Ir. 43 - III. Jahrgang__Marburg a. «L Drau, Samstag, 23. Oktober 1943 Einzelpreis 10 Rpf Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schrittleitunj: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 - Bezugspreis«: In der Ostmark, viertel jähr.Ii M 1.2$ einschl.9 Rpf Postgebühr; Im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 5503» jamstva nemške zmage ¿¿Sovražni teror ni in ne bo zlomil morale nemškega naroda — Sleherni Nemec se zaveda, da gre za boj, ki odloča o življenju in smrti Zaupanje v vodstvo je neomajno- — Delavci iz 21 evropskih narodov delajo za zmago Nemčije — Kako je z razdelitvijo surovin? PK-Kriegsberichter Schürer (PBZ — Seh) V'erpiiegungsiager einer Division Tausende frisch gebackene Brote sind mit der Feldbahn in dem Verpflegungslager einer Division angekommen. Von hier nehmen die Brote ihren langen und oft recht beschwerlichen Weg zu den Stellungen und Bunkern in der HKL Kakor je razvidno iz zadnjih poročil nemškega vrhovnega poveljstva, je nemška obramba .zbila te dni izredno veliko število šurimotornih bombnikov nad nemškim in zapadnim zasedenim ozem-ljejn. Več sto takih »letečih trdnjav« se je točno v smislu dr Goebbels-ovih napovedi spremenilo v »leteče rakve«. Anglo-Amerikanci nimajo samo milijonske škode, temveč je bilo v zadnjem času uničenih ali vsaj iz boja izločenih nad tisoč najboljših ameriških in angleških letalcev. Teroristično bombardiranje nemških mest in zapadnega zasedenega ozemlja je torej postalo zelo kočljiva zadeva anglo-ameriškega vojskovanja. Odstotek letal, ki jih uniči nemška obramba Evrope, je tako velik, da gre to sovražnikom na živce. Tudi sovražni letalski produkciji, predvsem pa šolanju letalcev so postavljene meje, ako misli sovražnik dan za dnem nadaljevati svoj teror. Udarci, ki so bili namenjeni nemškemu narodu, so prileteli te dni nazaj s toliko močjo, da je zagnal anglo-ameriški tisk velik krik glede strahovitih izgub »zavezniškega« letalstva. Sijajna nemška obramba je sovražnika res zadela v živo. To tem bolj, ker so si zlasti Anglosasi obetali od teroriziranja nemškega prebivalstva morebitne predpogoje za zlom nemške vojne morale. Sovražnik se je temeljito zaračunal, ako je mislil, da bodo njegove namere uspele. Z nemške uradne strani je bilo že opetovano izjavljeno, da naj Angleži nekoliko potipijo, kajti protiudarec bo sledil ob času in v obsegu, lcakor ga bo določilo PK-Kriegsberichter Wanderer fPBZ—Seh)' Nachschub durch den »fliegenden Güterzuge Eines unserer großen Transportflugzeuge, die im Nachschuhverkehr tür die iWit eingesetzt werden. Außer Truppen werden auch Fahrzeuge und schwere Waffen in den gewaltigen Rumpf verladen und zur Front befördert nemško vodstvo. Nemški protiudarec i« aikakor ni sledil, zadostovala j« ž« ojačena in izpolnjena protiletalska obramba, da je sovražnik pre>eJ udarce, kakor jih pač niti najmanj ni pričakoval. Nobenega dvoma a« more biti o tem, da j« kakovost vojne morale eden izmed glavnih čini-teljev za izvojevanje zmage. Sovražnik se je sedaj lahko na lastn« oči prepričal, da vcina morala nemškega naroda v petem vojnem 1 u ni niti najmanj trpela, pač pa se je vsled upravičenega sovraštva proti nečloveškemu letalskemu terorju stopnjevala tako, da je sovražnik dosegel to, kar ni bilo v njegovih namerah: strnjene vrste ojeklenelega naroda, ki ne bo odnehal v svojem bojevanju in prizadevanju vse lo tlej, dokler ne bo izvojeval svoje dokončne vojaške in politične zmage nad vsemi sovražniki. Sleherni Nemec v4, kal ga čaka, ako nemško orožje ne bi zmagalo v tej, Nemčiji vsiljeni voini. Führer je v enem izmed svojih velikih aovo^-v Izjavil, da v tej vojni ne bo zmagovalcev in i« premagancev Eni bodo preostali, drugi bodo uničeni. V petent-vojnem letu manifestira »em~kl narod svojo voljo do življenja in svoje pr /o na sončni prostor s toliko energijo in vitaliteto, da o izidu te vojne ne more biti nikakega dvoma. Protiudarci, ki jih je nemški narod sprejel v tej vojni, ga nikakor niso omajali. Povsem pravilno gleda nemški človek na vojno dogajanje, zavedajoč se, da je krivulja usode nepreračunljiva. Kakor preostane, bolnik, ako je sicer trden, vročico in se povrne krivulja temperatur« sopet v normalno stanje, tako bo tudi splošni vojni položaj Nemčije po kritičnih fazah dobil drugo lice. Napačno sodi tisti, ki motri in ocenjuje položaj samo po zadnjih dogodkih. Pravilno J« deial Gauleiter dr. Uiberreither v svojem govori v Eg-genberg-u, da si bo ustvaril pravo sodbo )m tisti, ki primerja položaj Nemčije s situacijo, ki i« vladala ob pričetku te vojne in sedaj. Nenv- 'd narod je bil pred štirimi leti obkoljen in Itaiija niti v odločilnem trenutku ni hotela izvršiti svoi« zavezniške obveznosti. Takrat je bil položaj Nem-čije res nevaren. V teh štirih letih pa je Nemčija s sijajnimi udarci svojega orožja razbila ie-kleni obroč - sovražnikov in je postala odločujoč faktor v Evropi. Iz vsega tega je torej razvidno, da je moralno držanje nemškega naroda nafsigur-nejše jamstvo bodoče nemške zmage. Nemčija se danes v 6voji borbi proti boljševizmu in zapadni plutokracijl ne bori samo zase, temveč tudi za ostale evropske narode. V Nemčiji in v evropskih deželah delajo danes delavci 21 narodov za nemško zmago. Pri tem so deležni vseh tekovin nemškega socializma in delovne zaščite. Dočim izžemata plutokracila in boljševizem svoje delovne mase, nudi nemški socializem tudi inozemskemu evropskemu delavcu brez razlike narodnosti, vse blagodati, izvirajoče iz storitvenega socializma. Novi socialni red, za katerega se bije danes usodna borba na fron'ah proti plutokratom in boljševikom, bodo uživali vsi evropski narodi, zato je nemška zmaga v njunem interesu celokupne Evrope Dejstvo, da dela danes poleg milijonov nemških mož in žo.a ¥ežfki boji na vzhodni firenii i udi v preteklem iednu so hrabre nemške lete zavrnile vse sovražne poskuse prodora glavne obrambne trte - Velike krvave in ataterijalne izgube sotjeiev Der Kampfraum im Osten. (Scherl.) Severno od Azov6kega morja in ob srednjem Dnjepru je sovražnik 13. oktobra nadaljeval svoje silovite poizkuse prodora na raznih težiščih bitke. Vsi napadi so bili zavrnjeni. Ob izlivu Pripjeta in v prostoru Gomela so nemške čete po zavrnitvi sovražnih napadov v lastnih sunkih zavzele nov teren. Zapadno od Smoienska so se izjalovili vsi sovražni napada ob velikih izgubah za sovjete, ki so izgubili zopet 50 tankov. 13. in 14. oktobra je izgubilo sovjetsko letalstvo na vsej vzhodni fronti 102 letala. Po poročilu z dne 15. oktobra je sovražnik zaman nadaljeval svoje napade severno od Azov-skega morja ter ob Srednjem Dnjepru. Mostišče Zaporožje so nemške čete na povelje in po uničenju vseh važnih naprav izpraznile. Ob Dnjepru, ob izlivu Pripjeta in ob reki So* to Nemci kx-vedli uspešne napade Pri tem so zožili več sovjetskih mostišč na zapadnem obrežju Dnjepra. Zapadno od Kričeva in zlasti zapadno od Smoienska so se 14 oktobra razrušili močni sovražni poizkusi prodora nemške fronte. V času od 12. do 15. oktobra je izgubil sovražnik v teku svojih neuspelih napadov 354 tankov in 233 letal. Po sobotnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva je sovražnik nadaljeval svoje napade na dosedanjih težiščih bitke, zlasti pa jugovzhodno od Kremenčuga. Nove poizkuse prodora nemške fronte ie podvzel sovražnik brez uspeha na obeh 6traneh Kijeva, severozapadno od Cemagova, ju-gozapadno od Smoienska ter v področju Velikije Luki. Prišlo je do srditih bojev in uspešnih nemških protinapadov V nedeljo je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo med drugim, da so nemške čete v soboto na obsh straneh Melitopola zavrnile močne sovjetske protinapade. Več sovjetskih skupin je bilo pri tem uničenih, 648 mož ujetih in 50 topov zaplenjenih. Jugovzhodno od Kremenčuga je sovražnik tudi 16. oktobra nadaljeval svoje poizkuse prodora, ki so pa bili v težkih bojih zavrnjeni. Pri tem je bilo uničenih 120 sovražnih tankov. Pa tudi na drugih mestih srednjega Dnjepra so se izjalovili sovjetski napadi. Medtem so besneli težki boji severozapadno od Cernigova in zapadno od Smoienska. 18. oktobra je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da so bili severno, od Azovskega morja odbiti močnejši sovražni pehotni in oklopniški napadi. Jugovzhodno od Kremenčuga so nemške čete ves dan odbijale težke sovražne napade. Uničile so pri tem 43 nadaljnjih sovjetskih tankov. Nek nemški oklopniški korpus pod vodstvom Generalleutnant a Hoßbach-a je v teku dveh tednov preprečil nevaren poskus sovražnega prodora ob izlivu Pripjeta ter je v protinapadu uničil dv« strelski diviziji in eno oklopniško brigado. Sovražnik je izgubil 3500 padlih, skoro 2000 ujetnikov, 200 topov in mnogo drugega orožja in ma-terijala. V srednjem odseku fronte so bili odbiti vsi sovražni napadi |>o trdih bojih Dne 19 t m. si je sovražnik silno prizadeval, da bi med Dnjepropetrovskim in Kremenčugom i najmočnejšimi silami prodrl nemško glavno obrambno črto. Razvili so se težki boji s silami, ki so vdrle v enega izmed odsekov. Severno od Kijeva so Nemci zaustavili močne sovražne napade v večdnevnih, težkih bojih. V protinapadu je bila odrezana ena izmed sovražnih skupin Severozapadno od Černinova. južno od Gomela tn severozapadno od Smoienska so bili vsi sovjetski napadi krvavo wtKif' 'lwrozwad > od ro»sta Velikije Luki so nemške čete zopet zavoievale teren, ki ga je osvojil sjvražni-k v nreWniih dneh 20 oktobra ie bilo sporočeno, da so sovietl severno od Azovskega morja obnovBi svoje napade, ki so pa bif - «-'Inrv'tfh b<->i;h zavrnjeni. Jugovzhodno od Kremenčuaa se nadatiui5k> t«"fkl obrambni boji z nezmanišano silovitostjo V ce'o-dnevnih boiih so nemške čete odbHale med Ho-melom in Kijevom sovražne poskuse prodor« nemike fronte Na ostali vrhodni f-onti so se odigravali le iugozapaf^no od mesta V»'Mrii« Luk' 'n severno od jezera Umen boji lokalnega značaja. Živahnost E1Ü I33ZB1&- Maliianslci ftrovrii Težki udarci za anolosaško letalstvo - Sovi uspehi nemških podmornic iemške bombe na Anglijo V Južni Italiji so močni angleški in ameriški odredi 13. oktobra napadli v odseku Volturno ter severozapadno od mesta Benevento. Vsi ti napadi so se zrušili v nemškem ognju. Lahka nemška bojna letala so z bombami težko zadela neko veliko sovražno vojno ladjo v napuljskem zalivu. 14. oktobra so pričeM Anglo-Amerikanci v Juž- mnogo milijonov Evropejcev za nemško oboroževalno in oskrbovalno industrijo, je tudi eden izmed činiteljev jamstva za nemško zmago. Znano je, da v vojnem dogajanju ni odločilna samo morala, temveč tudi gmota. Kar se tiče surovin, ki so za izvojevanje odločilnih zmag nujno potrebne, ie govoril nedavno pred malim krogom novinarjev državni 6vetnik inž. dr. Walter Sch.eber, šef oboroževalnega dobavnega urada v ministrstvu za oborožitev in vojno produkcijo. Govornik je izjavil, da obstoja ali je obstojala številčna nadrejenost sovražnega tabora glede izdatnosti njegovih zemeljskih zakladov. Toda vseh surovinskih virov ni možno izčrpavati in vseh surovin tudi ni možno vpostaviti v boj proti Nemčiji. Tudi v sovražnem taboru so kontingentu ane vse surovinske rezerve. Glede rjavega premoga prekaša Nemčija sovražni tabor desetkratno. Sovražnik pa ima na drugi strani dvakrat toliko črnega premoga. Ker pa nimajo zalog in ker 6! vke otežavajo produkcijo, je sovražna produk-c premoga v zagati. Leta 1942. se je znižala a eška produkcija premoga za 29 milijonov ton n^ am letu 1941. Primanjkuje jim delavcev, ki so večinoma pri vojakih. Nič boljši ni položaj v Sovjetski Uniji. Leta 1933. so nakopali v Sov-jetiji še 130 milijonov ton premoga, leta 1942. — po izgubi najpomembnejših rudnikov — pa samo še 65 milijonov ton. Glede jekla «o sovražniki sicer v premoči, toda tudi na tem področju imajo velike težave. Glede nafte je sov- ražni tabor imel od vsega početka 90 odstotkov svetovne produkcije. Toda Nemčija «i Je prihranila mnogo olja in bencina z izdelovanjem umetnega bencina in z uvedbo generatorjev. Sicer pa je tudi Sovjetija imela kljub bogastvu olja skrbi na tem polju, ker je od početka vojne do danes 60 tisoč traktorjev predelala na generatoreki pogon. Na nemško izdelovanje umetne gume so gledali sovražniki porogljivo, toda smeh jih je minil, ko so jim Japonci pobrali kraje, v katerih producirajo naravni kavčuk. Zedinjene države bd morale v svrho kritja izpadka letno izdelati 380 ton umetne gume, toda nove tovarne bodo izdelale jedva kakih 60 tisoč ton. Položaj Nemčije glede surovin je torej sovražniku raven. Kapaciteta nemške oboroževalne industrije je bila v zadnjem času izredno stopnjevana. Na fronti se pokažejo zvišane storitve šele pol leta pozneje Orožje^ s katerim se fronta sedaj bori, je bilo izdelano spomladi. Sedaj se p oducira za prihodnjo pomlad. Nemški produkciji koristi izredno njena elastičnost. Ni ji treba izdelovati velike serije po enem in istem kopitu. Medtem, ko so Rusi morali ostati iz produkcijskih razlogov pri svojem tanku tipa T 34, je nemška industrija ustvarila »Tigra« ta še druge tebolj&ane tipe. Iz povedanega sledi, da ima nemška Industrija vsled svojega boljšega vodstva in Iznajdljivosti nemških znanstvenikov, tehnikov ta kemikov vse predpogoje za nemško zmago tudi z vidika gmotnega vojskovanja. ni Italiji s premočjo v pehoti in oklopnikih i napadom proti našim eksponiranim postojankam na Volturnu na obeh straneh mesta Capua. Pri tean so se razvili težki in srditi boji. Močni ameriški bombniški odredi so napadli 14. oktobra mesto Schvveinfurth ter so povzročili znatno škodo v stanovanjskih in trgovskih predelih masla. Nemški lovci in rušila so se zaleteli proti sovražniku ta mu v silni letalski bitki prizadejali I skupno s protiletalsko artilerijo izredno težke i*-j gube. Od 250 do 300 napadalcev je bilo po dotedanjih poročilih zbitih 121 sovražnih bombnikov. Verjetno pa je bilo sestreljenih še več sovražnik letal. — Nemške podmornice so v težkih bojih i anglo-ameriško spremljavo potopile enajst ladij s skupno tonažo 74.000 brt. teT dvoje rušilcev. S torpedi sta bili zadeta še dve drugi ladji in nek ruiilec. Na juinoitalijanski fronti so nemške čete po poročilu z dne t6. t. m. odbile v kampanski nižini napade premočnih anglo-omerišldh sil. Nemško letalstvo je uspešno jx>segalo v boje. Severovzhodno od mesta Capua so nemške čete l silovitim sunkom zavrnile sovražnika, ki je beležil krvave izgube V južnem Apeninu in v s»-verni Apuliji se ni zgodilo nič bistveno važnega. Tudi po poročilu z dne 17. t. m. so nemške čete med Capuo in Camnobassom odbile v težkih bolih sovražne napade. Na ostaKh odsekih italijanske fronte je 'bilo beležiti naraščajočo živahnost artilerije ta izvidniških oddelkov. — D r ■ c k and Veri«) Marburger Verlag» and Omckerti-Gr« m. b H. - Verurteilung Egon Baumgartner. Kaapt-•chriltleiter- Friedrich Golob: alle ta Marburg/Dran BadSasae < Zar Zeil ffir Anzeigen die Preillute Nr 3 Tom 10 April IM} gSttig. Ausfall der Lieferung de» Blatt« bei höherer Gewalt oder Betriebaatflrung gibt keinen Anaprocb auf Rückzahlung de« Bezugsgeldes Prispevali v cesio© zbirk® za vogs*© zimsko potsioč [Krien„«.,ierbiiis„erM Ui se vrši v soboto, dae 25. in v ji e «3 e S i o, dne 24. oUobra 1945, ie časfoa Jo rasostf nss vseli Otitic CBundesfiitirerja organizacije Steirisctier iReimatßund Spodnještajerci 1 ».„i. i l. Sp0(?"jf1t?l6rska P"Pada S«<>*1 zopet nad dve leti Reich-u. V tem času Je spod-■Jeitajerako prebivalstvo pri vsaki priliki pokazalo z mišljenjem in dejanjem, da » čutt Zvt zano z usodno skupnostjo Velike Nemčija. ^ ^ rn,- .. .Juna^> vpostavna pripravljenost tisočerih Spodnještajercev kot vojakov nemške obo-ZZ .s,le. m v aiarmkompanijah Wehrmannschaft-a, požrtvovalnost prebivalstva pri zbirkah za Li oskrhi5 čVvT , 2? vojno-pomožno akcijo Nemškega Rdečeg« Križa ter veselo sodelovanja Uv^ in l^ » ,k , ii /t",enlh V?,alH>ir' ^P01®« v^Iednlh spodnjeitajerskega de- «o tisočSe na,b°,,5i dok" 78 ozko ^ U vrnjeno Spodnještajersko s Relch-om ž. no /.rf°t, Pr|Pad"ik np™škega naroda pa Ima tudi vsak Spodnještajerc dolžnost, odstraniti poslednjo črto loč tve ter izražati z Jezikom svojo usodno povezanost z nemškim narodom Uaior ^" r,18 St?Wscher Heimatbund Je v celi vrsti Jezikovnih akcij nudila spodnje- ga,erskemu prebivalstvu priliko za priučeuje nemščine. Večina prebivalstva lahko dokaže raz-vesel)iv napredek v znanju in Izpopolnitvi nemščine. ««it« ras- .... S.° P® še sonarodnjakt, ki jezika svoje skupnosti še ne obvladalo, ali pa ga ie pomanj- kljivo govorijo Organizacija Steirischer Helmatbund bo Izvedla v zimski poletju 1943^T zi-pe veliko ezlkovno akcilo ki bo vsem tem nudila še enkrat priliko, nadoknadi«, kar « zam^ dill in se izpopolniti v obvladovanju nemščine. . ^ u ."