izgube. Nemci da so se očividno odločili, da se bodo upirali do skrbnosti. Boji se nadaljuje. MILAN 1. (Cenzurirano v „Tagesposti".) h Pttr grada brzojavljajo: Predvčerajšnje sporočilo ruskega generalnega štaba se glasi: Na oni strani Visle in Varte se sovražnik vzdržuje v svojih pozicijah, ki so utrjtne na 'črti Strykow-Zgierz-Szadeck-Zdonska V« lja. Trdovratni boji so se vršili » koli Strykowega in Zgierza. Osvojili smo t- pove, mitraljeze in več st ujetnikov. Na fronti Glowno-Bielawy-Sobota se vrše boji. Severovzhodno od Lodza ob terenu reke Visle so Nemci izvršili protinapad. Včtraj je bilo izdano v Petrogradu sledeče sporočilo generalnega Štaba: Na fronti Czenstochowa-Krakov in nastopila nobena pomembna i prememba. V ozemlju Mazove-ških jt zer in ob reki An^era^pu so Rusi odbili nemške napade iz utrjenih pozicij. * I neiaško-frencssKesa Mflfc Francosko poročilo. ŽENEVA. I. (Cenzurirano v »Tagesposti«). Včerajšnje popoldansko sporočilo francoskega generalnega Štaba javlja, da so Nemci ostali v Belgiji v defenzivi. Vršilo se je slabo streljanje s topovi. Francozi so mogli napredovati na posameznih točkah. Pri Fayu so mogli vzdržati predvčerajšnjim zasedene točke. Soissons je bil obstreljevan s presledki. V Argonskem lesu je bilo več napadov odbitih razun e-iiega popolnoma neznatnega. Gosta megla leži na višinah ob Mozi. V Woevri je obstreljeval sovražnik brez uspeha apremon-tski gozd. Iz Vogezov se ne da nič poročati. MltllMlIt 9KTI0, PARIZ, 2. (Kor.) »Petit Parisien« poroča, da traja obstreljevanje Yperna nepretrgoma od 3. novembra dalje. Danza-dnem napravljajo nemška letata, ki prihajajo nad mesto, večjo škodo z bombami nego sama težka artiljerija. Vodovod je razdejan in mesto kmalu zapuste zadnji prebivalcu _____ tako-tufti volno. CARIGRAD 2. (Kor.) Glavni stan objavita nastopni komunike; Naše v Coroškem pasu napiedujoče Čete so tzvojevale nove uspehe. Zasedle so danes mesto Ardamič, ležeče 20 km vzhodno od reke Coroh. 661etnl vkdorskl jnMlej notesa cesarji. BERLIN, 3. (K.) »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« piše: Današnji 66. povratek dneva, ko je cesar in kralj Fran Josip zasedel prestol, obrača misli ne le narodov Avstro-Ogrske, marveč tudi najširših krogov v Nemčiji na častitljivega vladarja, ki se je izkazal kot zvest zavetnik treh cesarjev-Mohenzol-lerncev. Ta dam poia v čas silnik svetovnozgo-dovinskib dogodkov. Zveza med Nemčijo in Avitofr-agrsko. ki se je v dolgih letih mini Mm negovala ia razvijala kot eden najzamrnemtetili faktorjev v politič-nem bistva našega dela sveta, se kaže sedaj sveta v vsej svoji moči in neporuš-nosti. S posebnim zadoščenjem more cesar In kralj Fraa Josip zreti nazaj na minoie volne meaeoe tadi zalo, ker so prinesti daleč tja požrtvovalna udanost narodov Avstro-O-grske za krono ovrgla vsa nasprotna napovedovanja nasprotnikov in Je sijajno presrula najresnejo izkušnjo, ki si jo moremo le misliti. V tej trdni roki je držal 84-letni monarh krmilo države. Nova težka dolžnost, \ki mu jo je naložila vojna, ni upognila sivolasega vladarja. Z občudovanja vredno svežostjo telesa in duha vodi cesar in kralj Fran Josip usodo svoje države po razburkanem valovju cilju naproti, katerega dosega zagotavlja zvestim narodom dobo krepke povzdige. UsmšKI držGunl zbor. (Na-.' alj e vanje). - Berolio, 2 dec Nemški državni kancelar o predzgodovini sedanje svetovne vojne. Državni kancelar nadaljevaje: Potem se hočemo spominjati krivice, s katero so se pregrešili na naših, v sovražni deželi živečih rojakih, ki se ne morejo braniti, in to deloma na način, ki nasprotuje vsaki civilizaciji. (Živahno pritrjevanje). Svet mora izvedeti, da nikdo ne sme nekažnjeno skriviti Nemcu ni enega lasu. (Vsestran-ko viharno odobravanje). Malo trenutkov