A z



Izhaja dva krat na teden.
A
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKA DELAVCE V AMERIKI
Excellent adi II	medium.
ŠT. 43- NO. 43.
CLEVELAND, OHIO, PETEK,, 30. MAJA 1913.
VOL.
Mestne ^ novice.
Nekoliko razlage o novem mestnent čarterju. Načrt novega čarterja se jc '	razposlal vsem
volivcem.
BOLJŠE MESTO.
—'Novi mestni načrt za novi carter, ki je sedaj stiskan in najbrž že odposlan vsem volivcem, je na vsak način posledica resnega in modrega dela. Ak0 bo carter 1. julija odobren od volivcev, tedaj xlobl Cleveland popolnoma d m go vlado kot jo ima sedaj. Seveda se ne more reči. da je novi carter pop len, ker popolne stvari ne moTe narediti nihče, toda toliko se lahko trdi, da je z novim čarter jem odprta pot k velikemu napredku Clevelan-da. Edino kar bi bilo grajati, ker ima po novem čarterju župan velfkp m č. in ni odgovoren nikomur etru z em u kot ljudstvu, Seveda je resnica, da ga ljudstvo lahko odpokliče, kadar vidi. da ne dela v korist mesta, in treba je 10.000 podpisov pa se vršijo volitve v ta namen. Zato pa bo imel po novih postavah dober župan velikansko priliko kaj narediti za mesto, (ločim slab župan lahko pripravi mesto ob ves napredek. Oni volivci, ki ste dobili mestni čarter na doni, do bro store, če ga študirajo, in če česa ne razumejo, naj vprašajo«, Slovenski politični kluib bo imel najbrž dvoje zborovanj pred volitvijo, dan se naznani ob pravem času." Tedaj se bdi še posebej razpravljalo o čarterju. Glavna stvar je, da d> bro razumete vse, kar. bodete volili, kajti volitve, ki se vrše i. julija dajo mestu novo podlago, novo ustavo, in napočila bo doba novega napredka.
—tDru&i mesec in meseca juliji* se volijo delegati za Slovensko Dobrodelno Zvezo. Tako hitro ste minili dve leti. in če se ozremo v 0110 dobo nazaj, ko se je vršila prva konvencija, in pogledamo kaj imamo danes, se moramo čuditi kolosalnenm napredku, V dveh letih je Zveza pridobila skoro 700 članov in ni-stanovilo se je 12 novih društev. Zvezino pre-irtuženje je narastlo na $5000. dasi je bilo precej smrtnin plačanih in nakazana točno vsaka bolniška podpora. S. D. Z. ima sijajno bodočnost, kakor hitro v jeseni delegatje ukrenejo vse, kakor zahtevajo postave" Slovenska Dobrodelna Zveza bo edina Zveza, ki bo imela r Ohio v resnici pravico poslovati. Upeljala se bo $1000 zavarovalnina, lestvica, kakor
jo država predpisuje in še mnogo druzega, kar je v zvezi z*mždernimi Jednotami. Delegate, ki se zberejo 6. oktobra pri konvenciji, imajo ogromno delo pred seboj, in njih volja delovati za napredek Clevelanda, se bo pokazala v tem, da postavijo Zvezi močno podlago za vedno. Na pse pa, ki lajajo od strani v ZvezO po časopisih, se ni tre-ba ozirati. Pes laja v luno, ker je ne more doseči, nasprotniki Zveze se pa zaganjajo v njo, ker jim je na potu v dosego njih zlobnih načrtov. Rojaki, agitirajte povsod čvrsto in vneto za domačo organizacijo!
—Cleveland bo imel 2 milijona prebivalcev leta 1920. se je izrazil neki nemški doktor. »Malo teško bo sicer šlo, toda če pa bodejo Clevelandcan^ v teku prihodnjih sedem let jako napredni glede potomstva, potem je mogoče, umreti pa tudi ne sme nihče, kolikor jih sedaj živi.
—Več sto ljudij se je zbra-
- -	, 1 * «
OKUI
in nekdo je zakričal "ogenj-'. Prav vis: ko gori na stolpu je bilo videti kakor črn oblak dima, ki se kadi iz stolpa. Ko so pa stvar, natančneje preiskali, se je dognalo, da je samo nenavadno velik roj moskitov.
—»Slovenski trgovci so sklenili zapirati trgovine ob sredah popoldne in med tednom pa ob pol osmih zvečer solnč. čas razven v sobotah.
—Major Baker namerava predati 35 akrov mestnega sveta za en milijon 400.000 dolarjev železnicam, da postavijo novo železniško postajo. To je oni svet, ki ga je mesto vzelo železnicam, ki so si ga po krivici prilastile.
—Med ljudstvom se vrši veliko gibanje, da se zapre dirkališče motornih koles v Luna Parku. Letos so bili že trije ubiti, in mnogo jih je dobilo poškodbe;	v
—Bikoborbo priredijo nI petka naprej v Luna Parku. Xeka konipanija je pripeljala v Cleveland več izučenih mladih juncev.
Kdor se je preselil od zadnjih volitev v drug precinkt. kdor je dobil od zadnjih volitev državljanski papir, ta se bo moral registrirati, če bo hotel voliti 1. julija za nov mestni čarter. Posebna registracija bo 30. junija, dan pred volitvami, in sicer se 'bo registrovalo v navadnih volivnih kočah, in ne v mestni hiši, kakor se je to prej godilo, ko ni bilo splošne registracije. Kdcr se je registriral lansko leto in se ni preselil, se mu ni treba sedaj registrirati, vsi drugi pa se morajo. , Koče bodejo odprte od 4. do 9. zvečer; 30. junija.
—Baptisti še vedno hudo preganjajo krčmarje. V sredo je bil pred županom McQuig-gnm v East Clevelandu 79 letni krčmar John Burns, ki ima svoj saloon na vogalu 152. ceste in Saranac Rd. v Collin-woodu in ki je tudi Slovence 111 dobro znan. Mož od starosti niti stati ni mogel na sodniji. in s solzami v očeh je priznal, da je imel v nedeljo odprto gostilno. Rekel je, da je 79 let star in še( nikdar ni bil na so-dniji, sedaj ga pa preganjajo raditega. ker je dal žejnemu piti. Odvetnik je predlagal po-miloščenje. toda baptisti o tem niso hoteli ničesar slišati.
—Velik slovanski sokolski izlet slovanskih sokolskih društev se vrši 8. junija v Luna parktn. Sokoli slovanskih narodov se trajno vežbajo, da pokažejo svetu sokolsko idejo, ki si pridobiva vedno več tal. Ne gre se za prazne fraze, pač pa za pomemben čin, ki naj kaže naši mladini, kateri preti poguba, pot^ ki jo mora hoditi v dosego zdrave telesne či-losti in moške popolnosti. Več o tem velikanskem sokolskem izletu poročamo prihodnjič v posebnem dopisu.
—Sodnik Vickery je obsodil v sredo Josipa Grohovskega na 6 mesecev zapora v mestni prisilni delavnici v Warrens-ville. Grohovski je protestiral. "Kaj," reče sodnik, "jedel bcš najboljše jagode in pil mleko od importiranih krav, pa se braniš iti tja? Bolje se ti bo godilo kot doma." Jetnik je še vedno protestiral, "Well," odvrne sodnik, "če ti ne bo prav, saj lahko pobegneš.'* Sotlnik je mislil s tem povedati, kako lahko se pobegne iz elev. zaporov. Zadnje čase je iz Warrensvilla' pobegnilo 14 ujetnikov.
—Starišem Kastelic je umrl sinček Anton, starišem Mustar hčerka Mary, starišem Hegler hčerka Fany.
—Umrl je Anton Turkovič, star 49 let in sicer v City bolnišnici. Bolehal je dve leti. Brez društva in brez dela je bil. Ljudje so zložili
Delavski sužnji.
Nadaljna odkritja delavskega položaja v premogarskih pc krajinah v raznih državah.
STRAŠNE RAZMERE.