/I1 ,efla po7lvam vse tiste- d» »a javijo Einsatzieiter-Ju svoje Ortsgruppe radi obiska jezikovnih tečajev na dan, ki bo objavljen na lepakih. T« poziv velja istočaXo Tdl za vse v gospodinjstvu živeče sorodnike ln druge osebe od 14. do 50. leta starosti. t , Kd!'r s* ,,emu P°z,vu n® M odzval, čeprav nemščine ne obvlada, krši dolžnost kot član organizacije Steirischer Heimatbund in nemški državljan na odpoved ter si ima pripisali vse, iz tega nastale posledice. Tudi v tem zimskem polletju se naj glasi nemščino!« Marburg, 23. oktobra 1943. »Vsi se učimo in govorimo Bundesführer Nemška bombna letala so v noči na 17. oktober bombardirala cilje v Veliki Britaniji. Po poročilu z dne 18. t. m. so se na južnoitali-janski fronti odigrali lokalni boji' samo na nekaterih mestih zapadnega in srednjega odseka. V loku reke Volturno so bili odbiti sunki anglo-ameriških sil. V preteklih bojih je bilo ujetih par sto Angležev in Amerikancev — V vzhodnem Sredozemskem morju so zadele nemške letalske bombe neko sovražno križarko. — V noči na 18. oktober je vrglo par sovražnih letal nekaj bomb na zapadno in severno ozemlje Reich-a. — Nemško 'etalstvo je 17. oktobra podnevi in v noči na 18. oktober bombardiralo uspešno južnoan-gleške cilje, zlasti pa v Londonu. Iz poročila, ki ga je objavilo nemško vrhovno poveljstvo dne 19. t. m., je razvidno, da so nemške čete v področju Campobassa vrgle sovražnika iz neke žilavo hranjene vasi. Sovražni protinapadi so se pri tem izjalovili. — Affgleški bomb-niški odredi so v noči na 19. oktober napadli Hannover, kjer so nastala znova znatna razdejanja Prebivalstvo je beležilo izgube. Po nepopolnih vesteh je obramba zbila 15 sovražnih bombnikov. — V noči na 19. oktober so nemška letala bombardirala cilje v Londonu. V loku reke Volturno in v področju Campo-basso so se po poročilu z dne 20. t. m. razvili i vahni boji. Severno od Capue so vrgle nemške čete sovražnika iz neke mimogrede zavojevane vasi. Medtem so javili iz ostalih odsekov aamo živahnejše delovanje artilerije in izvidniških oddelkov. — Nad holandskira ozemljem so nemška vojna pomorska vozila zbila šest sovražnih letal. Tudi v noči na 20. oktober so nemška letala uspešno bombardirala cilje v Londonu. Sestanek 0KW Führer je sprejel vojno vodstvo. Iz Führer-jevega glavnega stana so sporočili dne 19. oktobra, da Je šef vrhovnega poveljstva nemške oborožene sile priredil sestanek, na katerem so imele vodilne osebnosti države in stranke predavanja svetovnonazorne in notranjepolitične vsebine. Po zaključku je sprejel Führer udeležence ter Je orisal politični in vojaški položaj. Sestanka so se udeležili poveljniki Wehr-kreis-ov, vrhovni poveljniki mornarice in poveljujoči admirali ter poveljujoči generali, Luftgau-kommandantl z njihovimi šel-zdravniki in šef-lntendantl ter višji častniki in uradniki vrhovne komande. O Slab odmev Badoglijeve vojne napovedi Nemčiji. Badoglijeva vojna napoved Nemčiji predstavlja izpolnitev želje Anglosasov. London ski tisk naglasa, da ta korak ni v Angliji nikogar razburil in tudi zaupanja, ki ga uživa pri Angležih, ni dvignil. Kvečjemu ie poglobil cinizem. V Londonu so v zmoti, če mislijo, da želijo Italijani res nadaljevati vojno z bojevanjem na fronti □ Nov župan mesta Milano. Za župana mesta Milano je bil imenovan Piero Parini. Parinl Je bil po Mussolinijevem pohodu v Rim leta 1922 član uredništva lista »Popolo d' Italia«, in sicer za zunanjepolitične zadeve. Nazadnje Je bil civilni komisar za Jonsko otočje . O V Angliji cveti lopovščina. Londonski list »Daily Herald« poroča, da je londonska kriminalna policija odkrila trust široko razpletenih tihotapcev, ki so v zvezi z zločinskimi tolpami širom Anglije. Ta trust tihotapcev se je specializira! na nakupovanje nošenih oblek, nošenega perila in podobnih predmetov iz tekstilnega blaga Za te vrste blaga najde širom Anglije hvaležne odjemalce ter dela z neverjetno visokim dobič kom Blago se nabavlja potom vlomskih in tat vinskih tolp. Pri tem so v glavnem oškodovane žene mož, ki so pri vojakih ter njihovi otroci. Tatvine in vlome najlažje izvršujejo v času, ko so žene brez mož v službah in na delu, otroci pa v šolah. □ Državni akt v Pragi. V Pragi so priredili slavnosten državni akt ob uvedbi Reichsprotektorja za Češko in Moravsko, Reichsministra dr Frick-a Uvedbo je izvedel po Fiihrerjevem nalogu Reichs-minister in Chef der Reichskanzlei Dr. Lammers. • Na Korziki vlada lakota. Londonski »News Chronicle« poroča, da vlada na Korziki lakota, odkar so jo zasedli Angleži in Amerikanci. Anglo-sasi baje poskušajo dovažati živila, so pa težave z razdelitvijo velike. Železnice so trenutno brez koristi, ker so demolirane vse lokomotive. Vsaka pošiljka živil se mora prevažati z tovornimi vozovi, ki jih na celi črti primanjkuje. PK-Kriegsberichter Lehner (Atl—Sch) Am Scherefernrohr Bei den Divisionsstab ist eine neue Meldung eingegangen, nach der durch einen Stoßtrupp festgestellt wurde, daß die Bolschewisten wieder etwas vor haben. Am Scherenfernrohr werden nun die Bewegungen des Feindes in dem Divisirns-abschnitt scharf beobachtet * Stroga kazen ia širjenje politične žaljive in razkrojevalne pesmi. 54 letni pisarniški name?, e-nee Johann Dobrowski, 56 letni nameščenec Fiitz Großpitsch in 41 letna pisalka na stroj Dorothea Fonden ter 64 letni upravni tajnik Fritz Pahnkii, so v svojem uradu, kjer so bili zaposleni, širili neko politično smešno in razkrojevalno »pesern«. Ljudsko sodišče jih je obsodilo za to na smr! !er je kazen bila medtem že izvršena PK-Kriegsberichter Rutkowski (Atl — Sch) Sowjetischer Einbruch in deutsche Stellung abgeschlagen Im Morgengrauen versuchten die Sowjets eine deutsche Stellung in einem Kampfabschnitt im Osten einzudrücken. Das mit einer großen Anzahl schwerer Panzer und sowjetischer Infanterie Begonnene Unternehmen scheiterte jedoch unter ungeheuren Verlusten an Menschen und Material Sowjetische Infanterie, die den Panzern folgte, wurde reihenweise vor den deutschen Stellungen niedergemäht oder im Nahkarapf, zum Teil im eigenen Graben, vernichtet Seite 4. ■ ss 4iIanisLa izjava brez veljave Politika Anglije napram Evropi-AdanbLa izjava je kila pesek, natrošen v oči tvrope Nevtralci niso marali poslušati, toda reklo se jim je že tolikokrat, da teqa niso mogli presli-šati. Atlantska izjava o samoodločbi narodov nima nikaike veljave več. Atlantska izjava je bila le pesek, ki 6ta ga trosila nekoč Churchill in Roosevelt v oči malih narodov Na pesku te izjave ne more graditi noben narod svoje bodočnosti. Kdor pa tega še vedno ne bi verjel, mu je treba priklicati v spomin, kaj je napisal izdajatelj lista »New Statesman and Nation«, Kingsley Martin, v svojem listu. Kingsley Martin je s povsem suhimi besedami ugotovil, da tistega določila Atlantske deklaracije, ki govori o suverenosti malih držav, samo ob sebi razumljivo ni možno uresničiti. Nekaj sLičnega je pisala londonska »Times« že pred par meseci v članku, ki ga je bila inspirirala angleška vlada. »Times« je pisala čisto odkrito, da v bodoče ne bo več nevtralnih držav v prejšnjem smislu besede. Kingsley Martin prihaja do istega zaključka, ko pravi, da bodo v bodoče male države lahko živele samo ob istočasni ozki naslonitvi na plutokracije m boljševizem. Z drugimi besedami: Angleži so male narode brez razlike, ali 6o zavezniki ali nevtralci, prodali bolj-ševikom. do smešno je radi tega, ako nekateri nevtralni listi času neprimerno ugotavljajo, da Angleži ne bi hoteli gledati izbrisanja nekaterih dežel z zemljevida, ker obstoj teh držav sovjetom ne gre v račun. Angleži niso samo mirno gledali. Privolili so namreč, da boljševizem ne bo dobil oblast samo nad nekaterimi deželami, temveč nad vso skupino evropskih narodov. Oblastniki Krem-lja imajo na tem področju bogate izkušnje. Angležem se pa ne sme niti sanjati, da bi kadar koli motili Stalinove načrte. Tako je izjavil list »Daily Mirror«, da lahko Sovjetska Unija v slučaju nemškega poraza stori, kar ji je drago. Sov-jeti lahko vkorakajo v baltiške države in Arne-rikanci jim gotovo ne bodo delali pri tem ni-kakih težav. Sovjeti — tako piše omenjeni angleški list — so uravnotežili oblast v Evropi in so na ta način zavzeli položaj, ki ga je zavzemala Anglija nad eno stoletje. '/ istem 6mislu je naslovila »Times« svoje svarilo na naslov Poljakov Ako bi boljševiška armada napadala ob poljski meji, je treba po mnenju lista »Times« preprečiti povelja poljskih oblasti daianje odpora pred tozadevnim sporazumom z boljševiki. Stalin je tu neizprosen, kakor je tudi Komintemo razpustil samo na videz ter jo dejansko še bolj podkuril. Zato ni nič čudnega, da zahteva komunistična stranka v Londonu z glasnim vpitjem »drugo fronto«. Radi tega je bila tudi v Zedinjemh državah ustanovljena Mladokomunistična Liga. To je bil tudi povod, da 6e je v Ameriki skupina starih caristič-nih emigrantov pokorno podvrgla boljševikom. Linija sovjetske politike je torej povsem jasna. Angleži in Amerikanci so Stalinu odprli pot v Evropo. Na tej poti pa stojijo nemške armade, ki tanajo v svojih rokah usodo zapada. Samo njim se je zahvaliti, da celokupna evropska kultura ni propadla in da Stalinovi biriči niso izbrisali slehernega evropskega življenja za vse čase. „Kaj bi se bilo zgodilo z Evropo brez Fiihrerfa?" Romunski publicist Aleksander Hodoš je v listu »Capitala« sprožil vprašanje, kaj neki bi se bilo zgodilo z Evropo, da ni stopil Adolf Hitler na čelo Nemčije. Hodoš prihaja do zaključka, da bi bila vsa evropska civilizacija samo še prah in pepel. Avtor članka je priklical v spomin neko izjavo, ki jo je podal takratni angleški premijer Lloyd George leta 1919 : »Največja nevarnost v tem trenutku bi bila, ako bi Nemčija povezala svojo usodo z usodo boljševikov in bi jim stavila na razpolago svoja sredstva in svojo organizacijsko sposobnost«. Predstaviti si je treba — tako nadaljuje romunski publicist — kako bi danes izgledalo v Evropi, ako Nemčija te izkušnjave ne bi bila premagala in če bi danes Führer-jeve divizije manjkale v boju proti boljševizmu. Postavite si samo to vprašanje in našli boste dokončno razlago za današnjo politično orientacijo Romunije.« Dovoljenje za boijševizacijo Anglija in Amerika sprejemata Stalinove zaliteve - Mova poljska lekcija za poljske emigrante - Moskva želi kontrolirati zavezniške vojne svete Iz Berlina poročajo: Tudi v sovražnem taboru so že prišli do spoznanja, da boljševiška vele-ofenziva ka naj bi izzvala odločitev, ni dosegla svojega cilja. V Sredozemskem prostoru 6e odigrava boj še vedno daleč in globoko na italijanskih tleh. Letalska vojna pa je prišla v fazo, v kateri sri vojaški strokovnjaki sovražnega tabora belijo glave, kako neki bi se dalo ojačiti protiukrepe proti bistveno ojačeni nemški letalski obrambi. Razumljivo je, da Moskva s takim stanjem stvari ni zadovoljna. Zato na nič čudnega, ako ugotavljajo moskovska »Izvestija« v grozilnem tonu, da stoji v ospredju vseh zavezniških razgovorov vojaška razbremenitev sovjetov z zapadne strani, t. j. »druga fronta«. Značilen je.pristavek moskovskega lista, ki pravi, da deluje čas proti sovjetom in za Hitlerja, zato bo baje treba hiteti, sicer ne bodo varni v zavezniškem taboru pred iznenadenji. Kremlj je zahteval potom moskovskega zastopnika agencije Reuter tudi udeležitev sovjetskih zastopnikov v zavezniških vojnih svetih. »Vojna«, tako piše zastopnik aqencije Reuter, »je dosegla stadij, v katerem mora biti Sovjetska Unija stalno zastopana v vojaških svetih. Sovjetski vidiki morajo priti do izraza še pred sklepanjem, da bi Sovjetska Unija tako lahko prevzela soodgovornost za vse sklepe«. Stalin postavlja nove zahteve. Anglija in Amerika jih morata sprejemati. Važno je predvsem, da ne morejo za svoje dobave Sovjetiji postavljati nikakih političnih pogojev. Angleški list »Yorkshire Post«, ki je zelo blizu zunanjemu ministru Edenu piše, da je velika zmota, ako misli kdor koli, da so sovjeti v bojazni za angleške pošiljke, ako bi se kot protiusluqo stavile nesprejemljive zahteve glede območja uipliva. Sovjetska vlada ne bo trpela pri svojem določanju mej ni- kakega upliva in bo vsako tako vmešavanje odklonila. Drugi angleški listi 60 mnenja, da bo6ta morala Hull in Eden v Moskvi razpršiti sovjetsko nezaupljivost, da je »druga fronta« izostala ne morda iz vojaških, temveč iz političnih razlogov. V očividno inspiriranem članku sprejema tudi »Times« sovjetske zahteve ter pravi, da je treba v Moskvi predvsem sprejeti sklepe glede »druge fronte«. List pravi: »Cilj vsake zavezniške konference mora biti pospeševanje zmage z vsemi sredstvi. Tega glavnega cilja se ne sme izgubiti iz oči tudi tedaj, ako bi konferenca zunanjih ministrov sklepala zgolj o političnih in ne o vojaških vprašanjih«. Članek skuša nadalje dokazovati, da so Anglo-Amerikanci glede Italije, bivše Jugoslavije in Poljske štorih pač vse, da bi zadostili sovjetskim zahtevam Da bi podčrtala vse to, je »Times« v isti sapi objavila tudi dobro mišljene nasvete na naslov poljskih emigrantov, katerim svetuje, da naj čimprej normalizirajo in uredijo svoje odnošaje napram Sovjetski Uniii. To vprašanje baje ne bo manjkalo na moskovski konferenčni mizi. Moskva se baje noče pogajati o tem, da bi Poljska dobila pokrajine, ki so leta 1940. pripadle Sovjetski Uniji. Iz gornjega je razvidno, kako neki bi izqledalo anglo-ameriško-sovjetsko »sodelovanje« pri obvladovanju Evrope. Vsi evropski narodi si lahko predstavliaio, kaj bi iih čakalo po eventualni zmagi sovražnikov Nemčije. Spo<§n*eštfaJerci! Držite se v mestu in na podeželju strogo ln natančno vseh letalsko zaščitnih predpisov, ker gre za zdravje, življenje in premoženje nas vseh! POLITIC*! ß&ORtZ □ Nov zunanji minister v Bolgariji. Minuli četrtek je odstopil bolgarski zunanji minister Sava Kirov. Regentski svet je na njegovo mesto imenoval dosedanjega generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu, Dimitra Sišmanova, ki je takoj položil zaobljubo. Ta prva sprememba v vladi, ki 6o jo v Sofiji sestavili po smrti kralja Borisa, je nastala radi bolezni Kirova. Novi zunanji minister Sišmanov je znana osebnost v bolgarskem političnem življenju. Leta 1938. je ta mož podpisal znani solunski protokol o obnovitvi Bolgarije. Bil je takrat poslanik v Atenah. Leta 1940. ga je takrat zimanji minister Popov imenoval generalnim tajnikom v zunanjem uradu. V tem položaju je spremljal pozneje predsednika vlade Filova in zunanjega ministra Popova v Berchtesgaden ter je bil tudi navzoč pri podpisovanju protokola o )>ristopu k paktu Treh sil v Wi-en-u leta 1941. □ »Kapitulacija na vsej črti.« Ženevski list »La Suisse« je obelodanil te dni zelo zanimiv članek o dosedanji kapitulacijski politiki Anglosasov napram Moskvi. »La Suisse« pravi uvodoma, da sta angleška in ameriška vlada doslej na vsej črti sprejeli vse sovjetske zahteve. Sovjetska Unija je sprejela od svojih zaveznikov doslej pošiljke vojnega materijala in živeža ter se za to ni niti zahvalila. Anglija in Amerika si zavezujeta oči, da ne bi videli komunističnih uplivov na Grškem, na Poljskem in na področju bivše Jugoslavije Na Stalinovo zahtevo so morali Anqlo-Amerikanci preurediti tudi takozvani Sredozemski odbor, v katerem imajo sedaj boljševiki skoraj že več besede kot Anglo-Amerikanci sami. Ženevski list poudarja končno, da obstoja upravičena bojazen, da bodo Anqlo-Amerikanci v Moskvi še bolj zlezli pod mizo O V Bangkoku vihrajo zastave. Japonska je odstopila državi Tajland (Siam) štiri, doslej malajske pokrajine. Svečana izročitev ozemlja se je izvršila 18. t. m. V vsej državi Tajland so v znak veselja razobesili zastave na državnih in privatnih poslopjih, V ponedeljek le počivalo delo v vseh tajlandskih državnih uradih O 1347 duhovnikov v Italiji ubitih. Kakor poroča Kongregacija Svetega Urada (Congregazione del Santo Ufficio), so Anglo-Amerikanci 6 svojimi terorističnimi napadi na Italijo v času od junija 1940 do konca septembra 1943 ubili v Italiji 1347 duhovnikov, menihov in nun, med nj:mi tudi dva škofa. D Borba za petrolej. Te dni se je vrnila v Washington petčlanska komisija ameriških senatorjev, ki so ostro kritizirali angleško petrolejsko politiko v Srednjem Orientu. Senatorji so izjavili, da uporablja Anglija ameriške petrolejske dobave za vojne svrhe v ta namen, da bi nakopičila ogromne rezerve za povojno konkurenco v svojih lastnih petrolejskih področjih v Prednji Aziji. Angleška vlada se doslej ni mogla oprati teqa ameriškega očitka. Nasprotno je morala obljubiti, da bo v bodoče vse sredozemsko bojišče bolj kot doslej zalagala z angleško nafto. Na druqi strani pa so Angleži v rastočih skrbeh qlede neprestanega prodiranja Amerikancev v petrolejska področja Srednjeqa Orienta. Ameriški kapital si hoče prilastiti' monopol izkoriščanja petrolejskih področij zlasti v Arabiji ter skuša izločiti Anglijo iz poseganja po ogromnih petrolejskih rezervah Arabije. Temu namenu služijo sedaj t Washingtonu in v New Yorku pogajanja z diplo-matično misiio iz Saudijeve Arabije. □ Princ Wied živi v Romuniji. V mestu Bacao ob Moldavi, živi danes že 67 let star princ Wilhelm von Wied, ki je bil nekoč kralj Albanije in je leta 1914 stopil prostovoljno v nemško armado Romunski list »Curentul« se bavi i osebnostjo tega razkralja ter uqotavlia sledeče: »Intrige uzurpatorja, ki danes v evropskih in ameriških deželah išče srečneišo usodo, so princa Wied-a spravile ob prestol Pozneje mu je Ahm»d Zoqu odvzel celo albansko državljanstvo. Sedem let je seda i princ že dober in lojalen romunski državljan, ki se je v tem času že identificiral 2 bistvom in dušo romunskega naroda«. D Lasajo se za nadoblast na morju. »Angležem sem povedal, da postanemo Amerikanci narod, ki bo potoval in vozil po vseh svetovnih morjih in da hočemo to tudi vedno ostati. Mi bi pri tem sodelovali tudi z Angleži; če bi pa Anqleži tega ne hoteli, bi mi doseqli naš cilj sami.