potem, ko je bila seja dne 4. avgusta pri kraju, je prišel angleški veleposlanik, da nam izroči ultimatum, in ko smo tega nemudoma odklonili vojno napovečT. Ker se tedaj še nisem mogel izraziti o tem nastopu angleške vlade, hočem sedaj nekoliko izvajati o tem. Odgovornost za to največjo vseh vojn je za nas jasna. Vnanjo odgovornost nosijo tisti možje Rusije, ki so zahtevali in dosegli splošno mobilizacijo ruske vojske, notranja odgovornost pa pada na angleško vlado. Živahno pritrjevanje). Londonski kabinet bi mogel preprečiti vojno, če bi bil v Petrogradu n< dvoumno i/javil, da Angt'ja noče, da bi iz avstrijsko-srbskega konflikta nastala kontinentalna vojna držav. Taka beseda bi bila prisilila tudi Francijo, da bi bila Rusijo energično odvračala od vseh vojevitih odre-deb. .Potem bi se bili pa naši poizkusi za posredovanje med Dunajem In Petrogradom posrečili in ne bi bilo vojne. Angi ja ni storila tega. Videla je, kako se je - začelo kolo vrteti, ali ni posegla, da bi zaustavila kolo. Vzlic vsem mirovnim zatrjevanjem je dal London v Petrogradu razumeti, da Anglija stoji na strani Francije in s tem tudi Rusije. Lond< nsld kabinet je dopustil, da je prišlo do te velikanske svetovne vo ne, ker se mu je zdelo, da je prišla prilika, da s pomočjo svojih političnih tovarišev trosporazuma razruši živinski živec svojega največjega evropskega konkurenta a svetovnem tržišču. Belgijska »evtraliteta, ki jo je hotela Anglija pretvezno ščititi, je bi a le maska. Po objavljenih, v Bruslju najdenih aktih-jebilo ugotovljeno, kako in do kžke mere je Bel gija izvrševala svojo nevtralnost napram Angliji. S tem je svet na jasnem glede dveh dejstev: Ko so naše čete stopile na belgijsko ozemlje, so bile na tleh države, ki je svojo nevtralnost sama že davno preluknjala. Dalje je ugotovljeno, da nam Anglija ni napovedala vojne radi belgijske nevtralnosti, ki jo je ona sama pomagala izpod kopati, marveč zato, k«r je menila, da s p -močjo dveh velesil s kopnega premaga nas. Sedaj, pp razkritju angleško-belgijskega vojnega načrta je politika angleških državnikov označena za vse čase. Po vzpodbudi Anglije nam je Japonska iztrgala Kiaočao in kršila s tem kitajsko nevtraliteto. Ali je Anglija nastopila proti temu kršenju nevtnriitete ? • Nam je državni kancelar kazal na agresivni značaj* ki ga je trosporazum od nHcdaj kazal proti prizadevanjem Nemčije, da bi po sporazumljenju s posameznimi vlastml trosporazuma odpravila vojno nevarnost in da M na drugi strani ojačfla svojo vojno silo. Pri tem smo v Frandji vedno naleta vali na misel revanše. Z Rusijo je prišlo sicer do posamičnih dogovorov, ali nje trdna zveza s Francijo, nje nasprotstva do z nami zvezane Av tro-Ogrske Ia nje po panalaei-stičal pohlepnosti podiigano sovraštvo proti Nemcem so.aBjmngnčiM do- govore, ki bi bili v polni politični krizi izključili vojno nevarnost VMjub težavam se je Nemčiji po dolgih pogajanjih v letu 1911 posrečilo sporazum-Ijenje z Anglijo v različnih spornih gospodarskih vprašanjih v Afriki in sprednji Aziji, S tem naj bi se bila zmanjšala možnost političnih navzkrižij. Anglija pa se je kolikor možno na skrivnem pogajala s Frarcijo in Rusijo, da sklene vedno trdnej- mil larične dogovore za slučaj kontinentalne vojne, da bi Nemčijo držala v Šahu na ure,an u nje sil. Ko se je izvedelo za tajna pogajanja Anglije z Rusijo o maroški konvenciji, je državni kancelar opozoril na resne nevarnosti, ki so v tej angleški politiki za svetovni mir. Iz skupnega položaja stvari smo tedaj izvajati konsekvenco s predložitvijo največje, v nemški zgodovini znane predloge za oboroževanje. Po izbruhu vojne je Anglija odložila vsaS videz, razglasivši, da hoče nadaljevati bojf dokler ne bo NemClja strta gospodarski in militarično. Panslavistično