Zjedinjene države imajo precej st,roge postave za take ljudi. ki še danes drže delavce v neprostovoljnem suženjstvu, in in v 111 nv gi.h slučajih so bili taki ljudje tudi strogo kaznovani. Poda v državah kakor s* West Virginija in Florida je take grešnike napram delavcem jako teško kaznovati, kajti tam so porotniki večinoma člani premožnih rodbin, ki imajo sami koristi od suženjstva in vlečejo torej vedno z onim, proti katerim je naperjena ob-tdlfba. Žrtvam dela torej ne preostane ničesar druzega kakor beg, ki se pa le v redkih slučajih posreči. I11 če ravno kdo pobegne, tedaj imajo take premogarske družbe v W est Virgiiiiji dovolj agentov po raznih pristaniških mestih, ki dovajajo nove žrtve.
iFreiskava bo dognala, kako je to mogoče, da pride iz Bal-timora največ suženjskih delavcev. V Baltimore vozijo izključno nemške ladije iz Hamburga in Bremena, in v.dstvo teh ladij že na potovanju naseljencev slabo ravna /. ljudmi. V Baltimore pa pridejo takoj v roke raznih "agentov", ki jim takoj obljubijo delo, podpišejo pogodbo, nakar jih odpeljejo v rudnike. Senatni odbor" .za preiskavo delavskega položaja, bo preiskal tudi razmere v Baltimore, kako je mogoče, da pride od tam največ suženjskih delavcev.
Kakor smo že rekli, senator Kern sprva ni nameraval uve sti splošne delavske preiskave, toda ko so pa bili proti preiskavi razni najbogatejši senatorji, tedaj je sklenil, da gre stvari na dno. Posebno se upirata preiskavi senatorja \V. Virginijej. Ona dva dobro vesta. da ce se preiskava o delavskem položaju vrši, da nista več varna svoje kože. Najhujši sovražnik preiskave pa je senator Goff, 'bivši zvezini sodnik. Pred tem sodnikom so sede večkrat vršile take delavske obravnave, in 011 dobro ve, kaj bi prišlo na dan. če začne vlada s preiskavo. Ravno ta senator je bil, ki je dal senatnemu odboru nasvet, naj-preiskavo razširi na vse kraje, ker je hotel s tem odvrniti pozornost od West Virginije, kjer se gode najhujši grehi. Te dni se že poda preiskovalna senatna komisija v West Vinginijo, katere namen je nepristransko poizvedovati za vse krivice, ki so se cela desetletja godila v tej državi delavcem. Upamo tudi, da bo delavski oddelek Wilsonove vlade kaj pripomogel pri tej preiskavi. Vprašanje današnjih časov je, da se dela v«
sko vyrasanje reši tudi pri vladi, ki zastopa ameriški narod, in to je v kongresu v Wa-shingtonu. Delavec sam se tudi nikdar ne bo oprostil, če mu ne bo šla na roke tudi vlada, ki mora biti prav tako prijazna delavcu kakor delodajalcu.
Zopet bo vojska.
Srbija pošilja tvoje čete na bulgarsko mejo. Grki in Bulgari se že več dnij bojujejo. Balkanski zavezniki se nikakor ne morejo zjediniti glede mej in bodejo z orožjem odločili, komu pripada ozemlje. Avstrija je poklicala vse rezerviste <pod orožje. Turki zbirajo vojsko. Žalosten konec slavnega boja.
Sofija, (potom iDunaja.) V tukajšnjih vojaških} krogih prevladuje mnenje, (b*i se prične-v najkrajšem času vojska med Bulgarijo in Srbijo. Baje se obe državi ne morete zjediniti glede mej propadlega turškega cesarstva, radi česar se začne med bratskim narodom krvavi boj. Sovražnega spopada med obema armadama se pričakuje vsak trenutek.
Dunaj, 28. maja. Nedavno tega. ko so bili odpuščeni vsi avstrijski rezervisti, ki so letos že pet mesecev neprestano vršili vojno slmžbo. I11 sedaj je vojno ministerstvo zopet izda' lo razglas, da se morajo nemudoma poklicati vsi avstrijski rezervisti pod orožje. I/, tega se sklepa, da smatra avstrijska vlada položaj na Balkanu kot izvaiy;eden in da pride z<f-pet do takih slučajev, ko bo "morala" Avstrija "posredovati'. Če pride do vojske med Srbijo, Bulgarijoin, Grčijo, tedaj se Avstrija gotovo zaplete v boj.
Sofija, Bulgarska, j8. mkja.
Spomin mrtvih,
Roosevelt toži,
poročila, že odpo* i meji. Iz poroča, nečejo te v na položaj se da se naj-
Dež in povoden j.
i Iz Defiance. O. se poroča, da je deževje zadnjih dnij tukaj povzročilo večjo povodenj.
j —Slov. pevsko društvo "Lira" priredi v nedeljo, 1. junija zvečer v Knausovi dvorani (krasno zaloigro v petih dejanjih "Garcia Moreno". V ta namen si je društvo nabavilo krasne kulise. Rojaki Slovenci, ne zamudite- te prilike vi-prireditev. Na pro-
Danes -so sem da je srftska v slana proti bulg bulgarskih kro da Bulgari ni odstopiti od sv prani Srbiji. Ves je tako spremenil, brž balkanska zveza razdere. in bratje začnejo med seboj bratomorno vojsko, s katero ne more imeti nihče simpatije.
Solun, 29. maja. Tukaj je prišlo med bulgarskimi in grškimi četami do krvavih pobojev. Grki so obdolžili Bolgare. da so slednji prvi napa-li grške čete. Dasiravno je bulgarska vlada izdala izrečno povelje. da se bulgarska vojska ne sme mešati v nikake boje. vendar so bulgarski generali prekršili to povelje in se spustili v boj z grškimi četami. Biflgarske čete so zavzele več važnih točk, ki so bile prej lastnina grške vojske. Med poveljniki grške vojske vlada mnenje, da hočejo Bulgari polagoma pregnati Grke iz vseh postojank Balkana,
Dunaj. 27. maja. Da ima Avstrija zopet svojo besedo pri zamotanem položaju na Balkanu, priča sledeča brzojavka.-Bulgarski ministri so baje br-zojavili na Dunaj, da hoče Bulgari ja na vsak način imeti Solun za se'be. dasi bulgarska vojska ni dobila Soluna v vojski, pač pa so ga osvojili grški vojaki. Dalje se je baje bulgarska vlada izrazila, da prepusti vprašanje .Soluna evrop skini velesilam, in da bo isti lastnik Soluna, konaur ga evropske velesile prisodijo. Iz vseh teh brzojavk zopet diši avstrijska politika, lfi nikakor neče miru na Balkanu, pač pa želi, da se balkanske države med s ebo j neprestano prepirajo, in da si konečno skočijo v lase, in od tega bratomornega boja bo imela edina Avstrija korist, ki bo skušala na Balkanu graditi nemški most na vse kraje.
Novice, ki prihajajo iz Balkana, jasno kažejo, da postajajo Bulgari, Srbi in Grki čim dalje večji neprijatelji. In vsa znamenja ka</.ejo, da se kmalu začne krvav boj, nad katerim največji optimist ne bo mogel imeti svojega vesela, ker ta boj se bo vršil v sramoto slo vanskega iniena.
Konečno je ves položaj tak, da se čaka izida mirovnega poi
račne zopet krvava vojska. In v tej vojski ne bodejo balkanski zavezniki se borili skupno proti Turčiji, pač pa bodeji prelivali kri sami med tehoj. nevoščljivi, jezni in samopasni, ker je en narod dobil večji delež kot drugi od turškega ple-na.
Kolikor se da raz videt i iz raznih por, čil iz Balkana, delajo bulgarske in grške vlade, da se prepir mirno reši med obema zveznima državama, toda poročila iz Dunaja naznanjajo, da Srbija neče absolutno miru. in da zahteva dvakrat toliko kolikor ji hoče Bolgarija prisoditi. Bulgarija se ozira na dejstvo, da je ona imela trikrat tako velike žrtve svoje vojske napram Turkom, kakor so jih imeli Srbi, nadalje, da je veliko več žrtvovala kakor so žrtvovali Grki. Bulgarske zmage so bile prve, ki so oznanjale slovanskemu krščmtsvu, da je turška moč zdrobljena,, in za njo so šele pr-šli Srbi in Grki, navdušeni po bulgarskih zmagali.
Jako težavno je razumeti sedaj ni položaj na Balkanu. Nekateri trde, da hoče Srbija in Grčija lep mir z A?'al gar i jo, toda Bulgarija nikakor ne pripusti Bitolja in Soluna Srbiji, oziroma Grčiji. Naslednje novice se še poročajo iz Evrope:
London. 27. maja. Sporazum med balkanskimi zavezniki slabo napreduje. Iz Aten se poroča, da je priplula grška vojna mornarica v obližje Iva rabe, in da je bulgarsko obrežno toipništvo takoj začelo streljati na grške vojne ladije. Ta neprijateljski čin Bulgarov. kakor dve bitki ined Grki in Bulgari kažejo, da si hočejo balkanski narodi 11a vsak način nastaviti smrtni nož na vrat in se klati med seboj. Grški časopisi očitno poživljajo vlado naj začne z vojsko proti Bulgarom. Velik strah vlada v Evropi, da se začne zopet velikanska vojska, v katero se zaplete marsikaka država. Srbi, Črnogorci in Grki zavidajo Bulgarom njih vojne uspehe. in kakor vse kaže, je voj ska ne i x<o gibljiva, Turki, ki dobro študirajo ta položaj med balkanskimi zavezniki, stavijo vjinvlalje slalbše pogoje, ker vedo, da iz balkanske needi-nosti, bodejo oni imeli velik dobiček. Turki imajo v MaJi Aziji še veliko vojaštva, in če planejo tedaj na Balkan, ko se tepejo balkanski zavezniki, te-taj ne bi bilo dvakrat reči, da si osvojijo one kraje nazaj, katere, so dosedaj zgubili.