« Tako je izjavil admiral Zedinjenih držav Severne Amerike, Howard Cickery, ki se ie vrnil iz svoiega potovanja po Anqliji in je soudeležen v gradnji ameriškega ladjevja. □ Ustaška služba )e dosmrtna. Dosedanja določila za ustaško milico so bila s posebno odredbo dodatno spremenjena v toliko, da je vstop v ustaško malico prostovoljen in da traja obvezno do smrti. □ Kako je pobegnil Viktor Emanuel? »Regime Fascista« objavlja posameznosti bega italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Neki očividec piše, da sta se prestolonaslednik Uraberto in kralj Viktor Emanuel najprej odpeljala iz Rima v avtomobilu v Grecchio, kjer sta prenočila na gradu vojvode bovinskega. Dne 9. septembra zjutraj sta nadaljevala vožnjo do Ortone. V Ortoni sta se vkrcala na neko torpedovko. Kralja Viktorja Emanuela je zanesel na krov ladje neki karabi-njerski stotnik na rokah, kakor da bi nosil otroka. Slika res ni bila vojaška! □ Razkral] Viktor Emanuel ]e postal skromnejši. Kakor znano, Je abesinski cesar Hajle Sola si i 8 protestiral pri svojih protektorjih Anglosa-sih, da hi razkralj Viktor Emanuel nosil naziv abesinskega cesarja, češ, saj je on cesar Abesini-je. Sedaj je pa angleško časopisje izvedelo, da je razkralj Viktor Emanuel poslal italijanski koloniji na Portugalskem brzojavko, ki jo je podpisal samo kot »kralj Viktor Emanuel III.«. S tem je zadoščeno želj! neguša, ki je »zaveznik« Anglije in Zedinjenih držav Severne Amerike. □ Eisenhower in Badoglio. Listu »Courier de Geneve« so sporočili iz Alžira zanimive posameznosti o razgovoru, ki sta ga imela ameriški general Eisenhower in maršal Badoglio. 2e uvodoma ja izrazil Eisenhower svoje nezadovoljstvo z zadržanjem italijanskega naroda, ki po njegovem mnenju še vedno ni razumel svojega položaja. Čete maršala Badoglia se nahajajo še vedno v zmoti, da je z ustavitvijo sovražnosti, vojne že konec. Zelo nezadovoljen je bil Eisenhower tudi z zadržanjem italijanskih čet pri Salerna in pri obrambi otoka Kos. Na otoku Kos (Dodekanez) je kapituliralo 3000 mož italijanske vojske brez puškinega strela in so se morali Angleži sami boriti proti Nemcem. V teku razgovora je Badoglio povdaril, da potrebuje Italija nujno živeža in premoga. Eisenhower pa je opozoril Badoglia, da so bili Italijani še nedavno pristaši osi. Zadržanje zaveznikov napram Italijanom bo tedaj odvisno od njihovega bodočega zadržanja. Samo izjave lojalnosti Eisenhowerju In zaveznikom ne zadostujejo. O Se ena slika italijanskega Izdajalstva. »Das Reich« je v svoji zadnji Izdaji objavil faksimile originalnega fotografskega posnetka, ki predstavlja, kako so leta 1943. na področju nekdanje Jugoslavije stoječe italijanske čete skupno s tako-zvanimi jugoslovanskimi četniki obhajali Vidov dan. Na dotični sliki je jasno razvidna z venci okrašena slika razkralja Petra, pred katero stojijo: italijanski general, čmobradatl voditelj jugoslovanskih četnikov, italijanski in četniški oficirji, oboroženi italijanski vojaki in četniki, civilno prebivalstvo moškega in ženskega spola ter otroci. Opis te slike v imenovanem tedniku se glasi sledeče: »DrugI dokaz izdajalstva. Pod sliko Petra II. izjavlja skupno s četniki italijanski general Giangreco na Vidov dan, dne 28. junija: »Jugoslovanskemu narodu želim, da pride do svoje svobode In da se mu izpolnijo vse njegove želje. Naj živi kralj Peter II. I« — Istim tolpam, ki jim je general Giangreco to Izjavil, je italijanski general Robotti na dan Izdajstva poslal sledeč oklic: »Italija je podpisala premirje z vladami Zedlnjenih držav Severne Amerike» Anglije in Rusije. Italijanska armada stoji sedaj v boju zoper Nemčijo. Partizani! Postavite se z italijansko armado z vsemi silama proti skupnemu sovražniku! Boj z orožjem in s sabotažo!« 0 Resnica o češki legiji v SovjetlJL Naši sovražniki so na dolgp in široko pisali o čeških prostovoljcih, ki se v vrstah sovjetov borijo proti Nemčiji. Kako izgledajo ti češki odredi, je najbolje razvidno iz izjav ujetnikov, ki so iz vrst čeških prostovoljcev padli v nemške roke. Dne 8 marca 1943 so nemške čete v prostoru pri Harkovu trčile na slaboten batallon Čehov ter ga vrgle nazal » sovjeti vred, ki so se nahajali v tamkajšnjih položajih. Pii tem je bil češki bataljon, ki mu poveljuje polkovnik Ludvik Svoboda, zavrnjen ter do dveh tretjin uničen. Nemške čete so uiele pet legijonarjev Med temi je eden rojen na Češkem, živel pa |e že od svoje mladosti na Poljskem, kjer so imeB njegovi starši tovarno. Ko so boljševiki zasedli njegovo bivališč«, je s svojimi domačini vred moral kot buržuj v Sibirijo. Od tam so ga sedaj dovedli na fronto ter vtaknili v češko legijo. Dragi ujetnik Ja Slovak. Tretji je tid, četrti je sin komunista češke narodnosti, ki Je že pred dvajsetimi leti odšel v Sovjetijo ter je radi tega sovjetski državljan, peti ujetnik je pa Ukrajinec iz Karpatov. Po izjavah teh ujetnikov je bilo v češkem odredu 30 odst Židov. Od 50 žensk, ki so bile te-lefonistinje in bolniške sestre, je bila polovica Židinj. Vseh pet ujetnikov so sovjeti prisilnim potom rekrutirali ter vtaknili v češko legijo. Ö Sovjetska Žida na potovanju. »Daily Worker« poroča, da bosta moskovska Žida profesor Salomon Mikhoels in polkovnik Izdik Feffer, ki sta trenutno na potovanju po Zedinjenih državah Severne Amerike tn Kanade, v kratkem obiskala London in ostalo Anglijo. Mikhoels je predsednik »protifašističnega židovskega odbora«, Feffer je pa »židovski pesnik«. O Slabe delovne razmere v angleških rudnikih. Londonski »News Chronicle« je vprašal svoje bralce za vzroke o padanju rudarske produkcije v Angliji. Uspeh dotičnega okrožnega povpraševanja je v glavnem podan v odgovorih, ki 60 večinoma iznesll sledeče: »V rudnikih mnogokaj ni v redu. Delavci niso niti za slučaj bolezni in tudi ne za slučaj nezgode dovolj zavarovani. Rudarski delavci imajo tudi nezadostno hrano. Dodatkov za težka dela angleški rudar ne pozna. Posledice tega so, da delavci izostajajo od dela in bolezni, ki jih povzroča nezadostna prehrana. Tretja bolna točka pa tiči v pomanjkljivih sanitarnih ureditvah v poedinih rudnikih, kar povzroča tudi mnoge bolezni.« Vse to je seveda tudi vzrok, da je pridobivanje premoga in ostale rude, H jo Anglija potrebuje za vojno in življenje, v stalnem nazadovanju. □ Londonska policija in angleška kriminaliteta. V Angliji si že sedaj belijo lase, kako bi se dalo pobijati kriminaliteto, ki je v stalnem porastu in ki bo po vojni radi spretnosti v rokovanju s strelnim orožjem in eksplozivi brezdvomno še bolj nevarna. Glasom poročil dopisnika lista »Svenska Dagbladet« so na neki seji londonskih policijskih šefov razpravljali o ukrepih, kako bi 6e dalo pokončavati zločince. Razen boljše izobrazbe kriminilne policije, se je notranjenemu ministru predlagalo, da se policiji stavijo na razpolago hitra letala, radio-oddelki in radio-avto-mobili v večjem obsegu. □ »Boljševizem in krščanstvo nista -nezdružljiva!« Tako je izjavil angleški nadškof Yorski, ki je nedavno obiskal Moskvo ter se rokoval z nekdanjimi morilci škofov in duhovnikov ruske pravoslavne cerkve Angleški cerkveni knez Je sicer priznal, da obstojajo v Sovjetiji organizacije, ki naj pobijajo krščanstvo, te pa trenutno ne delujejo, ker so morale do nadallnlega »ustaviti svoje delovanje«. O Program vlade na Filipinih. Predsednik neodvisne republike Filipinov, Laurel, Je sprejel dopisnika Deutsches Nachrichtenbüro ter mu med drugim objasnfl tudi svoj vladni program. Glavne točke programa so v kratkem sledeče: 1. Vzdrževanje miru in reda. Odprava vseh strank, iz-ozemši stranke Kalibaci. Amnestija za vse politične nasprotnike. Četnakom se bo dalo dva meseca časa, da se vrnejo k skupnemu delu. 2. Izvedba velepoteznega gospodarskega načrta, ki naj omogoči samooskrbo Filipinov z živih, strogo kontrolo cen ter točno organizacijo razdelitve blaga. Stremljenja, ki vodijo v inflacijo, se mora izključiti. 3. Dalekosežne socialne reforme. Vse to je šele v povoju, tako je nadaljeval Laurel, ki računa « težavami. Hkrati je »poročil pozdrave nemškemu ljudstvu in njegovim voditeljem. □ Japonska oborožena sila ln njena oskrba. Ameriško glasilo »Foreign Commerce Weekly« Je objavilo članek e Japonski ter svarilo Ameriko, ki se *zanaša na japonsko gospodarsko slabost Japonska nI nikaka otočna država, katero se lahko z eno samo vžigalico spusti v zrak. Taka mnenja o Japonski prezirajo važno zemljepisno razdelitev japonska oboroževalne industrije, ki ima dobre" medsebojne železniške tn ostale komunikacijske zveze. Predvsem se pozablja, da Japonska ni več samo otočna sila, temveč da je njena gospodarska moč usidrana že na novo za-voievanih področjih. O Japonski protest radi Azorov. Japonska vlada je dne 15. oktobra po svojem poslanika v Lizboni vložil« oster protest radi zasedbe Azorskih otokov po Angležih in Amerikanclh. □ Sovjetsko rovarenje v Severni AfrfkL V Al-žiru so pričele delovati komunistično usmerjene strokovne organizacije. Te organizacil« obsegajo v Alžiru 40, v Oranu 12 in v Canstanthni 10 tisoč članov. □ Bolgarska obnova Makedonije. Zveza bolgarskih mest je zborovala preteklo nedeljo v Skoplju. Otvoritveni govor je imel notranji minister Kristov, ki je v svojih izvajanjih podčrtal bolgarski značaj Makedonije ter med drugim omenil, da prebivajo v novih pokrajinah Boiga-rije izključno le Bolgari. Bolgarska vlada je po njegovih besedah mnogo storila za obnovo makedonskih mest, ki so bila pod jugoslovansko .n grško vladavino zelo zapuščena. Minister Kirov je končal z ugotovitvijo, da pripada Makedonija Bolgariji, zato ne smejo uradniki iz stare Bolgarije zanemarjati svojih dolžnosti napram makedonskim bratom. □ De Valera proti angleškim kulturnim vpJvom. »Narod brez lastnega jezika je le pol naroda«, tako je dejal irski prezident De Valera na jubilejni svečanosti Gaelske Lige. »Ko je prišel uzurpator v našo deželo — je dejal De Valera — mu ni bilo toliko za politično kontrolo, kakor za zavojevanje naših duš, da bi pozabili, da smo sploh samostojen narod. Anglež je vedel, da nas ni dokončno zavojeval, dokler še govorimo svoj irski jezik. To pa je bil njegov cilj: da se Irci ne bi več počutili kot Irci. Toda Irci so ohranili skozi stoletja 6vojo voljo, da se jih na ta način nikdar ne sme premagati. Pohiteti moramo tedaj nazaj v našo zgodovino, 'ja, kjer so se odtrgalo niti našega narodnega življenja. Tiste niti moramo najti in našli jih bomo, če bomo govorili svoj lasten jezik«. □ Čangkajškove čete so opešale. Neki ameriški častnik, ki šola častniški' naraščaj armade maršala Čangkajška, je dejal, da se zamore vojno moralo teh čet dvigniti samo na ta način, da se zboljša njih prehrano. Sest let se že borijo Cang-kajškovi vojaki slabo hranjeni, večinoma brez zdravniške oskrbe in brez dovoljne vojaške opreme. Od teh čet ni pričakovati nikakih čudežev več. Pri presoji bojne vrednosti Čangkajškovih čet je treba premisliti, da Kitajska ni nikaka v -soko razvita država. Najproduktivnejši kraji Kitajske se nahajajo v rokah Japoncev. V ostalem pa ima Kitajska še zelo primitivne komunikacije. O 130 tisoč ljudi umira za lakoto v indijski pokrajini Bengaliji. Tako poroča ameriška agenesia United Press. Uradne številke nikakor ne odgovarjajo rasničnemu stanju. Minister za Indiio, lord Amery, je izjavil v Spodnji zbornici, da umre v Bengaliji za lakoto »saimo« 1000 oseb na teden. Število mrličev pa je samo v Kalkuti veliko večje. V notranjosti ]e treba računati tedensko s tisoč smrtnimi slučaji. Kalkuta je postalo »mesto smrti«. D Ojačena komunistična agitacija na Korziki. Na otoku Korzika je opažati ojačeno delovanje komunistov. United Press poroča iz mesta Ajao cio, da je opažati po vsem otoku poleg gaullt-stičnih lepakov tudi vse polno lepakov komunistične vsebine. d Moskva ln vprašanje »druge fronte«. Glasilo Rdeče armade, »Krasnaja Zvezda«, piše k vpraš»-nju »druge fronte« sledeče: »Boji v Italiji ne bodo odločilnega vpliva za skrajšanje vojne«. □ Židovski duhovnik »blagoslavlja« angleška bombnike. Na nekem vzletišču v Francoski Severni Afriki je veliki rabin Srednjega Orienta pred skupinami angleških letal opravil ceremonijo blagoslovljen je pred poletom nad italijanska mesta. O Hore Belisha hujska proti SpanlJL Bivši angleški vojni minister Žid Hore Belisha je napisal te dni članek o afriški posesti Španije. Španija — tako piše Hore Belisha — je edina država v območju Sredozemskega morja, ki noče spoznati trenutnega položaja. Zavezniki nikakor niso pozabili, da se je Španija polastila Tangerja tako, da je izkoristila ugodni položaj. Sedaj pa nikakor ni možno utajiti dejstva, da je vsa španska kolonijalna posest odvisna od »dobre volje zaveznikov«. □ Novi podkralj Indije, viscount Wavell, je prispel te dni v Indijo, kjer je medtem že prevzel svoje posle. D »Italijani nal delajo kakor sužnji!« Londonski list »Sunday Express« je objavil v eni svoiih zadnjih številk članek, v katerem je čitati dobesedno sledeče- »Pozabiti ne smemo, da so bili naši današnji zavezniki, Italijani, včeraj še naši zavratni in besni sovražniki. Sele njihov porai jih je spremenil v naše zaveznike Sedaj naj trpijo in delalo kakor sužnji!« Iz tega sledi. nah ob^°va cev WM , ^ ^ ^ q ^ lahko šli na eno ali drugo stran, medtem ko gle~ Graz-a nI možno trd ti Tnf^ler-jl ^ se drtan da ^ T,aka tovarna ,7delo. S vedno lepo skupaj, našli so svoja strokovnim očesom ocenjujejo to ali ono podje- točno prihajali ob določenih ura tje. Nekateri zasledujejo tod) z zanimanjem Ime- kraje. Tako smo jih videli- tudi točno na Adolf daio drugi skozi okna, opazujoč pokrajino. a veimu "j"" ---------- "1 „ PT10 samc VTsto žarnic. ............podje- točno prihajali ob določenih urah na naročene ▼a'® po eno samc üueviii red določa Slatin „Väkischer Beobachter" L moskovski kotslcrenci - Itlen nima v rokah nobenih kari, ki bi jih lahko izigral v Moskvi »Völkischer Beobachter« z dne 19. t m. se bavi i moskovsko konferenco in piše o tem sledečet Koncem preteklega tedna je moskovska »Pravda« takorekoč predpisala dnevni red konference Treh sil r Moskvi. Tik pred otvoritvijo so sedaj boljševiki uporabili svoj drugi veliki uradni list »Izvesti j a«, da bi Angležem in Amerikancem raz-tolmačili, kaj pričakuje oziroma ne pričakuje Stalin od Edena in Hulla. Tudi »Izvestija« ponavljajo vse tisto, kar je »Pravda« že prej povdarila: Osrednje vprašanje, ki naj ga rešijo v skupnih pogajanjih, je čim bolj skrajšano trajanje vojne. Zelo poučno je, ako zatrjujejo »Izvestija«, da je treba Hitler-Ju zbiti iz rok »orožje časa«. Kakor v »Pravdi«, tako pričakujejo boljševiki tudi v »Izve6tijih«, da bodo njihovi zavezniki čim prej otvorili drugo fronto v Evropi. Druga točka pogajanj, ki jo silijo »Izvestija« v ospredje, je ustanovitev stalnega skupnega odbora za ureditev tekočih vprašanj ter ta poglobitev harmonije. Če primerjamo to točko s prvo točko, ima le podrejen značaj tehniškega postopka. Tem pomembneje pa Je, da smatrajo »Izvestija« usodo Finske, Madžarske in Balkana po vojni kot tretjo točko razprav moskovske konference. Ni še dolgo tega, ko je »Pravda« osorno povdarila, da o bodočih mejah Sovjetske Unile sploh ne more biti govora. Na tej podlaoi pomeni razširjena trditev »Izvestij«, da morajo Anglo-Ame-rfkanci priznati Finsko, Madžarsko in ves Balkan kot izključno interesno področje Sovjetske Unije. V Londonu in v Washingtonu smatrajo tako masivno postopanje moskovskih prijateljev kot nekam mučno zadevo. Čeprav so Anglosasl pripravljeni sprejeti Stalinove zahteve, ker jih morajo sprejeti, bi vendar na zunaj radi storil! tako, da se ne bo treba sramovati. To pa je spričo diskusijskih metod boljševikov skoraj nemogoče. Tudi Edenovo glasilo »Yorkshire Post« ne more drugače, zato povdarja, da Moskva glede baltiš- kih držav očividno ne trpi nikakega vmešavanja. Eden nima nikakih kart, ki bi jih lahko v Moskvi izigral proti Stalinu. Švedski liât »Stockholms Tidningen« poroča iz Washingtona, da v uradnih krogih Zedinjenih držav niso bih prav nič začudeni glede omenjenega članka »Pravde«. 