sovraštvo proti Nemcem je pritrjevalo z radostjo. Francija se je nadejaia, da popravi udarec, ki jo je zadel leta 1870. Na vse to imamo za naše sovražnike le ta odgovor: Nemčija se ne pusti uničiti I (Dolgotrajna pohvala). Državni kancelar je nagla*al organizacijsko moč Nemčye, slavil me nravstveno veličino in juna tvo naroda ter izjavil: Če n^s sovražniki zasramujejo s huni in barbari, razširjajoč o nas poplavo laži, menimo, da moremo biti dovolj ponosni, da se ne žalostimo radi tega. Ta nest remenljivi duh, ki navdaja Nemčijo v Še ne doživljeni enotnosti, mora biti in bo zmagovalen. (Bravo kilo). Kakor po čarobni sili so padle pregraje, ki v pustem in topem času dolgo ločujejo ude naroda, ki smo jih postavili drug proti drugemu v nesporazumljenju, nezaupanju In za vidljivosti. Se enkrat ponavljam besedo, kt jo je izgovoril cesar, ko je izbruhnila vo}na: Ne poznam več n> bene stranke, poznam le še Nemce. Ko bo vojna končana, se zopet povrnejo stranke. Brez strank in brez političnega boja. ni političnega življenja tudi za naj^vobodneji in najujedinjcnejšl narod. (Živahna pohvala). Gospoda mojal Zaključujem svoja izvajanja: Sedanji Čas nI za besede. Le še eno. V zvestobi in vroči hvaležnosti se spominjamo sinov Nem iie, ki so dali svoje življenje za čast domovine. Združujemo se pred njihovim, sedaj onemelim junaštvom v obljub', da bodo otroci in vnuki v močni Nemčiji svobodno in neovirano proti tuji grožnji n sili, mogii dr.Ije graditi na veličini države (Živahna pohvala). Vztrajali bomo, dokler ne bomo imeli gotovosti, da se ne bo nikdo več drznil motititi našega miru, v katerem hočemo razvijati nemško bitstvo In nemško moč kot svoboden narod. Tem besedam je sledila velikanska radost v zbornici in tribinah. Pl^ nje In zopet in zopet ponavljajoča se ponvala sta trajala več minut. » * t. Naj om nimo tu še, da je socijalnodemo-kratični poslanec Haase izjav I, da socijalna demokracija, zvesta svojemu prejšnjemu stališču, odobruje zahtevane nove kredite. Tudi danes še — je n< glaŠal — smo v soglasju z intemacijonalo na stališču, da ima vsak narod neminljivo pravico do integritete in neodvisnosti. Zahtevamo, da se vojni, čim bo sovražnik pripravljen za mir, napravi konec z mirom, ki bo mogel dovesti do prijateljstva z drugimi narodi. Posl. Spahn (centrum) je itjavil v Imenu vseh strank. (Živahna pohvala): V tej grešno vsiljeni nam vojni hočemo vztrajati, dokler ne bo izvojevana zmaga, ki bo odgovarjala vel kanskim žrtvam in kl nam zajamči trajno zaščito. Na to je poslanec Spahn Izrekel globoko hvaležno zaupanje vojski in mor« naricL ___ Sličice iz volne. Volna kavarna ob SavL Fran Motetr poroča v »Az Cstuc Usoda me je zanesla v umazan, razstreljen kraj ob Savi, kjer Sirar. TI. ,VEČERNA EDINOST- «L *5. V Trstu, dne 3. decembra 1914. Je vsako p« j:« jniezno poslopje prevrtano in [čel boj za višino. Oba aparata sta napra- »treneno topovih in puškah. Tam se nahaja tudi *ka varna*. Preveč zakurjena, dolga soba, polna dima, ki je ponoči prenapolnjena- Kratek opis te sobe: dolga riiza: sami trenski častniki; majhna miza: zdravniki in civilne strežnice. Ločeni, a vendar drug tik drugega: temnomodri avstrijski in svetlomodri ogrski avtomobilski častniki, do vratu vsi v blatu, tri nune, hrvatski meščanski strelec s puško in nasajenim bodalom, okrog rokava črao-rumen trak, miza z generalštabnimi Častniki etapnega poveljništva, amerikanska tasnikarka v uianskem plašču in vojaški čepici, nemški časnikarji s Škornji, tri polj-•te strežnice v Ičukastomodri obleki z mo-Ikiml Čepicami in rdečim križem, majhna «tka z monitorskim mornariškim častnikom, v črni obleki in zlatimi vrpcami, nekaj vojnih dobaviteljev, eden z rdečo brada jako lepa. vitka deklica v elegantni o-IhU, na (lavi strežniško avbico, na