DENARJE V 8TARO DOMOVINO pollljamo:
50 kron	................za	10.30
100 kron	................za	20.45
200 kron	................za	40.90
300 kron	................za	61.35.
400 kron	................za	8i.8c
500 kron................za	102.25
1000 kron	................za	204.00
2000 kron	................za	407.00
Poitarlna ja viteta pri teh avotah. Doma aa nakazana avota popolnoma Izplačajo braz vinarja odbitka.
Naia danarna poilljatva Izplačuj« c. kr. poštni hranilni urad v 11 do 12 dnah.
Danarja nam poalatl Ja najprllltneje do 980.00 v gotovini v priporočenem ali raglatriranam plamu, ve£Je»«ne-aka po Domaatlc Poatal Money Order all pa New York Bank Draft FRANK SAKtER •2 Cortlandt St, New York, N. Y ALI PODRUŽNICI •104 St. Clair ave., N. E. CLEVELAND, O.
-----;-
resnici v potu svojega obraza trudi za svoje življenje
V petek, 30. maja je da:» spomina na naše ranjke. ki leže v črni zemlji, ko so prestali svojo nalogo na tem svetu 11 se ločili od nas za veke. Prvotno je bil ta dan posvečen padlim vojn ikoni v raznih vojskah, kakoj* n. pr. žrtvam meščanske, vojske, ko so se severne in južne države bjjevale med seboj za oprostitev črnih sužnjev. Polagoma pa je dan kinčanja ^r< hov pi^tal nekak narodni praznik, in vsak član družine, ki ima kakega svojca na pokopališču, rad pobit-ta dan na mirodvor, da se spomni ranjkega. p časti njegov spomjn in okrasi grob. kjer počivajo zemeljski ostanki.
Ta dan nas spominja, kako je \ se minljivo na svetu. Spominja nas. kako moramo biti vedno pripravljeni, da nas za-bi je jo v* krsto in odrieso na po kopališče. Tu leže v dolgih vt-stah komaj rojeni otroci, tam počiva stoletni starček, line-11111 usoda ni privoščila uživanja na svetu, drugemu je ponudila vse. kar ima svet, bridkosti iu veselje, pa konečno je tudi t 11 legel v grob. Pokopališče je kraj, kjer postanemo vsi enaki za vedno.
Usoda je sicer enim poda rila v življenju mnogo veselja, bogastva in vso srečo. Drugega je privedla na svet siromaka, ki se mora boriti za svoj obstanek. Imamo sicer nekje zapisano, da: V potu svojega obraba se boš preživljal, osat in trnje ti bo zemlja rodila! Toda to dejstvo danes ni za vse ena ko. ker ogromna večina se v svoje
življenje, pa je tudi tisoče ljudij na teiii svetu. ki ne poznajo skrbi, k imajo v obilnosti vsega, kar si požele, za katere drugi skrbijo in delajo. In vendar, če so ti ljudje, ki so oblagodar-jeni z naravnim bogastvom, prijetnim življenjem in brez-delnostjo, obnašajo v življenju verno, dostojno in čisto, po naukih vere uživajo 0110 plačilo na drugem svetu, kakor siromak, ki je imel celo življenje osat in trnje za svoje plačilo. Tako nas uče. in blagor mu, kdor veruje!
Tam na pokopališču med cvetočemi grobovi vidimo korakati sivolaso starko, ki išče groba svojega sina edinca. Družinskega očeta je ubilo bo-gve kje v daljni zemlji, da starka nikdar ni vedela za grob, in ostal ji je sin edinec. podpora za stara luta. Tudi njemu ni prizanesla smrt, ubilo ga je pri delu, in pokopati so ga. Starka je prijela za be raško palico, in le na dan spomina mrtvih pride na zapuščen grob ter klečeča pred grobom premišljuje, kako bi bilo drugače, ko bi njen sin še danes Iživel. iNima sredstev, da bi okrasila grob in tako počastila zemeljske ostanke njenega drazega, zato je pa njena vroča želja, da bi se čimprej združila z njim ter da se tako konča njeno trpljenje.
Xa drugi strani pokopališča stoje pred krasno ozaljšanim grobom imenitni gospodje. Kar premore narava lepih cvetlic, vse je znešeno na grob. Toda (ločim smo na obrazu stare opazili neizrečeno tugo bolesti in srčnega trpljenja nad zgubo njenega "sina, vidimo pri bogatem grobu brezbrižne obraze, prisiljeno žalost. Ven ci, ki so položeni na grob, so več radi okraska in ponosa kot iz globoke žalosti in tužnim spominom za umrlim. To so zunanja, znamenja, a če bi odprli grob in pogledali v notranjost. tedaj vidimo, da sta siromaka in bogatina enaka. Kost je strohnela, človeško truplo se je spremenilo v prah * je_ bil«.
Neki michiganski urednik ži Roosevel ta, da je sle< nji pijanec in da ima navado kleti.
ZA $10.000.
Marquette, Mich., 27. maj V tukajšnjem pokrajinsl s di§čn se je začela tožba. 1 zanima celo Ameriko. T< bivši dvakratni predsednik Zi< dinjenih držav, Theodore R< sevelt, in toženi je Geo. Xevvett, urednik lista "Ir< Ore", v Ispheming, Mich, urednik je javno očital v si jem li^tu. da je Roosevelt pijanec. da >e večkrat napije, ii la to vedo vsi njegovi boljši znanci, ter da v takei stanju Roosevelt včasih hu preklinja.
To je napisal urednik Xevvett lansko leto. nekako ob onei času, ko je na Roosevelta stre Ijal neki blaznež v Milvvauk« Roosevelt ni 111 gel tedaj tal tožiti, pač pa je dvignil tožb« takoj po volitvah lanskega
ta proti uredniku Xevvett katerega' toži za $10.000 škodniue, ker je pisal, da j Roosevelt pijanec.
Obravnava se je pričela ,; poudeljek, 26. maja v sodi na Marquettee. Mich. Na i ravnavo je poklicanih t( prominentnih mož iz Amerike, kot se jih še niki ni zbralo v kaki sodniii. ši ministri, visoki - uradniki plomati. milijonarji, sei vsi so prišli pričat za velta. UbraAiiavalo se tančno, koliko Roosevel dan spije opojnih pijač, kom obravnave je pri; dan. da Roosevelt ni s\ dnjih dvajset let niti 6 zarcev žganja, da pije le lo konjaka, večinoma je semintja malo lalikej 11a. nikdar pa še ni pokusil ve. razven nekoč, ko ga je ] vabil nemški klubov Mil kee 11a banket. Roosevel ve natančno spomniti, da njih štirinajst let ni bil krat kot. trikrat za baro. čer. pred 11 o gre k počitku sicer rad nekoliko žganja zi šane.^a z mlekom, in to je v njegova opojna pijača. Pri ja
nih banketih pri katerih * moral biti navzoč, ko je 1 predsednik Zjedinjenih dt je spil en ali dva kozarca panjca.
Rooseveltu ni toliko za <
5 sL
iiar, za katerega toži kot': Hsto vest, da ni pijanec, da f jače le lahko uživa, in da ra ven nasvetov svojih zdi kov ni nikdar užival žganje
Tožba, katero je Roosevelt proti uredniku uettu, zanima ves svet, in manj kot 56 časnikarskih ročevalcev se je zbralo v leni mestu Marquette, ki minuto posebej poročajo sv jim listom, kako se obravi nadaljuje.
' V sredo je prišel brzojav New Yorka v Marquette je zahteval, da naj oblasti d liže nekega J a 111 as Mil ki je glavna priča proti seveltu. ker dotični Miller navaden tat v Xevv Vorku.
Za to se pa ta dan 1110. kako je minljivo vs< svetu. Koliko si nekat« svetu prizadevajo v politi delu, znanstvu. slepari brimi deli. itd., da si življenje. Pa le za kratk< Smrt pride in pokliče v s iz doline solz in gorja, smo Aalrrt ttfkaj, smo le na to zemljo, nio in da najdemo v grobu svoj one, ki že nam bo


NAROČNINA:
V TORfcK IN MTEK.