2e od začetka meseca oktobra Jim Je v Washingtonu znano, da bi se Sovjetije najodločneje uprla vsaki diskusiji o njenih bodočih mejah. Ce Moskva torej sedaj ne bo želela nikakih razprav o bodočih mejah, ne bosta Eden in Hnfl prav nič ugovarjala. Plutokratom bi bilo zelo všeč, ako Moskva svojih namenov ne bi glasno proklamirala, da bi Anglo-Ameri-kanci agitirall pri nevtralcih, češ, »boljševizem ni tako huda stvar, sicer pa imamo mi tudi še kako besedo«. Ce si je Stalin potom »Pravde« prepovedal diskusijo o bodočih mejah Sovjetije, potem tega ni storil morda zato, ker predmet ne bi bil aktualen, temveč radi tega, ker hoče te meje odločati sam in imata London in Washington sprejemati njegove odločitve. Tako so boljševiki napovedali prvi obrok svojih zahtev, ki so jih označila »Izvestija« z imeni Finska, Madžarska, Romunija in Balkan. Ravno v Londonu so pripravljali to konferenco s tolikim hrepenenjem. Vedno znova so preje hiteli obžalovati, da boljševikov ni možno privesti h konferenčni mizi. Sedaj, ko so se le milostno podali k tej mizi, bodo Angleži kmalu izgubili veselje z moskovsko konferenco. Se preden je t« konferenca pričela, se je izkazalo, da je Anglija na kontinentu izigrana. Evropskih narodov ni možno obvarovati boljše viške povodnji potom konferenc z boljševiki, temveč samo s pomočjo zmage Nemčije nad boljševiki. O Zunanja ministra Anglije in Amerike, Eden in Hun, sta pnapela v ponedeljek iz Teherana v Moskvo. P» prihodu sta izjavila zastopnikom tiska, da j« navdaja spričo pogajanj »veselo pričakovanje«. Železna dolžnost nemške mladine R^ichsminisier Speer na naslov delovne mladine Velike Romčije — ©d očitna bo tehniška nadrejenost nemškega naroda V nekem velikem berlinskem obratu so imeli ta dni tretji Reichsappell delovne mladine 1943. Iz velike montažne dvorane omenjenega obrata je dal Reichsminister Speer okrog šest milijonom mladostnikov, ki so vpostavljend v važne naloge, gesla za njih bodočo delovno vpostavo. Minister Je dejal med drugim sledeče: »Za borbo sposobni možje branijo naš življenj-prostor s svojo krvjo. Njihove žene delajo v oboroževalnih tovarnah ln vse, kar je dela zmožno, se uvršča vedno bolj in bolj v to ogromno sodelovanje vseh sil naroda za ustvaritev novega nemškega življenjskega prostora. Nemška mladina ne stoji ob strani. Pomoč mladine pri letalskih napadih, delo v obratih in vpostava pri letalski obrambi so čiattelji, ki bodo to mladino v zgodovini te vojne dostojno zastopali. Te posebne naloge, obenem pa resnost vojne, so tako mikavne, da bi se marsikateri zamogel odmakniti pravi vsebini mladostnega življenja: uku in pripravi za bodoče trdo življenje. Toda ravno ta vojna — tako je nadaljeval «vo-j« izvajanja minister Speer — je zopet dokazala, da zamorejo našemu vojaku dati zmagovito oroi-j« le kvaliteta produkcije, tehniška nadarjenost ta znanstveni napredek Po zmagovitem koncu te vojne bodo te zahteve stale pomnožene pred nemškim narodom. Od njih izpolnitve zavisi odločujoče, ali bo ostal poznejšim generacijam naš življenjski prostor in s tem naš obstanek. Herojskemu tradicionalnemu držanju našega naroda »e mora pridružiti tehniška nadrejenost. Tedaj naš narod ne bo izgubil stalne borbe -roti številčno nadrejeni mesi. Veličina našega naroda in struktura našega gospodarstva zahtevata od nas vseh, da ohranimo naš narod na čim najvišji duhovni stopnji. Čim bolj bo napredovala tehnika, tem bolj bo v bodoči nemški generaciji nastalo «sodno vprašanje, ali smo zadostili tej zahtevi Usoda naroda bo v desetih, dvajsetih letih vaših rokah Zavedajte se tega in mislite na to, da je znanje nemških kvalitetnih delavcev, tehniška znanost naših inženjerjev in znanstvenikov ustvarila stebre, na katerih gradimo danes našo bodočno*. Sedanja vojna prinaša tehniške novosti nezaslišanega obsega. Ze prva svetovna vojna Je bistveno izpremenila sliko naše tehnike zlasti v njej sledečem miru, ko nas je naučila sigurnega letalstva, brezžičnega telefoniranja na velike daljave in nam prinesla nove gmote, kakor lahke kovine, stanično volno in umetno svilo. Tehniški izumi te vojne vam bodo odprli vrata v nove svetove, ki bodo vsakega, za tehniko navdušenega človeka takorekoč premagali. Napredek v obvladanju elementarnih sol je v tej vojni brez primere. Naše znanstvo in naša tehnika sta dosegla nepričakovane uspehe. Vse to pa bo koristilo vam hi vsemu narodu samo tedaj, ako bo politično in duhovno spoznanje nacionalne in socialne države tod! za naprej prevladovalo v mišljenju in čustvovanju naše rase. Iz takega stališča gledano ne bomo nikdar sužnji tehnike, temveč vedno le njeni gospodarji. Uporabljali je ne bomo v škodo in strah naroda, temveč v svrho rastoče koristi. Tako držanje bo moralo skrbeti za to, da bosta ostali tehnika in kultura enota. Samo pod tem pogojem se bo dalo preprečevati nezaposlenost in bedo ter omogočiti cvetoče življenje Minister Speer je končal svoj apel na mladino z besedami: Vse to je odvdmo od vas! Učite se in delajte • tisto strastjo in s tistim navdušenjem, ki ga more tn mora zahtevati od vas v boju se nahajajoča generacija. Njihove žrtve bodo nekoč podlaga vašega življenja. Takrat se boste zave-daili da ste bih v odločilnih letih za usodo Reich-a jeklena mladina — mladina, ki je bila dostojna imena Adolf Hitler-ja. V A teras diLüra Kremlf Be Cavtfe in GirauJ sta dokončno kapitulirala pred ftfaskvo - Vloga, ki jo igra „koiuTS.tr" Andre Mariy Kakor omenjamo med političnimi beležkami, je prispel te dni iz Moskve v Alžir znani francoski komunistični vodja André Marty. Kmalu po njegovem prihodu je objavila alžirska radio-posta j a stvarno in skromno vest, da je 6klenil vladni odbor, sprejeti gospoda André Marty-ja, pariškega poslanca, v svoje vrste ter imenovati komisarjem. Skromnost te vesti je potrdila sumnjo, da gre za čisto navadno kapitulacijo pred Moskvo. Tu pa obenem nastane vprašanje: Kdo je gospod Marty? André Marty je najzloglasnejši vodja francoskih komunistov. Leta 1918. je bil André Marty mehanik na neki francoski križarki, ki je takrat operirala v Črnem morju. Po takratni ruski kapitulaciji je Marty sprožil na dotični križarki upor. Posadka je pomorila svoje častnike, nato pa je prešla v tabor komunistov. Francosko voi-no sodišče je Marty-ja radi tega obsodilo v odsotnosti na smrt Po končani vojni leta 1919. ja hil Marty deležen amnestije in se je vrnil zopet v Francijo. Lahko si je misliti, da je užival Marty radi omenjenega upora na križarki ne samo Leninovo, temveč tudi Stalinovo neomejeno zaupanje. Osebni kredit, ki ga uživa André Marty v Moskvi, je neizčrpen. Po njem so krstili neko sovjetsko vojno ladjo, ki nosi ime »André Martv«. Po svojem povratku v Francijo, je bil Marty eden izmed glavnih voditeljev francoskega boljševizma. Z razliko od Thoreza, ki je bil pohleven »meščan«, se je izkazal Marty kot pravi terorist. Francijo je hotel Marty osrečevati s svojimi krvavimi metodami. Pravo torišče svojega delovanja pa je našel Marty za časa meščanske vojne v Španiji. V Španiji 6i je pridobil žalostni naslov »mesarja albacetskega«, kakor ga še danes i«a-nujejo v Franciji Na njegovo povelje so v Španiji poklali na tisoče nacionalno mislečih Spanjol-cev. Marty je bil tudi ustanovitelj in politični šef mednarodne brigade v Španiji. V Franciji nikdo ne dvomi o tem, kako linijo namerava zastopati ekstrenmi terorist Marty. O tem ne moreta dvomiti niti De Gaulle in Giraud. Marty-jevo imenovanje je eklatanten dokaz, da je Moskva dosegla v Severni Afriki svoj cilj. V Alžir» ne vladajo več Anglo-Amerikanci in tudi ne Fran-corf, pač pa zastopnik Kremlja. C! Znani francoski komunist Andre Marty, biv- poslanec francoske poslanske zbornice, je v 6redo v letalu prispel v Alžir. Po prvi svetovni vojn! Je Mariy izzval na francoskih vojnih ladjah v Črnem morju upor, da bi tako preprečil obstreljevanje Odese. n Washington na predvečer moskovske konference. Državni podtajnik za zunanje zadeve, Edward Stettinus, je izjavil v Washingtonu na predvečer moskovske konference sledeče: »Naj-prisrčnejše pozdravljamo priliko, ki jo nudi moskovska konferenca, da bomo že obstoječo harmonijo in sodelovanje med Zedinjenitni državami, Veliko Britanijo in Sovjetsko Unijo še tesneje oblikovali«. □ Angleški zunanji minister Anthony Eden j« prispel v nedeljo v Teheran. Istočasno je dospel v Teheran tudi ameriški zunanji minister Cordel Hull v spremstvu novega ameriškega veleposlanika v Moskvi, Harriman-a. Oba zunanja ministra sta nadaljevala svoje potovanje v Moskvo, kier »e bosta v Kremlju udeležila napovedane anglo-ameriško-sovjetske konference. u Harry Hopkins zopet na vidiku. Kakor poroča Exchange Telegraph, obstoja možnost, da bo Roosevelt odpoklical dosedanjega ameriškega veleposlanika John Wynanta v Londonu. Njécrovo mesto bi v tem slučaju zasedel Harry Hopkins. Wynant bo baje prevzel ministrstvo za delo, ki je sedaj v rokah gospe Perkins. n Knez-namestnik Iraka, se bo na "željo angleške vlade koncem oktobra odpeljal v "London. Spremljali tja bodo zastopniki Iraške vojske. U Predsednik sovjetskega strokovnega gibanja pri Churchill-ovih. Churchill in njegova žena sta v svojem privatnem stanovanju sprejela kot «ro-sta predsednika centralnega sveta delavskih strokovnih organizacij Sovjetije, znanega sodruga Svemika. Tako je sedel pri eni m isti mizi stoodstotni boliševik Stalinovega kova s predstavnikoma angleške plutokracije. Seite 8. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« 23. Oktober 1943. 2X Ottober 1943. 4TAJESSKI GOSPODAR« Seite 9. Kriegswinterhilfswerk 1943-44 f^deuischzSotdai ■uteiß seirvtTcuruJiLe im. Schütze de/1' Voeksgemeuischaft am. 23./ 2U.0KT0BER Bilder aus dem Kriegsgeschehen i-,, Einr^cMürvaerL. * i de,1-HSV.dienen dm ffvlZi?**Gesändei^vMüngdsf* deutschen Tanwjia iernja§d ilLer den 4daniik Von Kriegsberichter Georg Hinze. PK. Am Garderobenständer in einer Ecke des Geiechtsstandes baumeln malerisch ein paar flek-keobesätze Fliegerkombinationen, Funkhauben, Atemgeräte und 2, 3 kanariengelbe Schwimmwesten. An den Winden ringsum Karten, Tabellen «nd statistische Aufstellungen. Von draußen dröhnt fast ununterbrochen dunkles Motorengebrumm in unsere Gespräche. Wir schauen durch die breiten Fenster über die ganze Weite de» Flugplatzes, über den die Wolken tief herabhängen. Der frische Westwind trägt den Atem des Mfaen Meeres. Das Meer ist ihnen Kampffeld und Schicksal. »Jetzt müßten ein paar Wellington oder Hudsons dahergeflogen kommen«, sagt halb spielerisch, halb versonnen eineT der blutjungen Leutnants, »und hier über unserem Platz müßten wir Mit ihnen kurbeln können«, fällt der Oberleutnant •in. Im Nu hat dieselbe Vorstellung die kleine Handvoll der Männer entzündet: einmal, nur ein einziges Mal einen Luftkampf über Land und Erde ■austragen dürfen — und nicht wie sonst finmer, draußen weit über dem Meer, das ihnen zum Kampffeld und zum Schicksal bestimmt wurde. Aber der Traum wird rasch verscheucht, und das Gespräih unspannt bald wieder Kamnf Opfer und Einsatz der Femjäqerei über dem Atlantik — des reiche Arbeitsfeld dieser Männer. Sie sind ■ttt einer Landschaft dieses Krieges vertraut geworden, die bis dahin nur den Gel«!trügen und den U-Booten zu gehören schien, and die nun Immer mehr z» einem hartumkämpften Schauplatz des Luftkrieges über See geworden Ist. Immer wieder dieselben Vokablen tauchen in unserem Gespräch auf: Grenze der Reichweite, Luftkanvpf nach mehrstftndi^era Anflug über See, Lendun<( mit dem letzten Tropfen Sprit, und als •chönste rund liebevoll amsgeke-stete Beizeichnung «r den Abschuß da« unverfälschte Fliegerwort »den Feind abbraten«. Schon aus diesem Vokabular verrät «ich manches von der Härte und den Schwierigkeiten eines einzigartigen Kampfqebie- Schon «ine reichhaltige AbschuDliste. »Oer eiste Gegner, den ich herunterholte«, so ferzähh ein Stabsfeldwebel, »war ein viermotori-fer Hallfaxbomber 300 km vor der Küste schoß Ich ihn ab. Ich hatte ihn fco einer günstigen An-friffeposition erwüscht und sofort ein paar Salven in seine Breitseite setzen können. Aber mit Mteer überschweren Bewaffnung erwies er sich trotzdem als eine harte, schwer zu knackende Nuß. Er drehte geschickt ab und zeigte mir den Heckatarad, in dem gewöhnlich ein Zwtllingsmaschinen-fewehr untergebracht ist In ständig wiederholtem Feuerwechsel hatten wir uns bis auf 50 Meter über die See herabgekämpft Dann begann «r endlich Wirkung zu zeigen und na qualmen. Als ich gerade meine Kanonen verschossen hatte «nd zum Tremmelwechsel abdrehte, stellte er sich «uf eine Fläche und stürzte ab. Lange noch »ah Ich die dunkle Qualmwolke auf dein Meer.« Eine andere Halifax wurde von einem Fera-J&gerrudel gerade in dem Augenblick gestellt, als ci* aus 59 Meter Höhe zum Angriff auf ein deutsches U-Boot ansetzte. Im Notwurf geworfen fielen ihre Bomben in die See. Sie selbst konnte sich Mit zerschossenem Motor noch tn schützende Wolken retten. Auch einige viermotorige Bomber, •underl andgro ßflegboote, dazu ein paar der schnellen Kampfflugzeuge sowie Zerstörer und Jagdflugzeug« vom Typ Beaufighter und Ah-aco-bra umfaßt die Abschlußliste. Nur einwandfrei durch Augenzeugen oder Fotografien bestätigte Lufteiege wurden dabei anerkannt. Zahlreiche leidliche Maschinen, die mit schweren Beschädigungen odeT brennendem Motor in die Wolken stießen, blieben umbewertet. Ebenso zahlreich sind Monition heran! ¡ff-PK-Kriegsberichter Ahrens (ü.ch) Das Wichtigste für ein bevorstehendes Angriffstmtsrnehmen ist Muniüon und nochmals Munition So wie hier die Bedienungsmannschaft an der leichten Flack einspringt, packen euch die Männer an anderen schweren und leichten Waffen zu, um Munition m genügender Menge heranzubringen, bevor sin neue« Unternehmen startet íc j<~idugengenummen Spende am. 23.Í 2A.0KT0BE& Schaffende sammeln, Schaffende geaan! » Pille, in denen es unseren Fernjägern gelang, die feindlichen U-Bootjäger zum Notwurf der Bitgeführten Wasserbomben zu zwingen und allein dadurch Abwehrerfolge zu erringen. Mit zerschossenem Motor Uber See. Selbstverständlich mußten alle diese Leistnnqen euch mit eigenen Opfern bezahlt werden. Oft geling war das letzte fliegerische Können notwendig, um nach einjn Luftkampf, der sich 700 oder gar 1000 km von jedem Lande entfernt abspielte, da« beschädigte Flugzeug doch noch sicher nach Hanse zu bringen. Davon kann ein Staffelkapitän ein Kapitel erzählen. Er hatte sich in einem Luftkampf so dicht hinter eine Airacobra gesetzt, dal» die Trümmer der explodierenden Feindmaschine •einen linken Motor zerrissen. Aber er schaffte dennoch den Heimflug über das Meer. Ein ande-a Mal schlug sich ein Pulk deutscher Fern-J&ger mit den schweren, rein wafferunäßig überlegenen viermotorigen Bombern herum. Schon waren die ersten Abschüsse erzielt, da beqann auch der Motor eines deutschen Flugzeuges zu rauchen. Schnell verlor er an Höhe, aber ein deutsches Bruderflugv.eug hatte aufgepaßt und begleitete den unsicher gewordenen Fluq des beschädigten Vogels. Als die Wasserung unvermeidlich geworden war, kreiste der Kamerad schützend über dem schnell ausgesetzten Schlauchboot und stellte erst einmal befriedigt fest, daß die Besatzung geschlossen gerettet war. Doch auch ein Feindflugzeug hatte sich aus dem aufgesprengten Verband an der Unfallstelle eingefunden. Vielleicht mochte er glauben, eine eigene Besatzung vor sich zu haben, denn ein paar Kilometer entfernt hatten auch zwei abgeschossene Feindbesatzrmgen notwassern müssen. So kurbelten über dem schlingernden Schlauche boot Freund und Feind und beharkten sich immer wieder einmal durch ein paar Feuerstöße. Aber der deutsche Seenotddenst war schneller als die britische Konkurrenz. Vor den Augen des Engländers, der schließlich tn die Wolken veriaot wurde, nahm er die Besatzung des Schlauchbootes sicher an Bord. Wieder einmal war dem Atlantik eta Opfer entrissen. i-K. iiüsgjbpr ch erW e n ew-ki (Scherl) Durch Emsatz starker Kräfte gelingt es den Bolschewisten, an manchen Stellen der Front Einbrüche zu erzielen, die aber fast immer im Gegenstoß bereinigt oder abgeriegelt werden. Gefangene, die sich nach mörderischem Kampf ergeben haben, werden an unseren weiter vorgehenden Grenadieren vorbei »ach hinten gebracht Frontverkürzung spart vlfele Iiivisionen ▼o® Kriegsberichter Walter Brandecker. Die deutschen Truppen im Osten haben •ich auf eine Abwehrstellung zurückgezogen, die sich im Verhältnis zur vorher eingenommenen um etwa 450 Kilometer an Länge verringert hat. Das bedeutet eine Einsparung von vielen Divisionen, einer bei der augenblicklich bis zum äußersten angespannten Kräftelage an der Verieiddgungsfront um Europa äußerst wichtigen und unter Umständen kampt-«ntscheidenden Reserve. PK. Die Nacht ist rot vom Schein der brennenden Dörfer. Tumhooh schlagen die Flammen in den Nachthimmel, in dem einzelne Leuchtbomben bolschewistischer Störflieger über unserer Rollbahn zittern. Flak greift mit Leuchfcspttrqarben danach. Sie sichert hv diesem Augenblick die wichtigen Brücken und Sammelpunkte der langen Kolonnen, die auf dem Marsch nach