prsih zlati zaslužni križec na rdečebelem traku vojne svetinje, vojaški duhovnik, dva, ki igrata iah in tri civilne osebe, ki kvar-tajo, eleganten huzarski častnik, pri mizi zdravnikov dama v kričeče rdečem pla- _ in nihče več. Mornariški častnik pripoveduje zanimive stvari o svojih francoskih tovariših, ki se sedaj nahajajo v jadranskih vodah. Večino jih pozna osebno. Pravi da se nahaja med njimi tudi sloviti francoski pisatelj Claude farrćre, ki je sedaj posebno v modi. Po poklicu je mornariški častnik in se nahaja sedaj najbrž na ladji »Jurien de la Oravičre«, ki obstreljuje nedolžne svetilnike. Ko je pred kratkim — pripoveduje častnik — moja tedanja ladja »Zrinyi«, bila stacijonirana pred izlivom Bojane, z vojnimi ladjami mednarodne pomorske demonstracije, sem bil radoveden na Clauda Farrćra, ko sem čul, da je tudi navzoč. Poiskal sem ga na francoski ladji in mu povedal, da poznam njegova dela in da jih ljubim. Povprašal sem ga po njegovih razmerah, nakar Je po pristni francoski navadi takoj začel govoriti o denarju in izjavil, da strahovito veliko služi s svojimi romani Pripomnil sem nato, zakaj ne izstopi potem iz mornarice, saj bi mogel živeti v Parizu v svoji lastni palaču Gospod, je odgovoril Farrere, delati morem edinoie na svoji ladji, za kar imam poseben vzrok. Brez opija ne morem napisati niti vrstice. In povsod na vsem svetu bi me motili v kajenju opija, povsod bi se obregovali ob to, le tn na ladji se čutim varen ... Zaprem se v svojo sobo. nabašem svoje opijeve pipe, moja ladja plove po širokem morju, daleč od sveta ... v tej omotici pišem svoje romane. Vprašal sem ga: »Ali ne prepovedujejo tega vaši pravilniki?« Smehljaje fe zamahnil z roko: VeČina rancoskih mornariških častnikov ie strastnih opijevih kadilcev. Večii del svojega življenja preživljamo v azijskih kolonijah, v japonskem in kitajskem vzdušju, od tam prihaja ta čudna strast z nami. Francoski mornariški častniki imajo dve veliki napaki: prvo, da ni ladje, na kateri ne bi blazno politiziralo peterim strankam pripadajoče čast-niŠtvo, druga pa kajenj* opija. Nemogoče Je ustaviti na francoskih ladjah moč opija Tak sem tudi jaz. Brez opija ne morem pisati nemoteno pa se more opij kaditi le na vojni ladji, kajti tu ga kadi vsak. Zato ne grem od mornarice. — Tako Je častnik z monitorja pripovedoval potiho-ma v zadimljenem hrupu vojne kavarne ob Savi. Polet v sovražnem ognju. Včerajšnji dan mi ostane za vedno v spominu. Prejel sem prvi svinčeni krst in to pod čisto nenavadnimi okolščinami. Čudim se. da je šlo vse po sreči, kajti bile so strašne minute. Dobil sem nalog, da fotografiram sovražne pozicije. Bilo je okoli 8 zjutraj. B. in jaz sva pripravila stroj. Prinesel sem karte in vse potrebno, spravil vse pod sedež, nakar sva se prvikrat dvignila nad sovražne pozicije. Motor je ropotal in pel svojo pesem. Tekom 15 minut sva se dvignila okoli 1500 m nad mestom, nakar sva odletela proti sovražnim pozicijam. Višinsko merilo je kazalo 1900 metrov. Pod menoj Je postajalo vse vedno manjše. Nestrpno sem gledal navzdol. Prvikrat sem zagledal o-genj nekega topa. Bila je naša artiljerija. Kroglja je izginila v daljavi. Pregledal sem še enkrat motor, nakar sva dospela nad sovražno fronto. V tem trenotku so nastali vetrovi, kar me je močno osupnilo, ker je bilo vreme popolnoma mirno. Bila sva že 2100 metrov visoko. Ne morete si predstavljati, kaj se pravi, letati v tej višini nad sovražnikom, kojega kroglje nas niso mogle doseči. Napravil sem zaukazani posnetek. Mislila sva ravno preleteli linijo po ukazu, kar se pojavi v enaki višini, bogve odkod Je prišlo, neko sovražno letalo, ki se Je bli-fajo nama z neznansko naglico. Zavpil tem tovariša: Kvišku!. In sedaj se le pri- vila polkrog. Naše letalo se je dvignilo 