IJtib prcšnjam svoje svojih otrok ter prevzame de j lo, ki je bolj naporno in rlaje
91.00
po polti.................. $J.»0
Pomibmm itoTiilu po 3 omatm.
bru podplu ta miIwmU m M*prci«m^o
.....$1.00 mnogo manj zaslužka.
Vsa pitma, dopisi in dcnnr nnj »e pošilja na:
'ELANDSKA AMERIKA.
•11» ST. CLAIR AVE. N. E.
_CLEVELAND, O._
EDWARD KALI8H. Publisher. LOUIS J. P1RC, Editor._
IT EH TUESDAYS ANI) FRIDAYS.
Rfa I by 1VOOO Bloretilar.g <Krulner»> In the City • f Vitrei itd and dHWbtrr. Ad-cr-tliinir r. tc* on request.	i
TEL. CUY. PRINCETON 18J
Bnttrnl im necond-claM matter Jutiuary Rth lftOW, Mt the po«t oflflcc at Cleveland, 0. •rider the Act of March fl. 1H7U.
No. 43 Fri. May 3p'i3 Vol VI
Vzemimo tretji vzgled: Vojaki dobijo povelje, da streljajo na delavce, ki se nahajajo na Atrajku. Vcjak, ki ima srce za delavca, in ne Samo uho za povelje svojih višjih, ne, bo streljal na delavca, in\aditega l>o strogo kaznovan, mnogokrat celo s smrtjo.
V-i ti ljudje delajo tako, ker jasno f>ie<| selx j vidijo zlo, ki bi je lahko prizadeli svojim bližnjim, tovarišem, ki so isto-tako delavci kot oni. Ti dobro vedo, da človeška in božja postava je'nekaj druzega. Človeška postava pravi: Ubijaj, kadar ti damo povelje, da ubijaš! llc/.ja postava pa pravi: Ne ubijaj! Ne stori svojemu bližnjemu tega, kar si sam nt* želiš.
Močna delavska organizacija bi odpravila vse take sluča je. Ne pod krinko brezverstva
i grm, ki ne cvete, kakor trta, ki ne rodi ne enega grozdja. Bog me je kaznoval, da sama ne vem zakaj."
'Jako je kmalu potoložila gospodično in ta jse je začela sama veseliti na dete. Skupaj z gc spo Terezinko je šivala perilo, pripravljala blazinice za zibko, odejo in vse, kar je treba.
In vendar, ko je prišlo dete na svet, ga je bila' Terezinka bolj ve.cela, kakor gospodična, (lospcdična je vedela, da bo morala čez par tednov oditi zt pet nazaj v mesto in ?t bo morala ločiti od drobnega sinčka, ki ji je tako sladko ležal na prsih. Terezinka je pa vedela, da ho imela dete zdaj čisto za sebe* zakaj dogovorili so se, da bf> ostal otročiček <1 Igo pri Terezinki v reji, dokler se gospodična ne bo orno-žila in bo mogla vzeti fanta k sebi. Terezinka je postala živahna in vesela, cel dan se je
tgP.
Organizacija delavcev.
Ce se je kateremu poklicu na svetu treba združiti, da na preduje, tedaj velja to v pivi vrsti za delavca. Delavci se morajo očistiti, da tako pretie hajo 1>iti žrtve onih, ki jib zatirajo. Smrad se prijemlje samo nečistih teles, in razširja t samo toliko časa, dokler tra-t nečistoba. Zato pa ima tu-t delavec svoje csvobodenje imo v enem sredstvu: Očisti-morajo svoj poklic od vsa-far, ki jim zavira napredek, organizirati se morajo sami seboj. Rad i tega se ntora-1 odreči vsakemu praznoverju, ferovati le v Najvišje bitje in ivske pestave. Le v tem Istvu je pot do rešitve ics vlada veliko nezadovolj-Imed delavci. Vzemimo na imer izobraženega delavca r popolnoma priprostega de-Oba sta nezadovoljna z injim redom. "Izobraženi'1 ,*ee ne veruje v Boga in nje te zapovedi, pač pa dobrima Marksa in I,a Salleja, luje v smislu Debela in Jau-t, govori silno lepo o na-losti napram delavcem, in to naj bi delavec našel pot io.de. Toda tudi oni "nepro-itljeni" delavec, ki ne pozna -ije" ter veruje v rešitev in ne samo začasnega te-t, se luuluje in jezi nad ka-listi in nad sedajnim re->m. In sedaj če bi se tem I ju-dala prilika, izobražene-i in neizobraženemu prilika, i svoje stanje poboljša, da dobiva gotove stvari cenejše, četudi pri tem uniči tisoče svojih sodrugov, pa bo to naredil.
Ali je mogoče, da se pričakuje od takih ljudi j drugačna človeška družba kot je danes? Delavci valijo v-o krivdo radi svojega položaja na pohlepnost in tiranstvo kapitalistov. Druzega ne vidijo pred seboj kot ? onega, ki veliko zasluži in sami sebe. ki malo zaslužijo
Mladenič iz vasi, ki nima dela, pride v mesto k svojemu rojaku, ki živi kot krči jaz pri bogatem trgovcu. Kočijaž borno živi pri svoji plači. Mladenič pa gre k gospodarju in mu reče, da hoče delati še za manjšo plačo, samo če ga sprejme v službo. Zjutraj zgodaj pride na delo in slučajno sliši v družinski sobi starega rojaka, kako zdihuje in tarna, ker je zgubil del< , in se na starost ne ve kam podati. Mladeniča to tako vznemiri, da odbije službo, ker neče storiti svojemu bližnjemu take škode, katere si sam ne želi. v Vzemimo drug vzgled: Neki kmet, ki ima obilno družino, dobi debro plačano me*to upravitelja pri kakem veleposestniku ali farmerju. Veseli se novi upravitelj, ker je sedaj njegova družina preskrbljena. Toda takoj v začetku njegovega posla mu je naloženo, da pobere od svojih so*kmetov kazni, ker so se njih kenji pasli na gospodarskem zemljišču, preganja žene, ki nabirajo iljad v gozdu in da zniža delavcem do skrajne me-Toda upravitelj, ki je pre-to dolžnoit, se spomni, da na vest kaj taccgjf ne
ne samo z kričanjem, pisaren- smejala, bedela nad drobnim jem in hujskanjem, kakor to človekom in mu prepevala pe-dela danes mncgo "delavskih" -mi. da bi slajše zaspal, časopisov. Pač pa s poznanjem (»ospodična je odšla in Tere-delavskega stanu, s spoznan- zinki je ostalo dete pcpolnom jem samega sebe, s spolnovan- izključno na brigi. Nosil jem zapovedi, ki pravijo, da ga j«-' okrog po trgu, kakor bi ne ubijajte, > lem bi se dalo bilo njeno, kinčala ga je in o napredek močni •organizaciji blačila, kakor malega grofica onega stanu, ki dela za vse. S Dete je uspevalo od dneva do politiko hujskanja m i napram Mn*va, nasmihalo se je Tere lastnim bratom delavcem, ka-Umki. božalo jo je in klicalo kor to delajo današnji "moderJ mama. Terezinka je bila sreč ni" delavci, s tem se ne opravi na. samo včasih je spreletela nič, ker eden druzega strašijo niisel njeno srce, da se bo good resnega dela.	jspodična omožila in vzela fan
tička k sebi. Nikomur ni žele la nič hudega, dobrega srca je bila in vendar je včaHh molila pregrešno molitev, naj bi gc spodično oni njeni pustil, da bi mali sinek za vedno ostal pri Terezinki. Lep otrok je bil vsak se je čudil, kako prikup o se je zgodilo v nekem Njivo lice ima dete. kako pa-maiem trgu na Hrvaškem da- metne oči, kako dobro uspeva
Mati.
Zofka K veder.
leč cd železnice.
in kake je lju'beznjiv. Nikamor
Vsi so jo poznali. V takih se ni Terezinka maknila brez trgih pozna vsak drug dru- otroka, jn največji njen ponos gega, ve za hiitorijo od vsa- je bil, če je srečala kakšno tu
cega od kraja do konca.
jo žensko, kmetico, in je ob-
Terezinka je bila hči občin- stala pred njo. pogledala otro skega bilježnika. Precej dobro ka in pohvalila: "Lepo dete je<l>ila vzgojena in posebno ra- imate, gospa, lepo dete, kakot daje čitala. Bila je nekaj bolj- slika! šega, čeprav je vzela krojača Otrok ji je vračal ljubezen za moža."'Oče ji je umrl, ko in ji je bil vedno za petami e bila stara štirinajst let in "Mamica moja! mamica mo-mlehna mati je bila Vesela, ko ja!" je klical cel dan za njo, je hčer že s šestnajstimi letJ obskakov al jo in se stiskal k mogla poveriti poštenemu člo- nji.
veku, čepraj je bil le krojač in noben učen gospod.