Westen sind. Es ist irgendwo im mittleren Frentafesshiiitt Vor Tagen erst war die Stadt R. ein Flammenmeer-». Rauchende Ruinen, ein Trümmerhaufen, blieb den Bolschewisten Nun Hegt sie hinter uns, wie ein Traum, in böser Nacht geboren. Aul den Straßen nach Westen. Die Straßen sind in diesen Tagen wieder unser geworden. Fahrzeug rollt hinter Fahrzeug, eng am Straßenrand die bespannten Kolonnen, Trosse Darunter mischen sich die Trecks der Zivilbevölke- rung, Panjekarren hinter Panjekarren, mit Männern, Frauen und Kindern besetzt, mH Hansrat beladen. Eine zweite Völkerwanderung scheint begonnen zu haben. Auf der glatten Asphaltstraße, von uns gebaut, freßen die motorisierten Fahrzeuge die Kilometer. Jedes dieser Fahrzeuge trägt wichtiges Gut, Kriegsgerät oder Lebensmittel. Die Räumung der ungeheuren Lager, die wir zur Sicherstellung des Nachschubs der kämpfenden Front sowohl an Munition, als auch an Verpflegung und allem anderen Kriegsgerät angelegt haben, konnten in fast allen Fällen so rechtzeitig geräumt werden, daß den Bolschewisten nichts mehr in die Hände fiel. Wo es in vereinzelten Fällen nicht mehr gelang, schwer transportables Gut wie Barackan oder dergleichen, zurückzuschaffen, ist es in Rauch und Flammen aufgegangen ist es, gleich den Brücken, Dörfern, Fabriken und Verkehrsanlagen, von Sprengstoff zerfetzt zu wirrem Trümmerwerk geworden, mit dem nichts mehr anzufangen ist. Dies alles liegt in den Kolonnen verborgen, die in diesen Stunden an uns vorüber rollen, unaufhörlich, ein steter Strom von-Fahrzeugen und Menschen, Pferden und Vot raten. Man kann in Bewunderung dieses Riesenwerkes, das sich auf den Straßen nach Westen darbietet, nur still werden. Gigantisch ist das Ausmaß der Organisation dieses Unternehmens, das nicht minder qroß ist, vielleicht sogar noch größer, als die Organisation unseres Vormarsches. Denn diesmall rollen auf den Straßen neben den kriegswichtigen Gütern, neben der Ernte eines Sommers, auch die Zivilbevölkerung, hunderttausende von Menschen frei--willig nach rückwärts, deren Arbeitskraft für uns eben so wichtig ist, wie sie für die Bolschewisten wäre. Reibungslos, ruhig und ohne Stockung rollen die Kolonnen. Hat man früher schon so oft nach dem Geheimnis der deutschen Organisationserfolge gefragt, so wird dieses Geheimnis hier wieder augenscheinlich, dieses Geheimnis, das so einfach zu enthüllen ist, mit einem Wort: Diszi-pltnl Die Front steht. Jeder der zahllosen Fahrer, ieder Begleiter der TT06se, ja ebenso die Zivilbevölkerung, hat die Gewißheit, daß der Mensch nicht schneller vor sich gehen muß. als vorgesehen. Was wir 1941 bei den Bolschewisten erlebt haben, die regellose Flucht — diese Gefahr ist gebannt. Hier auf diesen Straßen wird der Beweis erbracht, daß die deutsche Frontverkürzung im Osten nicht unter dem Zwang der bolschewistischen Offensive erfolgt. Nirgends ist es den Bolschewisten gelungen, das erstrebte Ziel zu erreichen: die zusammenhängende Front, jene Front also, in der sich Division neben Division in ununterbrochener Folge vom Ladogasee bis zum Asowschen Meer reiht, aus-einanderzureißen Unsere Truppen gehen zurück, wie es ihnen aus Operatoren Gründen befohlen ist, ziehen sich langsam auf eine Abwehrstellung zurück. Der Grenadier im Graben entscheidet den Erfolg. Neben der riesigen Organisation, als Schirm über sie und vor ihr, steht aber eines, was alles bisher Dagewesene übertrifft: Der Heldenkampf, den die deutschen Grenadiere in diesem Augenblick in vorderster Linie kämpfen. Er läßt sich mit Worten kaum schildern. Er >t so unermeßlich an Opferbereitschaft, an Heldentum und Aufopferung, daß wir nur schweigend vor dem Glaubensbekenntnis dieser Männer stehen können, die nun ununterbrochen, Tage und Wochen hindurch der Sowjetoffensive standgehalten haben Am einfachen Grenadier im" Graben entscheidet ßich der Erfolg der deutschen Frontverkürzung in» Osten. Er ist es, der in nimmer müdem Einsatz Stunden um Stunden hindurch, Tage und Wochen, eich selbst und sein Leben dem Feind entgegenwirft, der nicht einmal die Gewißheit als Letztes zurückbehält, daß sein Grab auf deutschem Boden liegt, sollte er fallen. Nein, gerade in dieser Stunde, in der über sein Grab vielleicht m wenigen Tagen bolschewistische Kolonnen marschieren, offenbart sich die seelische Größe des deutschen Soldaten: er kämpft und blutet, aber er hat nicht einein Augenblick das Gefühl, der Unterlegene zu sein. Er weiß: würde sr auf seinem Stückchen Erde, das ihm zur Verteidigung anvertraut ist. den Befehl erhalten, stehen zu bleiben und zu halten, so würde er es halten — bis zu seinem Tode. Kakšen bo pridelek sladkorne pese v Evropi ? Znani nemški strokovnjak v pridelovanju sladkorne pese in izdelovanju sladkorja v Magde-burg-u, F O. Licht, je razglasil poročilo o razvoju letošnjih evropskih nasadov sladkorne pese. V svojih izvajanjih je v glavnem povedal sledeče: Vreme, ki smo ga imeli v mesecu avgustu, ni ugodno vplivalo na rast sladkorne pese. To velja predvsem za jugovzhodni del Evrope in povsod drugod, kjer imajo bolj lahko zemljo. Na njivah z globoko lego in težko zemljo so pa nasadi napredovali tudi v avgustu. Padavine v začetku meseca septembra so v mnogih pokrajinah znatno izboljšale položaj. Pesa je svojo prekinjeno rast zopet lahko nadaljevala. So pa tudi področja, kjer so padavine bile prepozne, da bi bile izravnale škodo, ki jo je povzročila suša. K sreči so razmere ravno v merodajnih evropskih nasadih sladkorne pese zadovoljive. Rezultati raziskovanj, ki so bili objavljeni za Francijo, Belgijo in Dansko, kažejo povsod boljšo težo korenin ter višjo vsebino sladkorja kakor lansko leto. Vsebina sladkorja je letos tudi za ostale evropske dežele karakteristična, medtem ko je teža listja znatno nižja kakor lani. Preskrba tovarn za izdelovanje sladkorja s premogom in ostalim pomožnim materijalom je v vseh evropskih deželah osi-gurana Pomisleki, ki bi lahko povzročali težave v pogledu izdelovanja sladkorja, se pojavljajo samo radi pomanjkanja delavstva. So pa tudi transportni problemi v nekaterih evropskih deželah še nerešeni. Letošnje nenormalno vreme otežava pravo ocenitev pridelkov. Prav važno je, ali se bo visoka vsebina sladkorja evropske sladkorne pese držala do začetka predelovanja ali pa bo padla že pri trebiienju. Zato še danes' ni mogoče točno oceniti količiaio predstoječe produkcije sladkorja v Evropi. V Nemčiji bo pridelek sladkorne pese z ozirom na znatne krajevne razlike verjetno ocenjen v povprečnem s skoraj tako velikim pridelkom, kakor je bil lanski, pač pa bo manj listja. Vsebina sladkorja znaša — s kraievnimi izjemami — nekoliko več kakor leta 1942. Tovarne sladkor}« so izvršile vse predpriprave za kampanjo. Pred-nabava pomožnih tvarin ni delala težav, medte« ko vprašanje delovnih sil še ni povsod povoljn« rešeno Upati pa je, da bo to do začetka kampanje urejeno. V protektoratu je sodba o količini pridelka različna. V generalnem guvernementu so koncem avgusta stanje pese do kakih 90 odst. vseh nasadov označib" za srednje dobre do dobre, ostal« pa za manj dobro Na Madžarskem je suša pokvarila izgled dobrega pridelka. V Franciji se j« stanje sladkorne pese v zadnjih tednih izboljšalo. Izdelek sladkorja bo večji kakor lani, listje b« pa vrglo nekoliko manj. V pridelovalnem načrtu predvidenih 514 tisoč ton sladkorja za potroS-njo, se bo verjetno lahko izdelalo, če ne prid« do kakih izrednih težav pri spravljanju pese. Za prevoz pese v tovarne je izdelan točen načrt. . Stanje sladkorne pese v Belgiji nudi ugodnejše sliko kakor leta 1942. Računati je z dobrimi pridelki sladkorja na hektar. Tudi na Danskem s« je izgled precej izboljšal in bo letos več sladkorja kakor minulo leto. Na Švedskem pričakujejo zadovoljivo produkcijo sladkorja in sicer računajo na kakih 290 tisoč ton. Na Hrvatskem cenijo pridelek pese v surovem stanju na 110 tisoč ton. v Srbiji pa na kakih 28 tisoč ton. Pa tudi v Bolgariji se avgusta meseca pesa ni mo"la razvijati, ker je bila euša. kar je znatno zmanjšalo izgled« za dobro letino. Cenitev govori o 310 do 320 tisoč tonah pese in 45 tisoč tonah sladkorja. N« Finskem je stanje pese zmerno in bo omogočil« producirati kakih 4500 ton sladkorja. Stanje pes« v Lettland-n je bilo avgusta tudi neuaodno. 26% nasadov obliubuje boli malo. 37«^- srednje dobro, 17% pa dober pridelek. V Litvi je stanje pes« srednje dobro. Računajo na 17 tisoč ton sladkorja. V Turčiji bo pa pridelek letošnje pese omogočil preceišnje zvišanje dosedaj- običajne produkcija sladkorja. GOSPOfUgfS&r VFSTI X Sintetično izdelovanje kafre. Glasom poročil, ki prihajajo preko nevtralnih virov iz Indije, izdeluje neka kemična tovarna v Madrasu sintetično kafro. Kafra je dišava in se v najnovejšem času uporablja tudi kot surovina v industriji, in sicer v glavnem za izdelovanje filmov iz celuloida. Filmi "so pa danes važni tudi za vojskovanje. Letalstvo namreč slika vse, kar koli se da, da ee na ta način zbere gradivo strategičnega pomena o sovražnih bazah, komunikacijah in zaledju. Naravno kafro se je pred vojno največ pridobivalo na Japonskem. Na Japonskem in na For-mozi rastejo kafrova drevesa, ki s svojim lesom dajejo surovine za pridobivanje kafre destilacij-skim potem. Razen tega raste tudi na otoku Borneo, ki je danes zaseden po Japoncih, neke vrste kafrovo drevo, iz katerega se pa ne izdela tako dobra kafra, kakor iz dreves na Japonskem in na Fonnozi. X Namizno grozdje iz Bolgarije. Po nemško-bolgarskem dogovoru dobi Nemčija letos kakih 50 tisoč ton namiznega grozdja iz Bolgarije. Prve pošiljke so že na potu. X Avstralska industrija volne v nevarnosti. Severoamerikanci se trudijo, da bi uničili avstralsko industrijo volne Severoameriška industrija nadomestne volne sili v ospredje in izpodriva avstralsko volno. Ameriška reklama hvali svojo volno in jo slika kot toplejšo in vrednejšo tem je tudi cenejša, kakor ovčja volna. AvstralSk« industrija volne gleda s skrbjo t svojo bodočnost, ker vidi, da izgubila svoja tržišča, ki W t** po vojni nujno potrebovala. X Lesna industrija na otoku Borneo. Po poročilih japonske agencije Domei so Japonci n« otoku Borneo organizirali obsežno leeno industrijo, ki ima svoje sedeže na severovzhodu ta ze-hodu ter v osrednjem delu otoka. Obratovanj« te industrije je v polnem teku in razmahu. X Japonske gospodarske reforme. Japonske industrijsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev novih gospodarskih zbornic. Te bodo zamenjal« dosedanje trgovske m Industrijske zbornice ter bodo neposredno podrejene trgovinskemu ministru. Njihova glavna naloga bo, pospeševati reorganizacijo industrije, ta sicer v sodelovanj« s posameznimi prefekturami. X Oskrba Španije z mesom. Dne 4. oktobra s« v Spaniii odpravili karte na meso, bi so jih imeli, odkar vlada Franco Meščanska volna je namre* tako prizadela špansko živinorejo, da so si kmetovalci šele sedaj nekoliko opomogli ter zvišali stanie svoje domače živine, kar je omogočile sladkorja. N ■a se nemščine I Verpflichtender Ruf für die Heimat. Wenn in diesen Teigen gegen einige deutsche Divisionen an der Mittelfront nicht weniger als drei bolschewistische Armeen im Angriff standen und — abgesehen davon, daß sie diese Front nicht durchbrechen konnten — nicht mehr an Boden gewannen, als ihnen die deutsche Führung aus strategischen Gründen im gegebenen Zeitpunkt bei Zurücknahme auf eine neue Linie überließ, wenn einige abgekämpfte deutsche Divisionen gegen diese riesige Ubermacht trotz allem Sieger geblieben sind, dann kann uns diese Tatsache nur eines geben: das Vertrauen auf unsere Stärke! Das Vertrauen, daß das, was geschieht, nach einem wohl erwogenen Plan vor sich geht und zwar so vor sich geht, wie wir es vorgesehen habe«. Und nicht, wie es die Bolschewisten wollten! Dies in dieser Stunde sagen zu können, mal uns stolz machen auf unsere Soldaten im Osten. Wer aber in dieser Stunde mutlos werden wollte, verriete die Front! Er verriete jene, die auf den Straßen nach Westen rollen, deren Blut ia diesem Kampfe fließen muß, auf das die Front im Osten nicht vor dem bolschewistischen Ajbt sturm ansein anderbirst sondern daß sie standhält und sich versteift, zu jenem Widerstand, des die Kraft der bolschewistischen Offensive zum Verbluten bringen soll — und wird. Dies glauben wir in dieser Stunde und di«6 bekenne» wir. PK-Kriegsberichter Horhausen (Sch) Deutsche Feldgendarmerie in Griechenland Vielgestaltig und oft schwierig sind die Aufgaben, die unsere Feldgendarmerie zu erfüllen bat. Neben der Preiskontrolle auf den Märkten und dem Kampf gegen den Schwarzhandel richten sie ihr Augenmerk auch auf die Sauberkeit in den Lebensmittelverkaufsständen MALE VESTI velja je zaračunati tudi tedaj, če se je v enem mesecu nakupilo najmanj 3472 kg gonilnega plina in bem-. . . . 4V) čina skupaj v manjših količinah. Pri tem je vzeti f ^'Sl, 1 h en c in a za 1 kg gonilnega plina. Cene je razumeti s prevozom blaga v zalogah. Za dostavljanje na dom se lahko zaračuna 1 RM za 100 kg. Pri tem so izvzete železnica, pošta in velike prometne družbe. * Izdaja jajc in sladkoria. Landesernahrungsamt razglaša, da se bo v prihodnji dodelilni perijodi izdalo za vsakega potrošnika po dvoje jajc, za mladoletne do 18 let pa sladkarije. * Nakup začimb za domače klanje. Za domače klanje se je na novo določilo dodelitev začimb. Na nekdanje Berechtigungsschein-e se lahko nabavi 75 g popra ter 100 g raznih drugih začimb, in sicer 25 g popra, 50 g paprike in 25 g majorana do 1034 kg 45 RM za vsakih 100 kg, do 3472 kg 43 RM za 100 kg, nad 3472 kg 41 RM za 100 kg. » -.„. , . .. r,. ,.. t,.;,___- Če se v teku 30 dni od prvega nakupa kupi 3472 * Führer-jevo darilo Horthv-ju. Führer je nvad- ,. . .. ,. " , , , ,... , , •, V j„i,.i„ uiv.ii iJi vec kg gonilnega plina v delnih količinah, tarekemu državnemu upravitelju, admiralu Nikoli M ,, inr. , „ ., „ ., , . . V . . ' ... j ¡i velja tudi cena 41 RM za 100 kg. Ceno 41 RM Horthy-ju, ob njegovi 751etmci rojstva podaril ' salonsko ladjo. Darilo mu je po nalogu Fiihrer-ja izročil Großadmiral Raeder I * ~ narod. Kakor naši očetje v prvi svetovni ter naši pradedje v prejšnjih vojnah, tako se tudi danes v nemški oboroženi sili na vseh frontah uveljavljajo spodnještajerski vojaki. Skoraj ne mine teden, da ne bi prihajala poročila, da se je ta ali oni; Spodnještajerc pred sovražnikom odlikoval ter bil ¡ato deležen vidnega znaka za izkazano hrabrost. Ravnokar je prišla vest, da je za hrabro vedenje pred sovražnikom dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse Grenadier Josef Golob, doma iz Ortsgruppe Oberburg. * Spodnještajerci so hrabri. Stanislaus Tschreschner iz Ortsgrupj>e Pöltschach v Kreis-u Marburg-Land, se je na fronti pred sovražnikom odlikoval ter bil zato odlikovan z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse. Tschreschnar je prvi rojak iz Ortsgruppe Pöltschach, ki je bil dele-ien te časti in pohvale * Smrtna kosa v Cilli-u. V Cilli-u je preminula t 71. letu starosti posesfaica Fanni Oblak, roj. Upornik. Pokojnica je bila daleč naokoli priljubljena zaradi njene dobrosrčnosti, kar je dokazalo tudi ogromno število ljudi iz mesta in okolice, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. * Prodajanje blaga na potniške karte. O prodajanju blaga na takozvane Reisekarte ie vedno ni popolne jasnosti. Trgovci morajo svoje stranke poučiti, da se na potniške karte za kruh, dobi samo ržen kruh. Potniške in živilske nakaznice za margarino opravičujejo lastnika razen ta nakup margarine, v mejah zalog, ki jih ima tr-jovec na malo, tudi za nakup jedilnega olja v razmerju 100 : 80. Na 5-gramsko margarinsko potniško karto se lahko kupi 4 g olja. Na potniške karte za sir se lahko dobi dvojna količina kvarka. Ker ni možno prodajati sir v težini 31,25 g, glasijo potniške karte za sir po 30 g Spaketiran in izoblikovan sir pa tehta 62,5 g, ki se ga mora prodati na dve potniški karti za sir. Na odrezke Nährmittel na dopustniških kartah (Urlauberkar-te) in odrezke tedenskih kart inozemskih civilnih delavcev ter na Berechtigungsscheine za živila lahko trgovec na drobno proda testenine ter dru-sa živila in izdelke krompirjeve moke v mejah razmer. Potrošnikom, ki prihajajo s potniškimi kartami, se pa imenovano blajgo lahko proda samo v mejah obstoječih zalog. * Cene gonilnemu plinu. Reichskommissar za določanje cen je z veljavnostjo z dne 1. oktobra t, 1. določil sledeče cene gonilnega plina za potrošnike: Pri enkratnem odvzemu v steklenicah xa vsako klanje. Namesto 100 g čistih začimb se lahko kupi tudi 175 g gotovih mešanih začimb. Mešane začimbe lahko vsebujejo 100 g začimb, ki so na karte, 35 g soli in 40 g začimb, ki niso podvržene nakaznicam. • Usnjene rokavice niso važne. Urad Reichsstelle für LederwirtschaJt je prepovedal vsako izdelovanje usnjenih rokavic. Ker je oborožen« sila opustila nošnjo posebnih rokavic za izhode in feprehode, mora jiač tudi civilno prebivalstvo sledita temu vzgledu. • Razpečevanje kmetijskih strojev. Vodja glavnega odbora za 6troje m pooblaščenec za produkcijo strojev je v svoji določbi, ki je izšla dno 14. oktobra v »Reichsanzeiger«-ju o razpečavar.ju novih m rabljenih kmetijskih strojev ter parnih lokomotiv za kmetijske svrhe, razveljavil dose-daj veljavna določila ter preskrbovat ie krneli j-etva s stroji podvrgel novi ureditvi, ki bo bolj odgovarjala rastočim zahtevam ter bo bolje nri-lagodena nemškemu industrijskemu potencialu. • Nove odredbe. Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Nr. 29, kä je izšel dne 14. oktobra 1943, prinaša sledečih 11 objav: 1 Odredbo o zopetni uvedbi normalnega časa v zimi 1943'44. 2. Odredbo o omejenih poizvedbah iz kazenskih registrov in izbrisanju kazenskih zaznamb. 3. Drugo odied-bo o omejenih poizvedbah iz kazenskih registrov njem Štajerskem. 4. Odredbo o varstvu prirode na Spodnjem Štajerskem. 5. Določbo o samopomoči in pomoči za skupnost pri poškodbah, ki jih povzročajo bombardiranja. 6. Določbo k izvedbi odredbe o prodajanju konj na Spodnjem Štajerskem. 7. Določbo o šolanju vajencev urarske obrti. 8. Določbo o štedljivem kurjenju in šted-ljivi uporabi električnega toka pri oblastih, uradih, šolah in zavodih. 9. Razglas o razpisu pravil za bolniške zavode Gau-a v Friedau-u in Gu^k-feld-u. 10 Določbo pooblaščenca za prehrano in kmetijstvo, ki se nanaša na gospodarjenje « sladkorjem in sladkarijami. 11. Razglas o čitanki za glavne šole. • Spalni vagoni samo za vojno-važna potovanja. Počenši z 18. oktobrom so spalni prostori v železniških spalnih vozovih na razpolago samo potnikom, ki lahko dokažejo vojno važnost svojega potovanja. Njim enaki so seveda tudi težki vojni poškodovanci. • Kongres turških zdravnikov. V ponedeljek so v Ankari otvorili osmi kongres turških zdravnikov, ki se ga udeležuje 500 zdravnikov lz vseh delov Turčije. Pokrovitelj kongresa je preži den t Ineni, častni predsednik pa ministrski predsednik Saradžoglu. S kongresom je zvezana tudi velika medicinska razstava. V okviru kongresa so doslej že predvajali celo vrsto medicinsko-na učnih filmov lz Nemčije. Dr. P. J. Lukas: Ausschneldenl Izrezatii Deutsch Ilir Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 42. Stunde. Umstandswörter des Ortes. 1. Wo sind Sie? Ich bin hier in meinem Zimmer. 2. Wohin fahren Sie? Ich fahre nach Graz. 3. Woher kommen Sie? Ich komme aus Wien. 4. Hier und dort sah man auf den Wiesen einige Kühe. 5. Haben Sie das Geld schon gefunden? Ja, gerade in diesem Augenblick, da liegt es. 8. Können Sie mir sagen, wo hier ein Briefkasten ist? — Ja, dort an der Ecke. 7. Außen sieht dieses Haus ganz nett aus, aber drinnen sieht man, daß es vollkommen verbaut ist. 8. Wo ist der Hund? Draußen im Hofe. 9. Ganz droben am Gipfel des Berges können Sie das Schutzhaus sehen. 10. Wo gehen Sie h'n? Ich gehe hinauf in mein Zimmer Gut, wenn Sie oben sind, läuten Sie bitte. 11. Merken Sie, wie es jetzt aufwärts geht? Natürlich, dafür wird es auf der anderen Seite wieder abwärts gehen. 11 Hier kommen wir nicht vorwärts, wir müssen rückwärts fahren und dann umdrehen. 13. Wollen Sie vorne oder hinten sitzen? Mir ist es ganz gleich. 14. Hallo, Fräulein Erika, haben Sie Zeit? Kommen Sie doch einen Uugenblick zu uns herunter 15. Wohnen Sie in Marburg? Nein, ich wohne auswärts und fahre jeden Tag mit dem ¿ug zur Arbeit. 16. Die Feinde versuchten seitwärts aus der Umzingelung auszubrechen. 17. Wenn Sie noch ungefähr 100 Schritte geradeaus weitergehen, werden sie rechts ein alkoholfreies Speisehaus und links eine Milchtrinkhalle finden. 18. Ich suche schon seit einer Stunde dieses Buch, hier ist es und daneben hegen meine Brillen. 19. Karl wollte über den See schwimmen, er versuchte es und tätsächlich in kaum 4 Stunden war er drüben am anderen Ufer 20. Wie weit ist es bis zur Post? Ungefähr zehn Minuten. 21. Wo liegt das Buch? Oben auf dem Kasten. Ganz unten im Schrank. 22 Gegenüber unserem Garten steht eine tausendjährige F'che. 23. Hier werden Sie ihn nicht finden, da müssen Sie schon anderswohin gehen. 24. Ich suche das Buch meines Freundes schon überall. Irgendwo muß es doch sein; ich verstehe wirklich nicht, warum ich es nirgends finden kann. 25. Er geht den ganzen Tag geistesabwesend umher und weiß nicht, was er will. * Reichsmarschall Prinz Eugen. Dne 18. oktobra je bila 2801etnica rojstva velikega vojskovodje in junaka ter organizatorja vojaštva, ki je v službi svoječasne Avstrije dosegel najvišje vojaške časti. Kakor znano iz zgodovine, je ta mož, ki je bil francoski podanik in se je po njeqovih žilah pretekala deloma francoska, deloma pa italijanska kri, bil v Franciji odklonjen pri sprejemu v častniški poklic, ker je bil izredno male postave. Vladar v Wien-u je pa moža sprejel v 6vojo službo. In ta postavno slabo razvit mož je postal pozneje eden največjih vojskovodij svoje dobe ter se posebno odlikoval v bojih zoper Turke pri Zenti, dne 11. septembra 1697, ko je pivič nastopil kot vodja bitke. Višek svoje slave si je pa dobojeval dne 16. avgusta 1717 pred vrati Belgrada, kjeT je uničil trikrat večjo in močnejšo turško vojsko ter zavzel trdnjavo Belgrad. Njegov političen pogled je slonel na stališču, da je v Evropi treba združiti vse Nemce. V to svrho je svetoval takratnemu avstrijskemu cesarju, da koraka v zunanji politiki skupno z nastajajočo velesilo Prusijo in sosedno Bavarsko. Zahteval je pa tudi naselitev nemškega ljudstva v obmejnih krajih, ki so jih pod njegovim vojnim vodstvom morali izprazniti Tufki. Ime princa Eugena je tudi danes v Nemčiji čislano. Nešteto vojnomomariških in armadnih enot nosi danes njegovo ime. * Novi nemški izumi. Nemška strojna industrija je izumila zopet nekoliko pomožnih strojev za industrijo konzerv, ki pomagajo predelovati surovine. Tako je izumljen na primer stroj, ki lomi fižol v strokih, kar se je doslej opravljalo z Toko. Drugi izum za predelavo fižola v konzerve je naprava, ki odstranjuje sfročnatemu fižolu konice Tudi to delo se je doslej opravljalo z roko. Tretja novost je stroj za rezanje fižola v rezine. Vsi trije stroji predelajo v eni uri 60 do 80 centov fižola. * Nemci bodo zapustili Azorsko otočje. Po poročilih iz Lizbone, se bo odpeljala portugalska ladja »Carcalho Araujo« iz Lizbone k Azorskim otokom, kjer bo vzela na krov tamkaj naseljene Nemce, ki se bodo povrnili v svojo domovino. * Nemško omrežje za pisanje na daljavo. Nemško omrežje za pisanje na daljavo šteje sedaj 2709 udeležencev. Večina nemških velikih mest ima urade za pisanje na daljavo. Zveza v Protektorat vodi preko Berlin-a, na Dansko in Norveško preko Hamburg-a, v Švico, Madžarsko in na Slovaško pa preko Nürnberg-a. Pristojbine so nizke. Za pisanje na daljavo, n. pT. iz Bremen-a na "Slovaško, ki traja 3 minute v času med 8. in 19. uro, stane 2,21 RM, med 19. in 8. uro pa 1,33 RM. Dne 16. oktobra je minulo deset let, odkar je nemška poštna uprava v Berlin-u in Hamburg-u uvedla prvo pisanje na daljavo ter s tem ustvarila prvi korak za to danes že nad vse 26. Ringsum sein Haus ist ein wunderbarer Blumengarten. 27. Wenn du willst, machen wir diese Reise zusammen 28. Warum müßt ihr jeder anderswohin gehen, ihr könnt doch beisammen bleiben. 29. Man hörte weithin das Rattern des Maschinengewehres. 30. Es war eine unheimliche Nacht und weit und breit war kein Mensch zu sehen. 31. »Nehmt doch eine Jause mit«, sagte die Mutter, »unterwegs bekommt ihr sicher Hunger.« 32. Wir gehen nach Hause. (Wohin?) 33. Wir bleiben (sind) zu Hause. (Wo?) Wörter. abwärts — navzdol alkoholfrei — brez ^lkohola anderswohin — kam drugam aufwärts — navzgor, kvišku ausbrechen (aus einem Gefängnis) — uiti (iz ječe) außen — zunaj auswärts — na tujem, zunaj beisammen — skupaj daneben — zraven draußen — zunaj drinnen — notri droben — zgoraj drunter — spodaj drüben — onkraj geistesabwesend — duševno odsoten, nezaveden geradeaus — naravnost naprej herunter — doli hinauf — gori, kvišku hinten — zadaj važno panogo poročevalske tehnike. Naprave eo izum in- izdelek nemške veletvrdke Siemana 4 Halske. * Smrt 921etnega oficirja. V Graz-u je umri 91 let star, Rittmeister na razpoloženju nekdanje avstrijske armade, Albert von Pawel-Rammingen. Pokojni je vse do zadnjega vneto zasledoval vojne dogodke ter pri popolni duševni svežostt mak» pred smrtjo izjavil, da veruje v zmago, ki jo bo dobojeval Fuhrer. * Vojaški vpoklici na Hrvatskem. V Zagreb« so bili v nedeljo vpoklicani vsi pripadniki letnika 1925. k aktivnemu vojaškemu službovanju. * »Hrvatski Jadran«. V Zagrebu so začeli ta-dajati mesečnik »Hrvatski Jadran«, ki ima namen, pospeševati gospodarske in socialne intereee hrvatskega primorja. * Letalska proga Damask—Moskva. Med Damaskom in Moskvo so te dni otvorili sovjetsko potniško-letalsko progo. Promet na tej progi, ki bo služila za enkrat poštnim svrham in prevozu sovjetskih agentov ter uradnikov, bodo vzdrie-vala sovjetska letala. * Francoski parniki za Turčijo. Turška vlada je kupila sedem francoskih parnikov, ki so se doslej nahajali v luki Erdek. Pa mike so sedaj prepeljali v Istanbul, kjer jih bodo popravili v tamkajšnji ladjedelnici. * Petdnevni delovni teden v Bolgariji. Vsled pomanjkanja toka za razsvetljavo so uvedli v Bolgariji prtdevni delovni teden. Delalo se bo samo 48 ur. Kdor bi delal več, se mu bo plačalo nadure. * Poroka najstarejše hčerke japonskega cesarja. V Tokiu so nedavno imeli veliko slavnost s poroko najstarejše cesarjeve hčerke princese Sigeko Terunomiya s princem Narubiko Bigasbipunl-Jein. Vsa proslava se je vršila v cesarjevi palači. * Železniška nesreča v ŠvicL Na progi Bera— Luzem se je v nedeljo zvečer dogodila težka železniška nesreča. Zadnja vagona nekega hitrega tovornega vlaka, ki je vozil proti Beirn-u, sta v neki mali postaji iztirila ter se postavila povprek na tračnice. Pri tem sta zadela v nek potniiki vlak, ki je stal na postaji. Iz ruševin vagonov so potegnili tri mrliče, več smrtno ranjenih In 30 lažje ranjenih oseb. * Na Kitajskem zopet povodnjl In lakota. Ramena reka je v provinci Honan povzročila ogromno škodo. Lakota, ki je še od lanske povodnji ni nikdor odpravil, se je še povečala. Po poročila» iz poplavljenega področja, je povodenj baje zrušila 60 tisoč hiš ter odnesla v svojih valorSi okrog 200 tisoč oseb * Odprava Židov iz romunskega gospodarstva. Državni tajnik Titus Dragos je te dni obiskal okraje Jassy, Falciu in Bacau ob reki Moldavi, ker je tamkajšnje gospodarstvo posebno posnemano z židovskim poslovanjem. V svrho pospeMtve hinunter — dol, navzdol Hof (m) — dvor, dvorišče irgendwo — nekje, nekod läuten — zvoniti Milchtrinkhalle (w) — pivnica z mlekoaa mitnehmen — s seboj vzeti nirgends — nikjer oben — gori, zgoraj ringsum — krog in krogi okrog seitwärts —»vstran, na stran, ob strani Speisehaus (s) — gostilna tatsächlich — dejanski, -a, -oi resničest, umhergehen — pohajati, okoli hoditi p*..» Umzingelung (w) — obkoljenje unheimlich — grozljiv, -a, -o unten — spodaj, doli unterwegs — spotoma überall — povsod verbauen (ein Haus) — zazidati (hllo} vollkommen (vollständig) — popoln, -a, adv. popolnoma vorwärts — naprej, dalje weitergehen — naprej iti, nadaljeval weithin — daleč tja Redewendungen, hier und dort — tu pa tam gerade in diesem Augenblick — rava» r tata trenutku wo gehen Sie hini oder: wohin gehen Siel — kan greste? mir ist es ganz gleich — meni ja vseesw in kaum 4 Stunden — v komaj 4 urah wie weit ist es bis? — kako daleč Je dot weit und breit — na dolgo in široko Hunger (Dur» > bekommen — lakoto fte#e) dobiti akcije poromunjenja teh krajev, bodo v Jas6y-ja uredili podružnico romunskega kreditnega zavoda. V Bacuu, kjer pred dvema letoma ni bila še niti enega romunskega trgovce, jih je danes že 140. * 15.000 cigaret ukradenih. Is neke tobačna trafike v Welsu so ukradli neznani storilci ta dud 15 tisoč cigaret * Mesti Nantes ln Salnt Nazaira zbrisani s površine. Maršal Petain je v soboto sprejel 40 francoskih županov. 2upan mesta Nantes je sporočil maršalu, da so Anglo-Amerikanci zrušili 2700 hiš in s tem dve tretjini mesta. Zupan mesta Saint Nazadre pa Je izjavil, da mesta nI več. V mestu, ki je štelo 45.000 prebivalcev, izdajajo sedaj mesečno samo 500 živilskih nakaznic. * Uspehi Japonskih mornar likih letalcev. Japonsko mornariško letalstvo je dne 13. in 14. oktobra potopilo pet sovražnih transportnih ladij ter poškodovalo nadaljnji dve ▼ bližini Nove Gui-neje. Dne 15. oktobra Je pa nek drug oddelek mornariških letal napadel zaliv Oro. Povzročil je dva velika požara in potopiterv velikega sovražnega tran športnika. * Elektrifikacija slovaSklh Železnic. Hrvatska državne železnice Je nedavno pregledala deset* članska komisija ter ugotovila, da je elektrifikacija na celi črti izvedljiva brez velikih težkoč. * Turčija gradi ceste. Turška vlada Je izdelala načrt za gradnjo cest, ki se bo izvršil tekom 13 let. Ceste, ki se bodo gradile, bodo vezale glavno mesto Ankaro z vsemi važnimi mesti in lukaml v TurčijL □ Nemški protest pri portugalski vladi. Vlada Reich-a je potom svojega poslanika pri portugalski vladi v Lizboni protestirala proti temu, da ja Portugalska na pritisk Anglije popustila ter Angležem dovolila na Azorskih otokih vojaška oporišča, ker predstavlja to težko kršitev nevtralnosti. Vlada Reich-a si pridržuje pravico, podvzeti ukrepe, ki jih bo zahteval novo nastali položaj na Azorskih otokih. D Nemčija je priznala Filipine. Reichsministe! des Auswärtigen von Ribbentrop Je predsednika republike Filipinov brzojavno uradno sporočil, da je vlada Reich-a republiko Filipinov priznala. O Hrvatska v borbi proti tolpam. Sei hrvatski propagande, Matja Kovačič, je imel v nedeljo popoldan po radiu govor o delovanju tolp, ki jih čaka uničenje »Znano je — tako je dejal Kovačii —, da hočejo Mihajlovičevi četolki in Titovi za-plotniki uničili hrvatsko državo. Hrvatski narod hočejo pahniti v suženjstvo komunizma. Delaven, obrtniku, kmetu in uradniku izpodjedajo hrano, da bi se v svojem obupu vrgili v naročje komunizma. TI načrti — tako je končal Kovačič — p« se bodo izjalovili, ker se j ha Je uprl ves hrvatski narod«. Umstandswörter der Zelt. 1. Wann ist Karl angekommen? Eben (gerad* Jetzt) ist er eingetreten. X Nun (jetzt) will ich Ihnen etwas sagen. 3. Haben Sie Jemals einen solchen Esel gesehen? Ich noch nicht. 4. Ich schwöre Ihnen, daß ich dieses Geheimnis niemals preisgeben werde! — Zwei Stunde« später wußte es dia ganze Stadt. 5. Er kommt meistens gegen 3 Uhr. S. Früher schrieb sie sich Täubeben, seil sie verheiratet ist, heißt sie Drache. 7. Das müssen Sie mir nächstens vorher und nicht nachher sagen, jetzt kann ich nichts indem. 8. Sie kommen Ja gewöhnlich spät aber noch später zu kommen, ist eine Frechheit. 9. Früher oder später werden Sie einsehen müssen, daß Sie unrecht haben. 10. Einst (einstmals) war er sehr reich, ab« jetzt ist er gänzlich verarmt 11. Anfangs (zuerst) war er der gleichen Meinung, dann aber änderte er sie. IX Zuerst kam mein Bruder, dann meine Schwester und zuletzt (am Schlüsse) erst erschienen meine Eltern. 13. Bisher hatte ich noch keine Gelegenheit, mit ihm zu sprechen 14. Endlich sehe ich dich wiedsa. 15. Er ist immer derselbe. 16. Er tut stets, was er will. 17. Warum stören Sie mich fortwährend? 18. »Auf (für) immer dein«, sagen oft die Vw liebten. 19. Nunmehr weiß ich, daß er mich belogen hat 20. Bleiben Sie einstweilen bei saht ■Mil KMETOVALEC Ali je še čas za seiev ozimnih žit? Posledice vojn« se opažajo vsepovsod — vsepovsod tudi v kmetijstvu. Vsak dan takorekoč •e spreminjajo razmere ln s tem tudi kmečkega jospodarja stavljajo vsak dan pred nova dejstva in pred nove naloge, kar vse ga sili, da išče novih poti in novih delovnih načinov v svojem gospodarstvu. Vzemimo za primer pridelovanje žita: Z ene strani se opaža težnja, ki jo tudi lahko razumemo: pridelati kolikor mogoče veliko krušnega žita ter si s tem zagotoviti vsakdanji kruh domačega pridelka v bodočem letu. Toda z druge strani se tej težnji stavljajo velike, skoraj nepremostljive ovire, ki bi jih v glavnem lahko označili kot: pomanjkanje delovnih moči v kmetijskih obratih, pomanjkanje vprežne živine, pomanjkanje orodja, pomanjkanje prvovrstnega semena in pomanjkanje gnojil. Vse te ovire se stavljajo kmetovalčevi težnji, da bi pridelal mnogo žita, na pot, in vsaka po svoje že v naprej zmanjšule možnost obilnega žitnega pridelka, če jim kmečki gospodar ni mojster V naslednjih vrsticah bomo skušali dati našim kmečkim gospodarjem nekoliko nasvetov, kako morejo, kljub vsem po vojni povzročenim oviram in težavam, vendarle ustvariti ugodne pogoje za obilen pridelek žita v prihodnjem letu. Kakšni pa so ti naši nasveti? I. Pozna setev ozimnih iit. 2e od nekdaj tekmujejo posamezni kmečki gospodarji istih vasi in okolišev, kdo od njih bo iinel jeseni »najprej posejano«. Mnogo je gospodarjev, ki so s setvijo ozimine vsako leto gotovi že v septembru in s ponosnim prezirom gledajo na sosede, ki se še v oktobru ukvarjajo z oranjem in s setvijo. Toda tudi vsak izmed onih kmečkih gospodarjev, ki jih je delo »zatepalo« — kakor se to po domače pravi — že v mirnih časih, si je štel v sveto dolžnost, da dovrši jesensko žitno setev vsaj do svetega Luke, to je, do 18. oktobra. Kajti 6tar pregovor, ki ga vsak kmečki človek pozna, veli: »Do svetega Luke se seje pšenica, po svetem Lukežu — pšenička!