3000 metrov visoko, francosko za kakih 10-15 m višje. Pričakoval sem bombo in že vzel v roko samokres. Francoz je šel preko nas, nakar sem pričel streljati za njim. V tem trenotku se je sovražnik obrnil in izginil. Vze! sem zopet karte v roke, da se kolikor mogoče hitro vrneva domov. Tu se mi je zdelo, kakor da bi me kdo udaril z batom. Zgubila sva orijentacijo in to sredi nad sovražnikom! Te minute so bile najstrašnejše, kar sem jih kdaj preživel. Vsled streljanja je bila naša pozornost popolnoma pozabljena. S tresočim prstom sem iskal po zemljevidu in končno srečno našel zopet pravo pot. Odletela sva kar najhitreje proti domu. Jezik se mi Je prilepil na nebo od same razburjenosti. Kmalu sva dospela na določeni prostor. Ko sva se spuščala navzdol, sva napravila še par posnetkov. Pristala sva dobro! Takoj ven in poročilo naprej! Pozneje je monter naznanil, da je na letalu videti, da Je bilo sedemkrat zadeto. Naš stotnik naju Je opazoval iz fronte in nama naznanil, da Je bilo oddanih na letalo 46 šrapnelskih strelov, ki pa so se razpočili že prej, precej globokeje. Sedaj sva šele vedela, odkod so izvirali oni silni vetrovi; bil je tc zračni pritisk od šrap-nelov, ki so se razpočili v zraku. Naši tovariši, ki so naju zasledovali z daljnogledi, so nama čestitali. To je v glavnih potezah moja prva vožnja po zraku in bog daj, da bi jo vsi tako srečno prestali, kakor sem o jaz kljub vsem velikim nevarnostim, v katerih sem se nahajal. V ognju granat. Znani anglešk vojni poročevalec Filip Gibbs piše: Ni mogoče popisati strahot granatskega ognja. Ni dolgo od tega, ko sem bil sam v takem ognju in sem opazoval učinkovanje teh strelov na druge ljudi, analizirajoč isto-z bolestnim interesom svoja lastna čustva. Dan za dnevom sem kljuboval te) godbi — poleg strahu so se pojavila tudi druga čustva, ki so povzročila to promeno meni. Čutil sem močno nerazpoloženje, kateremu Je podlegel mej mozeg. Silen hrup ks Šum je vplival name bolj uničujoče, nego zavest grozeče mi smrti. Nemške baterije s«) se nahajale v živahnem delovanju okrog Nleuporta, Dixmuidena In Peroysa. Tvorile so polukrog, okrenjen od obrežja. Videli smo lahko blesk sovražnih topov. Oglušljiv šum liki grmenje, prerušen mestoma s strahovitim treskom, Id mi Je pretresel mozeg, e deloval na moje telo kot strahovit proces raztvaijanja in razpadanja. Med tem grmenjem e bilo šišati vis k glas granate — to bu-ianje besne pošasti, ki Je zapuščala razžaljeno topovsko žrelo. Glas njen postaja prodirajoč, pevajoč, dokler se ne razlije v zamolkel prašek vse uničujoče eksplozije. — Se veliko glasnejši Je glas naših topov. Pri Nieuportu sem stal sam samo nekoliko sto meti o v oddaljen od ene izmed naših vojnih ladij. Vsaka granata je bila, kakor Jupitrov grom. Tek) in duša se zvijata v mukah, bučanje je v resnici peklensko. Tresk e tako silen, da me teme boli, kakor bi }j|o zadeto s palico, še grozneje je v bližini francoskih baterij. Njih treskanje je še ostrejše in salnejše. Zdelo se mi je, da ml poči ušesna mrena. Strašno je sredi tega ne- Pred kratkim je izdal namesiništveni svetnik odlok, s katerim se omejuje točenje Žganih opojnih pijač brez izjeme lokalov na čas od 9. ure dopoldne pa do 5. ure popoldne. Izpo-četka je bila odredba omejena le na žga-njetoče kot take, a od 28. minulega meseca pa velja tudi za kavarne, gostilne itd. Popolnoma smo se strinjali z oblastjo, ko je v želji, da se kolikor mogoče omeji pitje žganja, odredila zgoraj omenjeni urnik za žganjarne, pri čemer smo prepričani, da je bil glavni nagib za odredbo želja, da bi se čim najmanje motil javni mir in red v večernih urah, ko so se sicer zapirale žganjarne in so razni žganjarčld, omoteni po raznih »špiritovcih«,razgrajali po mestnih ulicah, kjer je varnostni oblasti