Bolj, ko se je (lete razvijalo, večje skrbi je imela Tere/inka
Terezinka je bila dobra že- za raid i i^jega. Gospodična je na, pohlevna, prijazna, gospo- vedno pisala in oni njeni, ni lama. Edina njena nesreča je nikdar pozabil poslati prvega bila, da ni imela otrok. Otroke denar. Terezinka je večkrat e imela nepopisljivo rada in spomnila v pismu, da ji niza 'avidaJa je celo cigankam in denar, da ji je tnali tako ljub »eračicain, če so bose in razti- in drag. da bi še. sama rada gane vendar le nosile okrogle dala pol svojega premoženja rjave otročičke na rokah. Iz samo zato, da ga ima. Ampak celega sosedstva so se zatekali prvega je zopet prišla nakaz otročaji k nji: šivala jim je niča, kakor vedno. Potem je mucke in pripovedovala prav- gospodična pisala, da je'dobil jjce, kakor kaka. sivolasa, njen dragi dobro službe, in ključena starka tako potrpež-jda se pripravljata na poroko. Ijivo, čeprav Ivajset let.
Nekoč -e je zgodilo, ko je I otroka k sebi in ga pritiskala )ila že šest let poročena, da na svoje srce. "Ampak jaz te je dobil zdravnik v onem tr- ne dam, solnce moje, moje zla gu pismo, ki je vpraševalo, če to, moj zaklad! Ali imaš rad bi se dtVbila v onem kraju ka- mamico?" kšna pt stena družinica, ki bi "O, zelo rad," je odgovar-hotela vzeti k sebi gospodično, jal fantiček in jo c/bjemal. ki je prišla v nesrečo. Zdravnik "AH pojdeš proč od mami-
ji je bilo še le
"Vzeli mi ga bodo P se je zajokala Terezinka, vzdignila
je premišljeval in odšel k Terezinki.
ugibal ii.ee?'
"Ne. ne pojdem. Najlepše je "Imate svojo hišo in doveijlpri mamici." je govorilo dete. prostora. Znanec mi piše tako Toda njena'žalost ni nič po-in tako. Da se je zaljubil v de- magala. Ko je bil dečko stai kleta, v učiteljico, ali da jo tri leta, sta se pripeljala starša za zdaj Še ne more vzeti. Pri- ponj, ona nekdanja gospodič-jvetil se je maler, a on bi rad na, zdaj že gospa in njen mož, pomagal dekletu. kolikor je ki je izgledal zelo prikuptjivo rtiogoee, spravil jo k dohrosrč- in pošteno. Ostala sta cel te-nim ljudem, (la počaka na deti v gornji sobi pri Terezinki otroka v mirti in brez pregan- v gosteh. Terezinka se ni mo-janja in zaničevanja. Hočete gla ločiti cd otroka. Res, ona
i no in gori v spal-
jer »e je vrgla na otrokovo malo prazno posteljo in se jokala kakor brez uma.
Zgodilo se je, da je otrok po poti zbolel in čez nekaj dnij v mestu umrl. Pisali so po Terezinko, naj pride na pogreb. Tam ste se objele v novem stanovanju, med samim novim. za srečo pripravljenim pohištvom nekdanja uaTHjica in uboga Terezinka in ste obupno jokali, dve nesrečni materi. Pokopali so fantička, ki je umrl tako nenadoma in je s s vajo smrtjo pahnil dve družini v 'žalost in obup. Ko se je Vrnila Terezinka nazaj v trg ni bila več vesela in živahna nekako molčeča je postala, ogi bala se je družbe in malo j
hodila iz hiše.
* * ♦
čez leto potem jt4 umrl Te rezinki mož in ostala je sama stara komaj petindvajset let Ker je bila precej premožna in še postavna, ji ni manjkalo ne vili snubačev. Ampak ona ni marala nidžitev in je sama gospodinjila v hiši, malo šiva la, malo .gojila zelenje in cve tlice na vrtu in se preživljala na miren in prijeten način.
Prišel je čez nekaj let mlati ll:|rivec v trg i ti začel hoditi okrog Terezinke. Terezinka se je v začetku norčevala, češ kaj bo ž njim, saj je precej mlajši od nje. ona bo že kmalu trideset, čeprav se ji ne pozna In če je bila že tako dolgo sama, bo še tudi zanaprej. On pa ie bil trdovraten, tako da so jo začeli v trgu že dražiti ž njim in ji prerokovati, da se bo že omečila. Ona še mislila n na to. In res ga ne bi bila vzela, da mu ni pomagal ne koč čuden in skoro smešen slučaj.
Terezinka je neko popoldne pri trgovcu v prodajalni izbirala blago za novo obleko. Tu di nekaj drugih trških gosp; in meščank je bilo tam in so se pogovarjaj in kratkočasile. Pa je prišla ciganka v prodajalnico in ko je videla toliko žensk, se ie takoj začela ponujati, da jim bo prerokov ala srečo in vgeni la bodočnost.
"Ne iz k«ft, ampak iz dlani, se je pohvalila. "To ne zna vsaka in kar povem, se gotovo zgodi.'',, 1|
Gospe so bile dobre volje in najprej ji je sodnikova pomolila roko. Ciganka ji je prerokovala dolgo življenje in za otroke imenitne, visoke službe. Vse so se smejale, ampak sodtiikovici je preroštvo dobre delo in tudi druge so kazale dlani iti dajale desetice.
Tudi Terezinka je prišla na vrsto.
Vdova rte," je vede>ževala ciganka, ki jo je morda pozua-a. "V kratkem se bodete spet omožila in dobila bodete otro-<a. Sina. Lep bo in pameten. In dolgo bodeta živela. Tudi žalost Vam stoji. Mož Vas bo imel rad in premoženje se vama bo mticiiilo. Učakala bodete visoko starost." Gospe in ženske so se za-smejale. Tudi komiji so se smejali in sam trgovec je re-cel: "Sojeuo vam je, gospa Terezinka !"
Ona se je branila. "Kaj mi bo sojeno! Saj nisem neumna. In tisti sin! če* s prvini možen nisem imela otrok, bi z drugim še manj."
"Zakaj ne? Vaš prvi mož je >il vedno bolj bolehen, brivec >a je močan in zdrav, kakor dren."
proti zakon-ki zvestobi na ve- čije. naj je. Ona je samo eno
sti. Tudi njej so prišle te go- odgovarjala: "Pustite me, pu- "Strah vas bo." se je vorice na uho. Pa se ni mno- stite me! Ne motite!"	"Človek se strašno spreme
go zelenila, skoro niti bolelo Trpela je ž njim.	Grozovito je, kako se spreme-
jo ni vse to. Mož ji je bil dru- In kadar jo je klical; Mama f ni.,." gače prav dober, vedno je lepo — o, kaj je trpela! Srce bi si "In če se tudi. Moj otrek je. ravnal ž nje. In pa sin! Moj bila iztrgala iz prsij, a ni mu Tudi kosti njegove imam rada/ Bog. če bi morala bosa hoditi ( mogla pomagati nič, nič.	vse, kar je od njega, kako bi
in če bi jo kdo vsak dan tepel, I Ko' je spal kratko spanje v me bilo strah lastnega otroka! vse bi lahko prenašala in živ- težki bolezni, je klečala na ko- Moram, moram! Bom sama. Ijeiije se ji je zdelo vseeno le- lenih pred posteljo in molila če mi nočete pomagati vi... po in jasno, samo če bi ji sina in prosila Boga, haj ji prizane- Jaz sem njegova mati. Ne da pustili,	j se. Sanio še zdaj naj sin nt mi pokoja. Malo las si bom od-
Bil ji je zelo podoben v(umrje, samo še malo naj. živi. rezala za spomin..." c.brazu in ponašanju, samo po- Samo še to'leto, to pomlad, to I Potem se je odločil stavo in moč je imel po oče- peletje! tu. Rad je imel mater in vsak dan se je znova veselila na<\
| Po polnoči enkrat sta se Niti solz ni imela. Kakoi splazila na pokopališče. Zvezde dva žareča oglja so jo žgale, s0 svetile, razločili so se kri-njim, vsak dan ji je prinašal j oči v jamicah in ni bilo solz, ži na grobeh. On je imel la-novo srečo. Kako ponosna je j da bi olajšale bolečino. Shuj-1 temo pokrito z robcem.