« To pomeni, da pozno, po svetem Luki sejano ozimno žito zaostane v rasti in da le majhen pridelek. letos se ogromna večina naših kmečkih gospodarjev ni mogla ravnati po tem pregovoru in dokončati že do tega dne jesenske setve. Da — neverjetno veliko je celo število kmečkih gospodarjev, ki vse do sedaj sploh še niso mogli vse-jati nobene oziminel Vzroke, zakaj je letos tako, smo že začetkoma našteli: Predvsem se je letos izredno zmanjšalo število delovnih moči, ki 6o bile še lani osorej v našem kmetijstvu zaposlene. Razumljivo je, da letos kljub najboljši volji in največji pridnosti ne zmorejo štiri roke jesenskih del, s pospravljanjem pridelkov in 6 setvijo, v istem času, v kakršnem je lahko to delo opravilo lani osem ali celo deset roki In še bolj razumljivo je, da so se kmečki ljudje pač najprej poprijeli onih del, ki 60 bila najnujnejša in ki se odložiti ne dajo, namreč pospravljanja poljskih pridelkov, branja grozdja in — koder je bila letos sadna letina — spravljanja sadja. Vse to se ni dalo in se ni smelo odlagati, — zato so pač morali kmetje letos odložiti s setvijo. Pri poljskih pridelkih v težki zemlji, posebno pri koruzi in pesi, je zakasnilo letošnjo jesensko setev tudi dejstvo, da vsled vlažne, a tople jeseni, niti koruza, niti pesa nista v takih tleh hoteli ustaviti rasti, to je, dozoreti. Pesa je še zdaj marsikje v najbohotnejši rasti. Drugi vzrok zakasnitve z letošnjo jesensko setvijo je pomanjkanje vprežne živine, ki ga je povzročilo pomanjkanje krme v pietekli zimi in v prvi polovici letošnjega leta. Marsikateri kmečki gospodar, ki je vse doslej oral z lastno vprego, mora letos hoditi od soseda do soseda s prošnjo, naj mu pride izorat. Jasno je, da bo tudi najboljši sosed vendarle toliko srečen, da bo najprej doma pose j al in šele nato šel na pomoč sosedom ... Tudi pomanjkanje orodja je v nekaterih primerih, dasi ne tako često, vzrok, da kmečki gospodarji letos še niso mogli posejati. Saj vsi vemo, kako preobloženi so naši podeželski kovači z delom, kar je tudi v veliki meri posledica vojne, ki je po eni strani povzročila, da dajo ljudje marsikaj popraviti, kar bi v mirnih časih zavrgli in novo kupili; po drugi strani pa je vojna tudi mnoge kovaške delavce peljala proč od njihovega poklica. Tako niso redki slučaji, posebno v krajih, kjer se plitvo pod površjem skrivajo skale in kamenje, da čaka kmetovalcev plug že tedne in tedne pri kovaču, da pride na vrsto za popravilo, gospodar sam pa, da pride na vrsto za oranje — plugom onega soseda, ki ga k sreči še ni polomil... In takih slučajev ni tako malo! Vsi kmečki gospodarji, ki — bodisi iz enega, bodioi Iz drugega vzroka — vse doslej še niso: mogli dovršiti letošnje jesenske žitne setve, so l v velikih skrbeh in v strahu, češ: ali morda ni že pozno, ali celo že prepozno?! Mnogi celo že obupavajo in si mislijo: »Nič ne bom več ozimnega žita sejal! Skoda za delo in seme, ko te že prepozno! Bom pa raje spomladi kaj več obdelal, če bom še živ!« Stavi se nam torej zelo važno vprašanje: Ali je še čas za setev ozimnega žita, ali ne več? Preden na to vprašanje odgovorimo neposredno, moramo pojasniti neko drugo vprašanje, namreč: Kakšni so naravni zakoni, ki sploh določajo rast in razrast ozimnemu žitu? Morda se kdo cenjenih bralcev še spominja našega razgovora o pogojih za kaljenje semena in rast mladih rastlin. Kot dva najvažnejša pogoja za kaljenje in rast smo takrat navedli primerno toploto in vlago. In ker je v naših zemljah jeseni navadno vedno toliko vlage, kolikor jo seme za kaljenje potrebuje, je torej kaljenje in rast ozimnega žita odvisna predvsem od toplote, tako zemeljske, kakor zračne. Čimdalje v jesen ostane torej ozračje in zemlja topla, tem dalje lahko ozimine kalijo in raste o in tem dslje v jesen lahko ozimna žita z uspehom sejemo. Seveda je ta čas vsako jesen drugačen, pa tudi ob eni in isti jeseni je različen v raznih višinah in legah. V gorah morajo žito veliko preje jeseni posejati, ker postane prej mrzlo kot v dolinah; a tudi na senčilih, mrzlih, osojnih njivah je treba ozimino sejati mnogo prej, kot na prisojnih, sončnih rebrih. Kot zanesljivo merilo za določanje stanja zemeljske toplote in s tem za ugotavljanje, ali ie še čas za setev ozimnih žit ali ne, nam lahko služi opazovanje rasti drevja in trave. Ob prilik:, ko smo se razgovarjali o tem, kako se rastline hranijo, smo povdarili, da dobivajo rastline večino hrane iz zraka na ta način, da s pomočio listnega zelenila spajajo zračni dušik in vodo, ki jo dobivajo po koreninah iz zemlje, v sladkor. Dokler je torej listje na drevesih, posebno ■"-<} listje na malih drevescih, bujno zeleno, in dokler tudi trava še raste in zeleni, se s setvijo oz -nne-ga žita še nikamor ne mudil To si dobro z^oom-nimo in bodimo letos v tem pogledu brez skrbi: Saj je letos vse doslej večina dreves še živo zelena in tudi večina trav še ra6te. Na podlagi tega dejstva smemo soditi, da bo letošnja rastna doba (to je čas do trenutka, ko se bo zemlja toliko ohladila, da rastlinam rast ne bo več mogoča), še prav dolga. Da je kostanju, orehu in še nekaterim drevesom listje že odpadlo, ■ naj ras pri tem ne moti- to je le dokaz, da so ta drevesa doma v toplejših krajih, da potrebujejo za r-st višjo toploto in da je zato v naših hladnih krajih njihova rastna doba krajša kot rastna doba naših domačih rastlin. Isto velja tudi o polisk h in vrstnih rastlinah, ki so že doslej ovenele n usahnile. Tudi te rastline potrfebujejo za rast v š;o 21. Haben Sie das schon gewußt? 22. Brauchen Sie die Zeitung noch» Ja, ich habe sie noch nicht ausgelesen. 23. Neulich habe ich ihn wieder gesehen, er hat sich sehr verändert. 24. Letzthin log er mich an. 25. Unlängst (kürzlich, vor kurzem) trat ich ihn in der Ausstellung. 26. Manchmal (zuweilen, bisweilen) habe ich keine Lust zum Lernen, aber das geht schnell vorüber 27. Dann und wann kommt er noch, aber selten, früher ist er viel häufiger gekommen. 28. Hie und da habe ich so viel Arbeit, daß ich nicht weiß, wo mir der Kopf steht. 29. Von jetzt an werden wir oft zusammen ins Theater gehen. 30. Künftighin verbiete ich mir jede derartige Bemerkung. St. Seitdem wir von dem Unglück gelesen haben, erwarten wir stündlich ein Telegramm von Onkel Hans. 32 Bald werden die Tage wieder länger. J3. Vorgestern war er in Prag, gestern in Wien, heute ist er bei uns, morgen wird er In Graz und übermorgen in Preßburg sein. 54 Wir haben lange genug gewartet, jetzt gehen wir gerne. 55 Morgen früh oder morgen abend werde !rti ihn bestimmt treffen. 36 Erst schrieb er mir täglich, dann wöchentlich, später monatlich und Jetzt schreibt er mit einmal jahrlich. 17. Allmählich (nach und nach) beginnt er zu verstehen, was er an ihr verloren hat. 38. Er trat plötzlich ein und rief: Verlassen Sie augenblicklich das Lokal. 39. Ich will, daß Sie auf der Stelle gestehen, wer ihnen geholfen hat. Wörter, allmählich — polagoma anfangs — spočetka anlügen — nalagati auslesen (zu Ende lesen) — pTečitati, dočitati ändern — spremeniti belügen (jemanden), ich belog, ich habe belogen — nalagati (koga) Bemerkung (w) — opomba, opazka bisher — doslej derartig — tak, -a, -o; adv. tako Drache (m) — zmaj eben (gerade, jetzt) — ravno ehemale — nekdaj einst — nekoč, svoje dni einstmals — nekoč, nekdaj einstweilen — tačas, med tem endlich — končno erscheinen — pojaviti se, prikazati se fortwährend — neprestano Frechheit (w) — predrznost früher (vorher) — prej, pred tem gänzliah — popolnoma gestehen, ich gestand, ich habe gestanden — priznati häufig — često, pogosto jemals (je) — nekdaj künftighin — odslej, v prihodnje letzthin — nedavno Lokal {■) — lokal, kraj, gostilna, kavarna nachher — potem nächstens — prihodnjič neulich — nedavno noch nitht — še ne nunmehr — zdaj pa preisgeben (ich gab preis, ich habe preisgegeben) — izročit:, prepustiti schwören — priseči stets — vedno Umstandswort (s) — prislov unlängst — nedavno verarmt — obubožan, -a, -o vorher — prej vorübergehen — mimo iti zuletzt — končno zuweilen — včasih Redewendungen. ein Geheimnis preisgeben — tajnost izročiti früher oder später — prej ali slej der gleichen Meinung sein — istega mnenja biti Gelegenheit haben — priložnost imeti auf immer — za vedno das darf nicht mehr vorkommen! — kaj takega se ne sme več zgoditi dann und wann — včasih hie und da — tu pa tam; sem ter tja ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht — ne vem, kje se me glava drži von jetzt an — od zdaj naprej lange genug — dosti dolgo morgen früh — jutri zjutraj nach und nach — polagoma auf der Stelle — pri tej priči takoj Zatemnitev od 19. do 5. ure toploto kot trave — h katerim spadajo v pri-rodopisfiem pogledu tudi vsa naša ozimna žita. Ponavljamo toicj' Se je čas za sejanje ozimnih žit! In če ne bo kaj posebnega, bo letos mogoče sejati oziraine z upravičenim upanjem, da bodo uspele, piav dolgo v jesen, morda vse do Božičal Sai je gotovo tudi oni pregovor marsikateremu kmečkemu gospodarju znan, ki pravi, da je včasih o Božiču sejana pienica najlepša — le da tega ne sine brat bratu zaupati! V tem reku leži globoka modrost, zakaj ni vsaka jesen dolqo topla, in ni se zanašati na to, da bomo lahko vsako leto sejali pozno, ako ne zqodaj. Marveč: Kdor in kadar more, naj poseje kmalu jeseni, toda, če nam letos izredne razmere niso dovolile, posejati oz!mine prej, nam ni treba obupavati, marveč orj:mo in sejmo ozimino mirno dalje, — vse dotlej, da bomo gotovi s setvijo v navadnem, vsakoletnem obsegu. Še je čas!*) Dobro seme. Leto za letom, vsako jesen in vsako spomlad, opozarjamo naše kmečke gospodarje na važnost dgbrega semenja za dober pridelek. Tudi letos smo ze pred dobrim mesecem dni na tem mestu opozarjali na nujnost, da naj si vsak kmetovalec preskrbi za setev dovolj dobreqa 6emenskeqa žita. Povdarili smo tudi, da ni potrebno, da ie žito, ki ga bomo posejali, kupljeno, marveč, da je za enkrat dobro tudi še lansko domače žito za semenske svrhe, ako je zdravo in ako ga damo skrbno čistiti ter sortirati na trijerju ali posebnem čistilnem stroju za semensko žito (Saat-gutbereiter). Zdravo, dovolj razvito, enakomerno debelo in plevela prosto žito domačega pridelka nam bo dalo zadovoljiv pridelek, če bo le zemlja piav priptavljena in pognojena ter vreme prihodnjega leta za žito ugodno! To velja posebno še za pšenico, ker dozdaj še ni nobena od sort, ki jih od pšenic uvažamo za seme, za naše razmere kaj posebno priporočljiva. Vendar moramo biti iskreni, in priznati tudi, da je glavni vzrok, da se te uvožene pšenične sorte pri nas niso kdovekaj obnesle, ta, da nemški kmetje se-jejo pšenico samo v najboljše zemlje ter so zato vse nemške pšenične sorte vajene dobre zemlje in dovolj pognojene z umetnimi gnojili. Da nam na nerodovitni, slabo obdelani in premalo ali nič pognojeni zemlji tudi najboljše žitno seme ne more obroditi stoternega sadu, lahko uvidi pač vsak pameten gospodari Še manj pa smemo pričakovati od žita obilnega in lepega pridelka, če sejeino žito neočiščeno in ne sortirano, pomešano z grahorjem, ljuljko in vsem mogočim drugim plevelom. Kdor se upira odredbam oblasti o obveznem čiščenju semenskega žita, se kaznuje sam, ker bo pač toliko manj in toliko slabšega žita pridelali Zato naj ne bi padlo letošnjo jesen nobeno zrno ozimnega žita v zemljo, preden ni šlo skoai žitočistiini 6tio\! 3. Zadostno in pravilno gnojenje žitom. Tudi hlevskeqa gnoja je letošnjo jesen manj kot ponavadi, kar je tudi ena izmed posledic znižanega številčnega stanja domače živine na naših kmetijah. In ker je hlevskega gnoja malo, moramo toliko bolj pievdarno ravnati z njim. Zalo ne bomo qnojili s hlevskim gnojem žitu, ako ga slučajno ne sejemo za ovsom ali za kako druqo rastlino, ki zemljo močno izčrpa. S rim pa naj ozimnim žitom gnojimo? V kolikor bo moqoče, to je, v kolikor si je bo mogel kmečki gospodar nabaviti, bomo ozimnim žitom gnojil5 s Thomasovo žlindro. Seveda je zdaj še nimamo. Pa 6e tudi z qnojenjem še ne mudi! Ce bomo qnojili žitom z njo meseca janu-aria, bo še tudi pravočasno. In še tedaj bomo varčni z njo- na hektar posetve (o6em mernikov) je bomo potrosili le kakih 300 kq, če ie bomo vsaj toliko mogli, seveda. V lahkih zemljah bomo razen tega dali žitom tudi kakih 150 kg kalijeve soli na hektai. Kaj pa na težki zemlji? Da, to je važno! Na težki zemlji pa bi morali vsi kmetovalci po vseh njivah in travnikih, predvsem pa po vseh z ozimnim žitom obsejanih njivah v teku zime raztrositi apnot O apnu smo že tolikokrat pisali in opozarjali kmečke gospodarje nanj; pov-darjali smo vse ugodne učinke apna za zemljo: da jo rahla, da kisle in bolne zemlje razkisava in zdravi, da napravija v tleh se nahajajoče ne-raztopne hranilne snovi toplive in rastlinam do- *) Edino za setev rži bo odsihmal že prepozno, kaiti rž se razrašča samo jeseni, ne pa tudi spomladi, kot n. pr. pšenica in ječmen. Kdor pa ravno hoče, lahko tudi rž še seje, — seveda toliko bolj gosto' IfosLovsio konferenca z zamudo Hull in tden postavljena pred težke naloge - Vprašanje druge fronte Iz Berlina poročajo: Moskovska konferenca je pričela z enodnevno zamudo. V ponedeljek — ne-i posredno po prihodu obeh zunanjih ministrov, | Anglije in Zedinjenih držav — se je vršil prvi in i bolj protokolarni razgovor Edena in Hulla z Mo-| lotovom. Prva seja konference se je vršila v to-j rek popoldan. Eden in Hull sta pripeljala v j Moskvo več odličnih političnih svetovalcev, ni-j sta pa prišla brez vojaškega spremstva. Večino j Anglosasov tvorijo diplomatje, kar pomeni, da ' smatrajo Anglosasi to konferenco bolj kot poli-| tičen sestanek. Boljševiki pa porivajo v ospredje i bolj tista vprašanja, ki streme po vojaškem dogovoru, da bi tako skrajšali vojno in olajšali ' pozicije Rdeče vojske. Boljševiki hočejo imeti to, j kar označujejo že cel' dve leti z nazivom »druqa ! fronta« Kakor znano, pa boljševiki nikakor ne smatrajo letalskega terorja, bojev v Severni Afriki, Siciliji ali Južni Italiji kot »druqo fronto«. Angleški in ameriški tisk je tokrat v tem vprašanju zelo po volji boljševikov. Anqlosa.