na razpolago razmeroma majhno število varnostnih organov. Umljivo nam Je tudi, da je oblast skušala ugoditi prošnjam lastnikov žganjaren, katerim Je nova odredba prizadela precej Škode, in je začela gledati na prste raznim zakotnim prodajalcem žganja ki so ga točili brez dovoljenja tudi pred 9. uro dopoldne in po 5. uri popoldne. Nikakor pa ne moremo pojmiti, zakaj Je oblast prepovedala prodajo žganih pijač, likerjev itd. tudi kavarnarjem. Tisti ljudje, katerih popivanje po žganjar-nah naj bi se omejilo, pač ne zahajajo popivat v kavarno, oni pa, ki želi v večernih in nočnih urah popiti čašico likerja ali kaj podobnega v kavarni, pa tudi gotovo niso in ne bodo zahajali v žganjarne, pa naj bi bile odprte dan in noč. Noben lastnik žganjarne ni imel in ne bo imel niti najmanjše škode zaradi onih par čašic likerjev, ali recimo žganja, ki se iztoči do kavarnah* opisnega treskanja. — So ljudje, ki se privadijo na to treskanje, a večina se ne navadi nikoli. Vojak v mojem spremstvu seje vselej sklonil in upognil hrbtenico, kadar so ele streljati baterije. Njegovo lice Je izražalo največjo bol. Priznal mi Je, da so mu živci docela razoreni od tega strašnega treskanja. Trojico njegovih rojakov so poslali domov. Eden izmed njih Je dobil tak živčen napad, da je malodane umrl. A niso bili to strahopetniki, marveč inteligentni, hrabri ljudje, ki so a delovali že v marsikaterem Ijutem boju. Vsi ti so oboleli na živcih vsled neznosnega pritiska tega treskanja na možgane. So pa tudi ljudje, ki za časa granatskega ognja zblazne. Ta blaznost je posebne vrste, neka ekstaza* neka duševna vzhičenost, Id Jemlje človeku moč, da obvladuje samega sebe. Ti ljudje prepuš ajo, pokoreč se neodoljivi sili, deliriju grmečih topov m eksplodirajoča granat. Ko je v Antwerpnu vozila neka angleška ambulanca ranjence iz ognja, je eden izmed njih skočil z voza, obvladan od ne od Ijivega nagona, da te zopet vrne v ta pekel — Zakričal Je: „Moram nazaj, morami Granate me kličejo-. Odhitel je in nihče ga ni več videl. Domiife vesti. Odlikovanje. |e sodišča, čiču, povodom zaprošene Jitve pode« srebra! slugi Antonu Jur- priredJ jutri, v sobot* & *» prt S*. CMD v Trst« ob 2 pop- Zaradi kršitve subordinacije. Crnovoj-niški pešec, Julij Novak, občinski tajnik idrijski, se je pred ljubljanskim domobranskim divizijskim sodiščem moral zagovarjati zaradi kršitve subordinacije. Major Kollaritsch Je ukazal Novaku, ki ni bil sposoben za zunanjo vojno službo, naj nastopi službo pisarja v ljubljanski rezervni bolnici, Novak pa se je upiral temu povelju, češ da Je kroglja, ki Jo ima že dalje časa v prsih, premenila svoj položaj, da zaradi tega ne more pisati. Izpovedbe zaslišanih zdravnikov so si nasprotovale. Zastopnik obtožbe, nadporočnik - avditor dr. Lutz je povdarjaU da obtoženec ni niti hote! poizkusiti, ali more izvršiti major-jevo povelje, temveč se Je trdovratno u-piral. Sodišče Je Novaka spoznalo za krivega in ga obsodilo v osemmesečno težko ječa Nesreča v Vremskem Brltofu pred sodiščem. Zaradi nesreče v Pristerjevem premogovniku v Vremskem Britofu, ki se je dogodila 13. decembra lanjskega leta in se ie tedaj ponesrečilo 9 rudarjev in 1 paznik, so se morali sedaj zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem lastnik premog okopa, profesor Avgust Prister, obratni vodja Avgust Scmid in paznik Josip Obreza, ki so bili obtoženi pregreš-ka proti varnosti življenja. Razprava Je trajala enajst ur in se Je dokazalo po izjavi izvedencev, da se je nesreča zgodila brez sokrivde obtožencev, ki niso mogli vedeti, da se nahajajo v premogovniku stare, pred sto leti izkopane Jame, ki so bile polne vode in so bile vzrok nesreče. Sodišče Je zato oprostilo vse tri obtožence. Nova izdaja Jubtleiafc dopisale za vofno-MtoMm bmm* Ko