šala je v par dneh do kosti. | Vedel je. kje je. Navajen je 1 "Čuvajte se, še vi bodete bil na to delo. V temi je od-oboleli," je svaril zdravnik. ( kopaval. pna je klečala zraven "Kaj mi je mar življenje, če na stezi in • molila in prosila umrje Milče,' je odgovorila. Boga. naj ji odpusti, če je Tolažili so jo, da ni smrtne to zločin, kar dela. Ampak ona nevarnosti, da bo deček pre- mora, mora! Srce ne da dru-bolel bolezen. Ali ona je ve- (gače.
bila nanj! Najlepši dečko je bil od vseh drugih v trgu. Vsi so ji rekli to, ko je začel hoditi v šolo in učitelj ji je povedal, da je tudi prav nenavadno nadarjen. Živa.hen je bil, drzen. Na vsako drevo je splezal, ničesar se ni bal, povsod ga je bilo. Kakor žoga je bil Živ, kakor bi ga veter nosil, tako je znal teči: In srce od zlata, čisto in brez laži. kakor biser. Kadar ga je pogledala, so se ji zaiskrile oči in v prsih je zadonelo nekaj nepopisljivo sladkega in toplega.
"Moj M'ilče!" kolikokrat jt zašepetala to sladko ime sred noči, ko se je prebudila in se spomnila, kako je srečna, kako dober je sinko, kako ljubeznjiv, lep in pameten.
Včasih so prišle kake hudobne sosede k nji in so se hinavsko vzgledovale nad njenim možem, češ, z ono Anko se je smejal na trgu, zdravnikovo Rozo je vščipntl v lice. ko je šla mimo od mesarja, Lahka krr je on, ona je predobra. bolj strogo bi ga morala drsati, povedati (lin resnico in razložiti, kaj se spodobi za oženjenega moža in kaj ne.
Terezinka je s kom izognila z rameni in se nasmejala.
"Pustite to! Meni je to vse eno. Ne pije iir ne zapravlja doma je prijazen. Drugo ru jetpa vseeno. Če ne bi bila njega vzela, ne bi bilo mojega Milčeta na svetu. In to je nekaj, kar ne smem pozabiti!
In že se je obrnila in šla klicat sina, da mu kaj da, kaj >okaže, da ga vidi. kako je okreten in lep. kakšne vroče, skreče oči ima, kako bele zo >e in kako sladek je njegov glas, kadar ji pravi: "Ti mama ., mama s4išiš.. veš mama ., vedno mama, mama....-' Neumno je zaljubljena v sina. so govorili v trgu, a prav zaprav jim je bilo to všeč. Deček je bil res, ko iskra, lepo ga je bilo pogledati...
Milče je bil že osem let star, co je prišel neki dan nekako udno rudeč in truden iz šole. "ožil je, da ga glava licli in car sam od sebe se je slekel in egel v posteljo. Poslala je delo v brijačnico po moža. "Eh, kaj bo, malo preveč je skakal," je rekel ta.
"Mene je strah,"' je rekla ona. "Pojdi po zdravnika."
"Saj se bo smejal, ampak, cer že hočeš, pa grem."
Prišel je zdravnik in se ni smejal.
"Važna stvar. Srlatica," je rekel ta in pisal recept in dajal svete.
Terezinki so se zašibila ko-ena> Vsa je strepetala.
"Gospod doktor, če umrje, az tega ne preneseni," je vzri-nila in postala je bleda, kakor stena.
Bo že prestal, saj je mo-
"Mlajši je od mene," je ugo- čan," je t blažil zdravnik.
vi, gospa Terezinka?"
druga ga ie rodila v bolečinah
Terezinka je hotela in 'go- in trpljenju, ampak ona ga je spodična se je preselila k nji. ljubila morda še bolj goreče, Plašna, objokana in zbegana, gotovo, — bolj ga je ljubila, ki si ni upala pogledati niko- Da ni prišla njegova lastna niur v obraz in je mislila, da mati ponj. — ne, nikoli za no-se ves svet zgleduje nad njo, beno ceno se ne bi bila ločila
da se je tako spozabila.
od otroka. Prosila je od dne-
Terezinka jo je kmalu raz-	va do dneva, naj še malo osta
vedrila, negovala jo je in ji	nejo in mlada zakonska sta ji
stregla kakor bi ji bila rodna	/obljubila, |da bodeta prišla
sestra.	vsako leto z otrokom na počit-
"(>h. draga, kako ste sreč-	nice k nji, da jo dete ne bo
na!" je rekla včasih. "In še	pozabilo.
jokate!... Jaz imam svojega Nazadnje so se-vendar ločili
Nika prav rada, ampak, če	in Terezinka je fbila skoro bol-
bi imela otroka, mislim, da Jbf	na od žalosti. Objela je še en-
se lahko odrekla celega sveta,	krat ljubeznjivega dečka, po-in še njega. Kaj je vredno, da'dala ga v kočijo materi, zbe-
a rja I a Terezinka.
"Kavno zato pa," se je oglasila neka starejša skušena gospa. "Taki zakoni so redko brez otrok."
Tako se je začelo.
Terezinka je premišljevala to in ono in je nazadnje res vzela brivca.
In glej slučaja! Se- leto tri minilo, pa je že pestovala otroka, sina !
Cel trg se je zanimal za to in sama sodnikovica se je ponudila za botro.
Kako lepa so bila leta, ki jih je Terezinka zdaj »živela. Tako bogata, solnčna in vesela leta!
Kes, kmalu se je postarala po porodu. Prej gladka, nežna, rožičasta koža je postala nekako raslfava in rjava. Ljudje so šepetali, da njen mladi mož rad pogleda za lepimi dekleti, da ima ta in
Nji pa je bilo, kakor*da jo jt zagrabila neka strašna, neusmiljena pest za tilnik in jo tišči k zemlji. Kakor žerjavica tako je peklo srce v prsih. Zunaj je sijalo sojn-če, nji pa se je zdelo, da je vse otrpnelo, vse izgubilo svoj lesk, barvo, da je svet v hipu postal čuden in tuj.
Sela je k postelji, zagledala se v sina in se ni več ganila* proč.
Kako krasen otrok je bil to! Čelo visoko, plemenito, temne obrvi, kakor dva loka nad velikimi temnimi očmi, ki so jih jsenčile dolgt! fine trepalnice. Nos, kakor izklepan od umetnika, pa usta in brada. Celo telo kakor lep kip
dela, da bo umrl. Čutila jt smrf od daleč. Vse bližje je prihajala', vedno bolj grozna, kruta, ledena.
Deset dni in deset noči je stala na strani ob postelji in ni zatisnila očij. V. enajsti noči je deček umrl.
"Sinko!" je zaklicala in. ni se oglasil.
Vzdignila je njegovo roko in je -bila mrtva, brez življenja Zgrudila se je ob postelji na tla in tolkla z obrazom po po du, da se ji je kri pocedila iz nosa in u»st. Zgrabila je z ro kami posteljo, da je kri stopila izza nohtov in njen obupni in strašni jok ni bil podoben člo ve.škemu ihtenju. Kričala je kakor smrtno ranjena zver..x.
Prišel je zdravnik, vlili so ji opojno zdravilo v usta, da se je pogrezmla v trd, brez čutni sen. Položili so jo v posteljo in spala je dva dni in dve aočf. Kakor mrtva je ležala j samo včasih so stopile izza j spu šče ni h t repa In i c solze.
Pokopu Ti »o otroka, met item..
: Bali so se za njo in ko se je zadela buditi, je poslal mož po sosedo in po> ztlravirika..
"Umrl je, oh!" je vsklikni \lk. in sol»e so jo polile curkoma, vsa je bila mokra od njih i Vendar je bila; mirna.
Kje je, videti ga hočem!"
"Pokopali smo ga; vi .ste bolni," je rekel zdravnik.
"Oh, in jaz ga nisem se enkrat pogledala!' je zasto kalh.
Tako je bila .slaba, da je morala ostati še par dni v peste lji. Potem je vstala in kakor v sanjah hodila okrog.
"Milče je umrl!!' Zakopali so ga!" si je šepetala, stokrat tia dan in nove solze so jo polivale.
Sama je bila doma cele dneve. Mciž je imel: posla s svojim obrtom, sosede se niso upale blizu, ker jim je neprijazno odgovarjala na vse to iažbe: "Samo me pustite!: PUt-stiie me!'"