ški tisk je soq!asno mnenja, da je »druqa fronta« ob-lfuba, ki jo je napram sovjetom treba na vsak način izpolniti. Te zahteve ne podpirajo samo levičarski listi, ki so itak v Stalinovi službi, temveč tud poluradni listi, ki brea dvoma izražajs mnenja angleške in ameriške vlade. Vsekakor pa vsi ti listi ne omenjajo termina za otvoritev druge fronte. Tudi Churchill je bil doslej ie vedno mnenja, da se druga fronta ne sme otvoriti pod pritiskom kake politične agitacije ali na ža-ljo raznih oseb. Preračunati je treba namreč vojaški riziko, ker je tak eksperiment praktično izvedljiv samo enkrat. Situacija v Kremlju je pa taka, da so moskovski oblastniki zainteresirani na skrajšanju vojna. Morda tudi mislijo, da ne bodo mogli doiqo vzdrževati sedanjega množinskega navala proti nemškim armadam Vsekakor je računati s tem, da bodo anqlosaski diplomatie v Moskvi iziqravail svojo znano metodo popuščanja in izmikanja. Ali se bo v Moskvi sedaj zarisala meja sovjetskih želja, še ni jasno. Bržkone ne vesta niti Hull in Eden, ali bo Sovjetija sedaj izrekla svoje poslednje namere. Tega ne bo storila že radi tega, da ne bi obtežila Hullovib in Edenovih pozicij po povratku v London oziroma v Washinqton. PK-Kriegsberichter Brock (PBZ—Sehl Der schwimmende Volkswagen Nicht nur zu Lande, sondern auch auf dem Wasser hat sich der Volkswagen überall bestens be währt. Sobald die Räder keinen Grund mehr unter sich haben, wird die Schraube mit einer Stange heruntergestoßen, so daß der Volkswagen sich als Boot auf dem Wasser weiterbewegen kann RAZ1E VESTi * Razveseljivo število umrljivosti v Marburgu. Kakor smrt sama na sebi ni razveseljiva, pa je — ker že mora biti lahko razveseljivo število umrljivosti v kakem mestu. In Marburg se je rudi med vojno izkazal kot zelo zdravo mesto. V zadnji polovici septembra je bilo samo 36 smrtnih slučajev, od teh 24 moških in 12 žensk. V prvi polovici oktobra pa je bilo Standesamtu prijavljenih 41 smrtnih slučajev, od teh 20 moških in 21 žensk. • Zopet rekord pri novorojencih. Marburg je v zadnjih dveh mesečnih polovicah zopet doživel velik rekord z dečki novorojenčki Od 16. do 30. septembra je bilo Standesamtu prijavljenih 94 rojstev (zadnjič 92), od teh 55 dečkov (zadnjič 46) in Ie 39 deklic (zadnjič enako število z dečkil. V prvi polovici oktobra pa je bilo prijavljenih 106 rojstev, od teh kar 61 dečkov in le 45 deklic. Torej je bilo v eni ko drugj mesečni polovici enako število (16) več dečkov rojenih kot pa deklic. Poroke v Marburgu. Kljub raznim težkočam, zlasti pri nabavi »bale« in sploh potrebščin za novo gospodinjstvo, se ljudje v Marburgu ša vedno radi ženijo. Pri Standesamtu je bilo v drugI polovici septembra sklenjenih 32, a v prvi okto-brni polovici 29 porok. * Smrtna kosa. V oskrbovalnem zavodu Hub b Bühl v Baden-u je umrla preseljenka iz okraja Rann, Theresia Koschuch. Njene zemeljske ostanke so na željo njene hčerke edinke in njenega zeta prepeljali iz Huba v njen rojstni kraj v Königsberg am Satteibach v Kreisu Rann, kjer ja do svoje preselitve leta 1941 preživela ves svoj vek. Pokopali so jo v domači zemlji v družinsko grobnico, kier počiva že nad deset let njen pokojni soprog, s katerim je živela v sre-'nem zakonu. * Führerjevo darilo frontnim dupustnikom. V znak Führerjeve zahvale dobijo počenši s 15. oktobrom 1943 vsi bojevniki, ki prihajajo iz raznih front kot ranjenci, bolniki ali dopustniki v domovino, Friihierjevo darilo v obliki paketa živil ali pa v obüki izrednih živilskih kart povezanih i denarno vsoto desetih^Reichsmark. Führerjev paket se bo kakor zadnjic izdalo samo enkrat, kar se bo hkrati vpisalo v knjigo za mezdo Izredns živilske nakaznice, ki se bodo izdale samo v slučaju, da eden ali drugi ne bi dobil paketa, se bodo dobile pri izdajalnicah živilskih kart v domovini in v kraju dopusta skupno z dopustniškim kartami ali pa pri lacaretih. * Vojni poškodovanci bodo nameščeni na podeželskih poštah. Poštno ministrstvo se tmdi da bo po primerni predizobrazbi tudi na podeželskih poštah namestilo vojne poškodovance. Pri tem se bo v prvi vrsti upoštevalo tiste, ki so že po svojih družinskih zadevah do neke meje vezani na bivanje na podeželju. Tam, kjer ne bo manjkalo sposobnosti, bodo taki invalidi tudi lahko voditelji malih pošt. * Nikdo naj ne škoduje ljudski skupnosti. Spod nještajerskim kmetom se vedno razlaga in objavlja, da morajo pri popisovanju domače živine biti pošteni ter navesti številke poedinih živali tako. stopne, itd. Vendar se zdi, da je pri večini naših kmečkih gospodarjev padlo našs in drugih prigovarjanje na nerodovitna tla. V neki naši občini je namreč preteklo zimo nek tamošnji napredni kmet — žal je v vsej občini le en sam! — naprosil celo predavatelja, ki je kmetom obrazložil pomen apna za izboljša-vanje zemlje. Kmet je bil celo tako vnet za napredek, da je na svojo pest naročil deset vagonov apna (ki pa je 6icer zelo poceni, kar je posebno povdaritil), da bi ga imeli vsi sosedje na razpolago. In uspeh! Dotični kmet sam je raztrosil pozimi apna dva vagona ter se je uspeh že letos očitno ugodno poznal tako na zemlji, kot na pridelkih. Vsi drugi kmetje v občini pa so ga raztrosili — pol vagona . Pač pa se qovori, da »o za njihovo zemljo še jeklen' pluqi prešibki... Zato. qospodarji: Kar s« gnojenja z apnom tiče — poboljšajmo sel A ia odgovarjajo dejanskemu stanju. Taki popisi imajo samo namen, da se širom Reicha ugotovi stanje živali, ki ga celokupna živinoreja redi. Vsem in vsakemu mora biti znano, da je navajanje »eresn'čnih in nepravilnih številk pTi popisovanju domačih živali strogo kaznjiivo in da se takemu grešniku lahko pripeti, da bo označen za ljudskega škodljivca. Poseben primer, ki se je pripetil na Spodnjem Štajerskem, nam daje povod, da svetujemo našim živinorejcem, da pri mo rebitnih popisih ne prikrivajo ničesar, ker je to 1« v njihovem interesu. Se veliko večji pregrešek M bil, če bi kdo klal živino, ne da bi imel za to iradno dovolilo Za nedovoljeno klanje živine •s živinorejci zasledujejo kot ljudski škodljivci z najstrožjimi kaznimi to m ®»o mwum - meteorološki revt ucionar Izmed vseh 12 mesecev v letu se oktober kaj rad ponaša kot največji vremenski prekucuh. Ce »e mu ta izrednost tudi ne posreči redno leto za letom, pa je gotovo, da je glede nepričakovanih vremenskih — zlasti pa toplotnih — sprememb ie bolj muhast kot je zloglasni april. Predno pa izrečem zaključno obsodbo z ozirom na letošnji izredni oktober, pomudim se kratko pri pregledu •lučajno . pri rokah se nahajajočih podatkov o oktobrovih vremenskih posebnostih iz prejšnjih let. Začnimo z letom 1926. Tedaj je oktober že s prvim dnem začel z nenavadnimi elementarnimi katastrofami skoro po vsem znanem svetu. Tudi naši kraji, posebno oni proti Italiji so silno trpeli (razvidno iz deloma še danes ohranjenih slik). Med strahovitimi viharji je lilo nepretrgoma kakor ob vesoljnem potopu. In kaj takega so ljudje pričakovali. Posebno tam doli po Slavoniji in Ba-natu je bilo ljudstvo naravnost obupano. Tedaj je v Apatinu živel »prerok« Joca Krstin, ki je romal po Bački in prerokoval, da se bosta Apa-ttn In Senta v decembru kar potopila v silnih poplavah. Nastalo je daleč naokrog tako razburjenje. da so oblasti vremenskega »preroka« zaprle. Neurje se je le za kratek čas prekinjalo in je v drugem kraju zopet pričelo s še hujšim izbruhom. Po Ameriki, Havani in drugod so divjali takozvani hurikani s tako silo, da je bilo poru lenih več mest in je izgubilo na stotine ljudi svoje tivljenje. Gorje se je še povečalo, ko je v teh dneh (od 20. oktobra dalje) nalivom in povod-njira sledil tudi zelo obilen in moker sneg. In da je bila mera nesreč, nezgod, poškodb in trpljenja ie bolj polna, je vsem tem zdivjanim elementom »ledila tudi še velika nevarnost potresov, pod katerimi je zlasti trpela Slavonija. Se 25. in 26. oktobra poročajo o vremenskih katastrofah po vsem »vetu. Te je povzročila velikanska depresija (zračni pritisk, ki se je pripodila z Atlantskega oceana preko Španije in Sredozemskega morja tudi v naše dežele. Pri tem se je tako razširila in poglobila, da je zračni vrtinec segel od skrajnega tevernega konca Skandinavije pa do najjužnejših otokov v Sredozemskem morju, tedaj v primeru nad 3000 km. Severno od njene poti je vladal se verovzhod z mrazom in snežnimi viharji, dočim »o imeli jugovzhodno tople viharje z nalivi. Depresija je drvela s tako naglico, da je preko nedelje (nad našimi kraji) že v ponedeljek zjutraj dospela v centralno Rusijo — torej je napravila T 24 urah 1700 km dolgo pot (ali 70 km na uro) Moskva — še v nedeljo zjutraj 11 C nad ničlo, je Imela drugo jutro že temperaturo pod ničlo in hud «nežni metež. Se strahotnejši kakor začetek, je bil konec oktobra leta 1926. Navadno se take katastrofe po «llnem Izbruhu same od sebe prekinejo. V tem oktobru pa je šlo brez prestanka naprej in naprej, čo je v enem kraju po daljšem divjanju pre-«talo, se je nadaljevalo v sosednjih m daljnjih krajih s še večjo besnostjo. Zadnji teden oktobra pa se je neprestano držal cele Evrope. Dnevna poročila iz raznih dežel so bila polna zlih vesti o katastrofalnih snežnih viharjih, povodnjih in deloma tudi potresih Na Ostravskem in Slezkem «- pr., je snežilo noč in dan tako, da je bil promet večinoma ustavljen. Pa tudi Indiji in Ameriki ni bilo prizanešeno. Številni parniki so bili v največji nevarnosti. Nemški motorni parnik »Frieda« je odplul iz Bre-«ena proti Danski. Vozil je večjo množino pre- ^t^sgerechf^^ heißt: Keine Energie verschwenden. Kriegswichtige Arbeltsplätze brauchen gutes Licht. Im Zivilbereich begnügen wir uns deshalb einsichtsvoll mit weniger OSRAM-Lampen. lv OSRAM . jeli, in tako so gnaM valovi parnik dalje. Posadk« je spuščala rdeče rakete, v z»ak potrebne ji pomoči. Ta je sicer prišla, toda ni mogla blizu! vihar je na-mreč podvojil svoje besnenje. Proti polnoči jt kapitan odredil, naj poli jejo mornarji ¡jvoje postelje s petrolejem ia jih zažgo To je bilo zadnje upanje, da opozorijo na skrajno nevarnost. Valovi so že odtrgali reševalne čolne in sploh vse, kar se je dalo odtrgati. Naenkrat ie parnik zadel ob skalo in se potopil, tako da ie molel iz besnečih valov samo še jambor. K sreči je bilo na dotičnem kraju plitvo morje, in mornarji so zlezli na jambor in se nanj privezali. Tu so preživeli vso strahovito noč. Drugo jutro šele je prišla rešitev. Zadnje dni je vso Evropo in Severno Ameriko objel mrzli val kot posledica večjih snežnih viharjev. Višek vseh teh oktobrovih revolucij pa je bil dosežen z zadnjim dnem meseca, katerega si še poeebei ogledamo. _p. moga. Med vožnjo pa je odpovedal motor in vihar je začel metati parnik po morju kakor igračo, m valovi so butali čez krov. Blizu Buchavna se je skušal parnik vsidrati, toda obe sidri nista pri- |t.-F5tf«, »uivet mi «e» refi.OI.3 WH«bs učit tfer die M ist im»* &rjmeh>r RR D/A. mil äaranttertefli crio» zrNiBaiBuoeíBK rrm IBBT »i » r «s r r «s ' Bren. f>iT«iii(«., < i Kleiner Anzeiger Offene Stellen Zu verkaufen Dreschmaschine mit Dampfmotor-Betrieb Drommel 1.35 m wegen Platzmangel um 1500 RM zu verkaufen. Type Hofer Schreinz. Anzufragen: Baumann Vinzenz, Saggaiberg 12. 80-3 Maisstroh zu verkaufen sowie Kuhstall zu vermieten. Drau-weiler, Benzg. 13. 87-3 »er nnsteüUD« von «rbetts-WH'O «mw Ute 7l!<#»w»jgh»0 1«« HKtltiHtto Arbeitsamtes •totfenes» werden Näherinnen, ausgelernte und angelernte, werden aufgenommen Arbeitszeit 6 bis 14 Uhr. Kleiderfabrik Heinrich Hutter, Thesen. 70-6 Kinderliebende Hausgehilfin oder Pflichtjahrmädchen dringend gesucht. Anschr. in der Verw. des »Staj. Gosp.« Marburg/Drau. 67-6 Zu kaufen besucht Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfälle. Alteisen Metall. Glasscher, ben Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau. Drau-gasse 5 4 Gute Melkkuh zu kaufen gesucht. Alois Arbeiter, Roßwein 163, P. Kötsch bei Marburg/Drau. 91-4 Kaufe chromatische oder Klavierharmonika, oder tausche geg. Armbanduhr, ev. Aufzahlung. — Horwat Knittelfeld, Bahnstraße 29. 96.4 Pensionist oder älterer Mann wird als Platzmeister aufgenommen. Unter-Rotwein 54 — Marburg/Drau. 90-6 Dienstmädchen wird aufgenommen. Anzufragen im Geschäfte Mellingerstraße 24, Marburg Drau. 83-6 Heirai Herr mittleren Alters wünscht Ehebekanntschaft mit Fräulein vom Lande. Zuschriften a. d. M. Z. unter Herbst-Glück 2. 85-12 Anständiger junger Mann, Industriearbeiter, Westf., 1.68, dunkelblond, 37 Jahre alt, sucht naturliebendes, nettes Mädel vom Lande von 25—30 J„ zwecks Ehe kennenzulernen. Witwe mit Kind angenehm. Möglichst Bildzuschriften unt. »Heirat - 25« an die Verw. d. »St. Gosp.«, Mari». (Drau). 99-12 Funde - Verluste Fräulein mit etwas Haushalts-und Kochkenntnissen findet in nächster Umgebung Marburgs Beschäftigung. Adresse: Alois Arbeiter, RoPwein 163, P. Kötsch bei Marburg/Drau. 82-6 Meier-Familie 4 bis 6 Arbeitskräfte gesucht. Schenk Karl Wachsenberg 13. 81-6 Stellengesuche Lehr junge, deutschsprechend, guter Rechner, 14—15 J. alt, wird sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Johann Flo-riantschitsch, Kaufmann in Schönstein (Untersteierm.). 98-6 Zu vermieten I.and wohnmig (Zimmer und Küche) für Arbeiterfamilie in Tremmelberg Nr. 4. Gemeinde Georgenberg a. d. Pößnitz so gleich abzugeben. Anfragen bei Franz Matiaschitsch, Kaufmann, Ranzenberg (Pößnitz). 84-7 Schwarze Geldtasche mit 150 RM von Werdu bis Bahnhof Gono-bitz verloren. Abzugeben gegen Belohnung bei Nanut Maria, Werdu 15. 88-13 Verschiedenes DER LANDRAT DES KREISES CILLI. __Wir tschaftsamt. Zwecks Vorbereitung zur Atisgabe der Haushaltspässe, bleibt das Wktschaftsamt in der Zeit vom Freitag, den 22. Oktober bis Samstag, den 30. Oktober 1943 für den Parteienverkehr gesperrt. jqo Cilli, den 22. Oktober 1943. Im Auftrage: gez. Wagner. Tabak selbst erzeugen! Für RM 4,— sende ich ein Sortiment hervorragenden, auch in rauhe-sten Gebirgsgegenden bestbewährten Qualitätstabaksamens und Anleitung über Saat, Pflege, Zubereitung. Portofrei. Deutliche Anschrift erbeten. Angabe von Adressen erwünscht. Sammelbestellungen werden bevorzugt Sichern Sie sich durch rasche Bestellung. Wiederverkäufer erhalten Rabatt. Zahlung auf Postscheckkonto Wien 156.266. Handelsvertretung W. P. Neu-gschwendtner, Völkermarkt, Kärnten. 64-14 Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagtst, Marburg/Dran. Herrengasse 5. m 14 Tausche elektr. Bügeleisen gegen Volksempfänger. Daungasse 14. Drauweiler. 89 14 Tausche Holzhacke gegen eine Truhe. Auskunft: KärntnerstraSe 103, Marburg/Drau. 86-14 BSfH 6-LICHTSPIELE MAMBUilG Draat. ttURGPi AFZ 1 Nur bis einschließlich Montag: BEL AHI mit: WILLI FORST, OLGA TSCHECHOW A HILDE HILDEBRAND, JOHANNES RIEMANN Für Jugendliche nicht zugelassen! Von Dienstag bis einschl. Donnerstag-Ein Lucerna-Film, Prag, der Märkischen - Panorama - Schneider -Südost mit ROLF WANKA LIL ADINA in DER SCHRITT INS DtliüLL Für Jugendliche nicht zugelassenl 4 / (Sel*. Scliulie von Nr. 30 bis 46 4 IG S c Ii u 9i e \on Nr. 36 bis 46 liefert Paul Obereder, Schuhfabrik 78 Krainburg Veldeserstraße 41 Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gumrnistrümpie, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Banda gen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Dr., Mel-iingerstraße 3 Acbtungl Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg leden Freitag ganztägig statt 14 Bauinteressenten! Die Anfertigung von Bauplänen, Kosten- u. Massenberechnungen zum einreichen um die Baubewilligung, übernimmt Karl Koroschetz, Bauunternehmung in Packenstein (Goren je). 52-14 Ein goldenes, wie eigroßes ovales Damenhalskettenanhängsel mit nacktem Knaben und oberhalb einem Vogel, durchbrochen samt einem goldenen dünngliede-rigen Damenhalsketterl wurde am 3 Okt. 1943 zwischen Sachsenfeld und Heilenstein von einer armen Frau verloren. Abzugeben gegen gute Belohnung bei der Verw. des »Staj. Gosp.« Mar-burg/Drau 63-14 üiasfsnien kauft wie alljährlich Alois Arbeiter Harburg, Draugasse 5 Amtliche Bekanntmachungen Energieversorgung Sildsteiermark Aktiengesellschaft __Gaswerk Marburg__ An die Gaskoks verbrauch er! Die Abnehmer von Gaskoks, welche bis heute weniger als die Hälfte ihres auf das Wirtschaftsjahr 1. April 1943 bis 31. März 1944 entfallenden Kokskontingentes abgenommen haben, werden aufgefordert, sich beim Gaswerk, Gaswerkstraße 5, bis zum 25. ds. M. zu melden, da sonst der Rest der im ersten Halbjahr des Wirtschaftsjahres 1943/44 nicht abgenommenen Koksmenge anderweitig verkauft wird. 93 Spätere Reklamationen werden nicht berücksichtigt. Marburg/Drau, am 18. Oktober 1943. Das Gaswerk Marburg. teuer Befr etis-filhrer soll das tfEFONln«"«!«- CHEF DER ZIVIL VERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK _Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft_ Graz, am 17. Oktober 1943. Bekanntmachung Ausgabe von Zuckeiwarfen: Auf den Abschnitt N 29 der 55. Zuteilungsperiode der rosa Nährmittelkarte für Kinder und Jugendliche von 0 bis 18 Jah-len werden je nach Vorratslage ab 18. Oktober bis 14. November 1943 350 Gramm Zuckerwaren ausgegeben. Der Bezug der Zuckerwaren hat bei 'denjenigen Kleinverteilern oder Kon-d;toren zu erfolgen, bei welchen bisher bezogen wurde, bezw. bei welchen der Abschnitt N 32 der 45. Zuteilungsperiode als Bestellabschnitt eingereicht wurde. Der Abschnitt N 29 der rosa Nährmittelkarte für Kinder und Jugendliche von 0 bis 18 Jahren ist bei der Warenausfolgung abzutrennen. Die Kleinverteiler und Konditoren haben nach erfolgter Ausgabe die abgetrennten Bezugsabschnitte zu je 100 Stück gebündelt ihrem zuständigen Ernährungsamt Abt. B bis 26. 11. 1943 zur Prüfung einzureichen. Im Auftrage: gez. Lungershausen. (IR •Jltc-Iat« des Chels der Zollverwaltung in der Untersteiermark lesen Bezugs- preis monatlich RM 1.25. Be- stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verord-nungs- und Amtsblattes Marburg/Drau ßadgasse 6 zu richten. eginn der 'Deutschen Sparwocfie Die €jel«i- und fCredNt«ft«454Hte in llntersteierma rk Im tiefen Schmerz geben wir die traurige Nachricht, daß unser liebster Sohn und Bruder JOSEF FASAR1NZ Soldat In einem Gebirgsjäger-Regiment, im Alter von 20 Jahren, am 30. August 1943, an der nordfinnischen Front gefallen ist. Ruhe sanft, denn nie weraen wir dich vergessenl Ci 1 Ii, den 18. Oktober 1943. 95 In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Fasarlnz Michael, Vater: Emma Fasarlnz, geb. Pollanc, Mutter; Johann, Bruder; Marie und Anna, Schwestern. i'-T* Schmerzerfüllt geben wir die unendlich traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher Gatte, lieber Vater, Sohn, Bruder, Schwiegersohn, Schwager, Onkel, Neffe und Cousin JOHANN LACH nach langem, schwerem Leiden, am Freitag, den 15. Okt. unerwartet im schönsten Mannesalter von 35 Jahren uns für immer verlassen hat. Von den unvergeßlichen lieben Toten nahmen wir Montag, den 18. Oktober um 9 Uhr früh Abschied und legten ihn auf den Friedhefe in Großsonntag zur letzten Ruhe. Wer Johann gekannt hat, weiß was wir verloren haben. Löschnitz bei Großsonntag, den 18. Oktober 1943. In tiefster Trauer: 92 Gattin Ida, Söhnchen Johann und sämtliche Angehörigen. Zugleich danken wir für die liebe Anteilnahme auf den letzten Wege; sowie für die schönen Kranz- und Blumenspenden sagen wir allen herzlichsten Dank. _____ Anzeigen „Stajerski Gospodar" sind erfolgreich ■ /