se Jo koncem decembra 1906 ustavila prodala dne 18. avgusta 1906 izdanih JubileJskih dopisnic, Je poštni npravi in ostala saloga takih do-pisnic. Okrašene so na zadnji strani s sliko cesarja in s pogledi na no pninflo te grad gotovljenim razglednicam. Znamka 5 vinarjev na sprednji strani kaže podobo cesarja iz leta 1848. Sedaj je sprednja strau okrašena še s črno-rumenim vtiskom, izdelanim po načrtu Kelo Moserja, namreč cesarsko krono z geslom »Viribus Unitis« in z letno številko »1914«. Tako opremljene karte se izdajajo od 2. decembra dalje. Čisti dohodek je določen v podporo vdov in sirot padlih vojakov. Karte se do^ bivajo po 15 vinarjev, oziroma, ako se kupi cel paket s dO kosi, za 4 K 50 vin. pri vseh poštnih uradih na sedežih namestni-štev in deželnih vlad in pri večini večjih poštnih uradov. Naročajo pa se tudi lahko pri vseh drugih poštnih uradih. 7glnyifne dolžnost poštnih uslužbencev iz krajev, zasednlh od sovražnika. Prejeli smo od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva: Poštne uslužbence, ki so se u-maknili iz krajev, zasedenih od sovražnika in ki se morebiti nahajajo v teh krajih, poziva c. kr. trgovinsko ministrstvo, da se radi izpolnitve »zglasilnega lista« nemudoma prijavijo poštnemu uradu svojega tačasnega bivališča. Kranjska podežetea elektrarna ob Završnici ie dala povod delniški družbi Leykam-Josefstal, ki ima svojo papirnico v Medvodah nad Ljubljano, in Tomo Pav-šlarju, da sta se pritožila proti izdanju vodopravne koncesije Kranjski deželi v zadevi te elektrarne. Pritožba je bila naperjena proti temu, da so okrajno glavarstvo v Radovljici, kranjska deželna vlada in poljedelsko ministrstvo soglasno podelili kranjskemu deželnemu odboru in upravi državnih železnic vodopravno koncesijo za napravo več vodnih zbiralnikov s skupno vsebino poldrugega milijona kubičnih metrov v svrho izkoriščanja vodnih moči potoka Završnice do njenega izliva v Savo. Akcijska družba Leykam-Josefstal je izjavila, da izvedba tega načrta ogroža njene vodne naprave v Medvodah in Verju ob Savi. 1. t. m. se je vršila razprava pred upravnim sodiščem in poljedelsko ministrstvo je zanikalo tako ogrožanje ter se sklicevalo na izpovedbe strokovnjaških izvedencev. Upravno sodišče pa je ugodilo pritožbi delniške družbe ter razveljavilo izpodbijano razsodbo pomanjkljivega postopanja, ker o vplivu projekta na vodne naprave delniške družbe ni bilo predloženo formalno mnenje m se izvedenec ni izrekel o tej stvari dovolj določno. Pritožba Tomo Pavšlarja je bila odbita kot neutemeljena. Direktni osebni promet DunaJ-Carlgrad. Ker se je vsled ustavitve vsega prometa na kraljevih srbskih državnih železnicah dosedanja pot za poto anje v Carigrad čezBelgrad Niš Sofijo do preklica prekinila, se je sporazumno s vdeleženimi železniškimi upravami udejstvil nov direktni osebni promet iz srednje Evr pe, brez dotaknitve Srbije« skozi Romunijo in Turčijo. Ta nova zveza v Carigrad vodi Dunaja Čez Budimpešto-Brasso-Predeal Bukarešto in od tu čez Gjurgevo-Ruščuk-Gornja Orekovica-Nova Sagora v Tirnovo-Sejmen, kjer se doseže zopet dosedanja pot čez Svilengrad-Drinopolje v Carigrad. Vlaki vozijo po naslednjem voznem redu: Smer Dunaj-Carigrad. Dunaj vzhodni kolodvor odhod 9.10 dopoldne, Gy6r prihod 11.19 dopoldne, Gy0r odhod 11.21 dopoldne. Budimpešta vzhodni kolodvor prihod 1.40 pop. odhod 2.10 popoldne, Brasso prihod 5.16 zjutraj, Brasso odhod 5.26 zjutraj. Predeal prihod 6.33 zjutraj. Bukarest prihod 1155 dopoldne, Bukarest odhod 1.10 popoldne. Gjurgevo Loka prihod 3.55 popoldne, Prevoz čez Donavo v Ruščuk: Ruščuk cdhod 5.52 popoldne, Gornja Orehovica prihod 10.46 zvečer, Gornja Orehovica odhod 11.55 zvečer. Stara Sagora prihod 5.40 zjutraj, Stara Sagora odhod 5.45 zjutraj, Nova Sagora prihod 6.43 zjutraj, Nova Sagora odhod 6.51 zjutraj, Tirnovo-Sejmen prihod 8.36 zjutraj, Svilen-grad prihod 10.