Hodila je na grob, vsak dan. In ko je tako klečala na zemlji, čutila je vediio bolj svojo neizmerno izgubo. Nikoli, nikoli,, nikoli več! Nikdar več ne bo slišala njegov smeh, nikdar več jo ne bo poklical, nikdar več ga ne bo videla!
In strašna želja se jo je po^ lastila, da ga še enkrat vidi, enkrat edinkrat! Tisti njegov lepi, mili obraz, njegove lepe kostanjeve lase, usta, tisto o-croglo otroško bradico, vrat. Še enkrat, enkrat edinkrat! £e jle pot«lamela njegova sli-ca v njeni duši, že si ne more več prestaviti njegove poteze tako živo, kakor prej'.
Klečala je ob grobu in z očmi je .hotela prodreti zemljo, da ga vidi, vidi!
Spomnila se je. da se včasih zgodi, da odprejo grob, zaradi sodtiije... Ce hi nji to storili, bi ga videla...
'Par dni je nosila to misel s seboj, potem je šla h grobar-
ju.
"Odkopijite mi ga, tristo goldinarjev dam," je šepetala.
"Blazni ste!" je odskočil. Zaprli bodo vas in mene. In pa to je strašno! Izpremenjen je, spačen..."
Odšla je in prihajala vsak
zdravnik je dejal: "Kra- dan zopet nazaj, sen dečko, škoda1'bi ga bilo."' "Tristo goldinarjev... En-Gh. kako ga je gledala! S krat ponoči, nihče ne bo ve-•kakšrtimi lačnimi.^obupnimi del.
Čez pol ure je prišel do krste.
"Nikar!" je svaril. "Zadosti sva grešila. Zagrnil bom zemljo nazaj..." "Ne!"
S težavo je privlekel krsto kvišku.
"Odprite!"
"Mene je strah! Nikar! Žal nama bo obema. V grobu je vse mokro. Mene je strah."
"Mene ni. Vsi bomo segnjili. Moj otrok je, ljubim ga."
To ni bil človeški glas, ki se je strašen, grozen, divji iztrgal iz njenega grla. Zgrudila se je, kakor mrtva na zemljo.
Laterna se je prevrnila in uga s'nila.
Grobar ni bil ničesar videl prej, obrnil se je proč. Hotei je zbežati. Otrpnil je od groze. Pot mu je zledenel po te-, lesu.
Vendar se je žrarislil na ženo. na otroke. Kaj bo iz njih, če ga zaprejo! Sunil j« krsto v jamo, z.agrebel v zemljo. Vzdignili žensko in j« vlekel \z po-kopališšča ven. Na cerkvenem pragu jo je položil in šel budit župnika. Povedal mu je »se.
Terezinko so spraviti domov. Dolgo je bila bolna in ko ^ vstala, je bila blazna. Vedno jo je bilo strah, vedno je pro*-sila; naj j-o m paastijb same. Ali spomin na tisto nocj-e usmiljena pnroda izbrisala izbrisala iz njene pameti. Zupttik je molčal. In kaj bi bilo pomagalo, da je govoril?! Ko je grobar umrl, se je stvar počasi zvedela v trgu, ali nihče mi šel naznanjat oblasti.
Niagara Falls
— ALT —
BUFFALO
VIA
NICKEL PLATE ŽELEZNICE
Prifetkoa) i> 4. m« m k«d*w mxfejtli «•*-
M lblki U vlafca M. 2 totMtab i« M <1.4. M 6. ob vd-Jjati v«k ledra * p< l>l»i.
lemlxjn
lt'Mf«UUM» gn-tlr «l> 1:10 timk * paadi Ml
URAD 733 EUCLID AVE
r A VW*'.
Najnovejše za rojake
i nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljift zdravila kakoršnih ie ni'bilo. Alpen tinktura, od katere y 3 dne* prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti Us je popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere tno&kim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, brado vice, potne noge, ozebline in vse drage sli-čne bolezni se opri meni hitro ozdravijo. Cenik poiljem za* stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC.
1093 E. 64 Street CLEVELAND. OHIO.
-MB

Samo Sa.oo za celo leto,

W

ijiiiii'i #;

na
Ustanovljena 13. novembra 1910.

Glavni sedež: Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK,, 6105 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MART. COLARIČ, 158») Calcutta Ave. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1243 K. «0th Street Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 East 56th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC. 6424 Spllker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTSR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK iORlČ, 1361» East 66th St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clftlr Ave.; FR. tlBERT, 6124 Glaes Ave. Pooblattonec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni idravnik: J. M. SELIfiKAR. 61)7 8t. Clair Avenue. Vsi dopisi In druge uradne atvarl, naj ae poftlljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno glasilo "CLEVHLAND8KA AMERIKA"
Soba se odda v najem za enega fanfa. Vprašajte na 1217 E. 60th St.
4
IZ GLAVNEGA URA/DA S. D. Z.
Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu aprilu 1913.
PRVI MESEC DOLGUJEJO,
Pri štev. 2.- Ivana Zaje c. št. 506. Pri štev. 5. Al. God^c c. št. 508.
(Pri Št. 6. Frank Žagar c. št. 103. Lovrenc Klun c. št. 425. Jernej (*berstar c. št. 433. Frank Skufca c. št. 438. Frank Žagar c. st. 8s9-
Pri št. 7. Ignac Maiyer I. c. št. 4^. Ignac Mayer II. c. št. 713, Anton Mayer c, št. 714. John Sterlekar c. št. 748. Jos. Kocjan c. št. 749, Anton Vidmar c. št. 751. ___
Pri štev. 9. Jos iGodic c. št. 645, Alois Pengal c. št. 717 Jos. Peterlin c. št. 784, Anten Peterim c. št. 788, Jolm Pengal c. št. 727, Frank Pirnat c. št. 796.
Pri štev. 10. John Martinšek c. št. 691, Jos. Vidic c. št. 800. Pri štev. 11 lAtaa Tekavčic c. št. 737, Frančiška Sajovic c. št. 891.
I Pri štev. 12. Jakob Strekalj c. št. 814, Frank Virant c. št. 815, Jos. Tomažič c. št. 870. Ignac Herbst c. št. 872.
PRVI MESEC SUSPENDIRANI.
Pri štv. 2. Antonija Vidmayer c. Št. 532. Pri štev. 7. Jos. Marinčič c. št. 481, Frank Petek c.'st. 583. Pri štev. 9. Frank Cvar c. št. 651, Josip Grbec c. št. 652, Josip Mihelčič c. št, 658.	*
DRUGI MESEC SUSPENDIRANI
Pri štev. 9. John Urankar c, št. 647. Alois Gornik c. št. 654.
ZOPET NAZAJ SPREJETI.
Pri štev. 2. Mary Baron c. št. 341, Mary Pastctnik c. 4&5-Pri štev. 5. Josip Mihelčič c. št. 562. Pri štev. 6. Josip Kaušek c. št. 563.
Pri Štev. 7. Jacob Fortuna c. št. 458. Josip Furlan c. št. 468. Frank Sajovic c. št. 470, M. Pečjak c št, 474. M- Jerančič c. št. 4.76, Frank Dernač c. št. 477. Anton Nagode c. št. 528, John Budman c. št. 586, Alois Jerše c. št. 863.
Pri štev. n. Ana Stepic c. št. 729. Kozi Zupančič c. št. 771. Pri štev. 12. Dr. F. J. Kern c. št. 807. Josip Bizjak c. št. 811 Josip JCopcrc c, št, 819, Frank Pucelj c. št, 822, John Pucelj c, št, 824.
NOVO PRISTOPILI.
K štev. 3. Frank Laurie c. št. 965, Peter Zupan c. št. 966, Josip Cugovec c. št. 967, John Slilesinger c. št. 968. John Bra.niselj c. št. 969, Albin Poznik c. št. 970. K štev. 5. Filip Smrdel c. št. 981 (otrok). K Štev. 7. Josip Berkojfec II. c. št, 981 (otrok). K štev. 8. John Čeme c. št. 982, John Pevec, c. št. 983. Mihael Plesničar c. št. 984.
K štev. 9. Jchn Zakrajšek c. št. 997, Alois Ponikvar c. št. 998 (otrok), A. V. Zabukovec c. št. 999 (otrok).
K štev. 10. Josip Moser c. št, 995, Matija Buhojanec c. št. 996.
K štev. u. Ana Boncha c. št. 986, Mary Dolest c. št. 987, Ana Sušteršič c. št. 988, Mary Riegler c. št. 981), Ivana Sepec c. št. 990, Ana Bole c. št. 991, Ivana Jakomin c. št. 992.
K štev. 12. Frank Kenže c. št. 993, Josip Skrajnar št. 994. K štev. 13. Rozi Stanič c. št. 895.