— dopoldne, Svilengrad odhod 10.35 dopoldne, Drinopolje prihod 11.35 dopoldne, Drinopolje odhod 11.55 dopoldne. Carigrad prihod 9.51 zvečer; torej traja vsa vožnja iz Dunaja v Carigrad 60 ur 41 minut. Smer Car i gra d-Duna j: Carigrad odhod 7.44 zjutraj, Drinopolje prihod 5.58 popoldne, Drinopolje odhod 6.18 zvečer, Svilengrad prihod 7.10 zvečer, Svilengrad odhod 7.40 zvečer, Tirnovo-Sejmen prihod 9.19 zvečer, Tirnovo-Sejmen odhod 9.30 zv. Nova Sagora prihod 11.16 zvečer, Nova Sagora odhod 11.26 zvečer, Stara Sagora prihod ,12.26 po noči, Stara Sagora odhod 12.36 po noči, Gornja Orehovica prihod 6.06 zjutraj, Gornja orehovica odhod 7. - zjutraj, Ruščuk prihod 11.36 dopoldne. Prevoz čez Donavo v Gjurgevo: Gjurgevo Loka odhod 1.15 pop., Bukarest prihod 4.35 pop., Bukarest odhod 5.05 pop., Predeal odhod 8.42 zvečer, Brasso prihod 9.44 zvečer, Brasso odhod 10.06 zvečer. Budimpešta vzhodni kolodvor prihod 1.25 pop, Budimpešta vzhodni kolodvor odhod 2.05 pop., Dunaj vzhodni kolodvor prihod 6.40 zvečer; torej traja vsa voinfa iz Carigrada aa Dunaj 58 ur 56 minut. Med Ruščukom in Carigradom bo skozi vozil spalni voz in direktni voz I. in II. razreda. V Gornji Orehovici imajo novi vlaki neposredno zvezo na in iz Sofije ter na in iz Varne. MB »H SN ■■ - PRIPOROČLJIVE TC3DKE i C£ i e« I SB i ■B JUL se v mJ Brivnlce. Anton Novak Si 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni Obisk. — SVOJI K SVOJIM! 2660 UiitkiiltlM in najlepša lasnliarska dela se fzvr-n0iD0U5Q tajajo ▼ frizerskem salona Andreje ROJI Ca ▼ Tretu, Acquedotto 20. Izpadli lasje ne knpojejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in totna portret b a. Ogledate si izložbo, da so prepričate. 1851 Buffet Hdmisnia m cenjenemu nbftiastvo Buffet v rtiPOlUlD SE ulici Gheda ftt. & Točijo se pr- vovratna vina in pivo. 1804 Gostilne. Kari In Veronika Tuschak grande fttv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „Alla bella Tri »»ste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina m prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in Črno. Postrežba točna. 2S70 sHln I tat A Vmi ulica Lazzaretto veccbio It. Anic LISllUv lrsi 36. Zaloga vioa s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v tilici Casimiro Donadoni it. 2 in v ulici Campo S. Giacomo it 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah ho prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Pi.poroča se za obilen obisk. 2709 Obleke. HfiHIfn izbera oblek za moške, dečke z prodajo Vbil lili perila. Klobuki in kape v veli a izberi. Kostimi *a dečke po ceni, da se ni bati konkurence. Cele oblake in hlače za delavce. — Trst, Campo >an Giacomo Štev. 6, nasproti cerkve Sv. Jakoba. 2449 Šivilje. LDirnrD ^^ Pi"""* dtli* Borsa St, 8 v. 9 KILU Lil Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskega kroju plesne obleke, obleke za porok«, bluze za gledališče itd. One zmerne Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Pohištvo. Hfl||| postelji vzmeti, nove iimniee K 80.— l*o-UUb polna s, alna soba x žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I 231B Razni« dajo razne gostilne. PrOdOjO kasarne. mleka ne in drogi obrtni obrati, h 6e, "rile itd. Pojasnila dajo KolarSlč, kavarna Goreo od 9—11. 8—6 telefon it. 825 41 Čistilo za ieolle tf -kete in kovine. — WMIT mmwm « - a z z o 1 i & Comp Via Carpison 2. Telefon 13-OS. Odlikovana tržaška to- :: MALI omMl " besedo- i—»i—i a se račnuiijo po 4 stot. I M * I Mastno ti-kane besede se ra£n- □D □□ aajo enkrat vsč. — N«jtnaxy4a : pristojbiua znaSa 4" stotink. : □□ DC □□ zračna, se odda takoj t naje n gospodu ali gospici ▼ ulic» C-onimerciaie 4tv 11, III. nadst. 44>€