ČRTANI.
iPri štev. 6. Anton Kotar c. št. 436.
Od št. 1. in št. 4. so izostala poročila za april, ker mesečna poročila še niso vrnena nazaj v urad, ker je bila pomota v poročilih
VOLITEV DELEGATOV.
Ka I. konvenciji S. D. Z. od 2. do 16. oktobra 1911 je bilo sklenjeno, da se vrši konvencija vsake dve deti in sicer prvi pondeljek v mesecu oktobru. Torej se konvencija začne letos 6. oktobra 1911-3 ob 8. uri zjutraj v John Grdinovi dvorani, 602r St. Clair ave. Konvencija se bo vršila po dnevu, ne ponoči, kakor se glasi sklep gl. odbora na izvanredni sej'i dne 7. maja t. I.
Poživljam vsa društva S. D. Z., da velijo svoje kandidate za drugo redno konvencijo v mesecu juniju in juliju-, imena delegatov morajo biti najkasneje do 5. avgusta v glavnem uradu tajnika. Na poznejša poročila se ue <bode oziralo; poleg tega pa še opozarjam, da pri volitvah naj vpoštevajo sledeče točke;
1.	Delegat-(inja) mora biti član-(ica) društva katerega nastopa, izkazati se mora z listino od istega društva, od ka-terega je poslan, da je delegat; tozadevne listine je dobiti v glavnem uradu.
2.	Društvo si ne more voliti namestnika, da bi zastopal društvo na konvenciji.
3.	Vsako društvo voli izmed članov-(ic) enega delegata - na 15'člancv-(ic) ne vštevši otrok.
4.	Vožnjo delegatom plača Zveza, dnevnice pa društvo. ,, dnevnice določajo društva sama.
5.	Člana ali članica katera se voli za delegata-(injo), mora biti 3 mesece član Zveze.
6.	Poleg imen delegatov-(inj), naj se tudi naznani naslov.
7.	Imena delegatov in delegatinj bodo priobčena v Gla-»lu. Fr. Hudovernik, tajnik.
Moderna »hiša je naprodaj, ima šest sob, kopališče, plin, fur-nes, hlev za kokošij, velik lot, lepo ograjo okoli lota. Blizu Euclid Beach. Prodaje jako poceni, ker lastnik zapusti mesto. Vprašajte na 16015 Blod-get ave, blizu St. Clair, Collin-wood.	(45)
Fant star nad 15 let, bi rad prišel v kako grocerijsko ali drugo trgovino kot pomočnik. Priden, moder in brihten fant. Vprašajte na 1007 E. 62 nd St.	(45)
mimW'
kose
SB DOBIJO PRI
JOSIP ZELE, Clevčlaad, Ohio. \
Pošiljajo se tudi po uprtau.	» ?
ZAHVALA.
Dolžnost me veže, da se na tem mestu uajiskrenejše zahvalim društvu Srca Marije, ki mi je izplačalo lepo svoto denarja kot popolno usmrtnino po moji pokojni ženi. Želim, da bi vse Slovenke neustrašeno in z veseljem pristopale k temu najbolj dobrodelnemu društvu za Slovenke. Vsem posameznim društvenicam pa kličem prisrčno hvalo. Luka P-cgrajc.
Takoj dobijo dobro delo s stal no plačo deklice stare nad 16 let v knjigoveznici. Vprašajte pri Printers Bookbinding Co. P. F. Prihoda, manager, 921 Woodland ave.
Brez zabave.
Včasih se nekateri ljudje ne počutijo dobro. Prav na noben način jim ne morete ugoditi. Nimajo apetita, sovražijo druščino, nikjer nimajo veselja Niso bolni, niti zdravi niso. Očitno je. da je njih kri slaba, njih prebava nepravilna, yjib živci slabi, ker nimajo prave hrane. Morate izbrati zdravilo, ki bo sčistilo telo, dalo apetit in poboljšalo prebavljalne or gane. Tako zdravilo je dobro-znano Trinerjevo omeriškd grenko vino. Narejeno je iz vina in zdravilnih zelišč. Predene iz telesa in prebavljalnih organ-cv slabe ostanke hrane, in daje vsem organom dobro kri. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-39, So. Ashland avenue Chicago, III.
Za detetovo kopelj.
Mr. Anton Havranek, iz Cherry, 111. piše: Severovo zdravilno milo (Severa's Medical Skin Soap) ne prekaša ndbeno drugo mik>. Odkar rabi moja žena to milo za de tetovo kopelj. je detetova koža žametasta in brez razpok. Naž zdravnik se je presenečil nad učinki ter rekel, da še ni videl takega izbomega mila.— Je izberno, čisto in antiseptično milo za toaleto, kopelj, iz mivanje in britje. Cena 25c v vseli lekarnah, ali pa od nas. Y\". F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa.
Službo išče Slovenec v kaki groceriji ali drugi prodajalni,. Zmožen angleškega in nemškega jezika. Poizve se pismeno ali osebno pri Louis Tehovnik, 8908 Union ave. S. E. Cleveland, Ohio.	(44)
Službo dobi fant ali dekle v groceriji. Morata biti nekoliko izvežbana. Vprašajte na 5342 Hommer ave.	(43)
Dobro ohranjen harmonij, na
deset sprememb, je naprodaj pri Geo. Kasonič, 1128 E. 63. cesta.	(44)
Če ne morete dobiti pravega Richter Paia GxpaUeija od valega lekar-ja, pilite na
F.Ad RICHTER 4 CO.
UM Washington < " S#ett*
j-«" "H«w Yarfc. N.T.
\K
Delo dobijo močni in dobri delavci za "fondro"' Navadni delavci, dumperji in pomagači molderjev. Oglasijo naj se samo oni, ki hočejo stalno delati. The Ferro Maschine in Foundry Go. Hubard ave in 66th St.	(43)
vam
dobro zdravje.
NAZNANILO.
Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da sem se preselil s svojo trgovino, prej na 5823 St, Clair ave. na 6033 St. Clair ave. Priporočam se vsem, da še nadalje ostanejo zvesti odjemalci ko diosedaj, ker bom vsakega postregel po najboljši moči.	(43)
LOUIS GORNIK, " 6033 St. Clair ave.
HIŠE NAPRODAJ.
Sedem sob, velik lot na Met-ta ave. Cena $2300. Takcj $400, drugo na male obroke. Hiša, sedem sob na 61. cesti, za dve družini, hlev. lep lot. Cena je $3000, plača se takoj $500, drugo na male obroke. Hiša, devei sob, 2. družini, na E. 62. cesti. Lot 40x140, škriljeva streha, ce na $3000. Hiša 13 sob, 3 družine na Standard $t. velik lot, rent na mesec $35, samo $3600. Lepo urejena hiša na E. 58. cesti za 3 družine, škriljeva streha lep let. Cena $4200. Se mnogo drugih hiš. Vprašajte pri John Zulicb, 1197 E. 61 St.
(46)
VAŽNO ZA NEVESTE!
Kadar potrebujete vaše poroč ne obleke, vence, šopke, šlajar-je in vst drugo, kar nevesta potrebuje, ne pozabite si ogle dati moje fine in moderne prodajalne s svežim blagom, kjer dobite najlepšo zalogo svilenih oblek in drugih potrebščin.
Vsaka nevesta ima v takem slučaju velike * stroške ,če pa želite vaše stroške zmanjšati in prihraniti denar, kupite vse, kar potrebujete pri meni, ker cene blagu so vedno najnižje. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega podjetja, se najtopleje priporočani in bom tudi vedno hvaležen. BENO LEUSTIG 6424 St. Clair ave.
Tretja vrata od Addison Rd.
(43)
Dr. M. B. GALVIN, zobozdravnik 7104 St. Clair ave.
Je zopet začel s svojo prakso po tritednski bolezni. Urad je odprt vsak dan od 9. zjutraj do pol devetih zvečer.	(44)
Pozor rojaki I
«	s
Naznanjam, da bom otvoril 27. maja debro urejeno grocerijsko prodajalno zajed no z mesnico, in sicer na 663 E. 160 St. Doura postrežba in naniž-je cene so jamčene vsem odje malcem. Priporočam se rojakom za obilne obiske. S spoštovanjem	(45) Frank Kapel.
/ DR. HOLLANDER, zobozdravnik.
1355 E. 55th st. vogal St. Clair. Vhod nasproti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor dr. Schott.	Fri-41-65
Odda se poceni prodajalna v
najem. Pripravna za vsako tr-(govino. Vprašajte zvečer na 989 Addison R'd.	43
Ali ste dobrega zdravja?
Ali so vaša jetra delavna?
Ali je vaš sistem v pravem ' redu?
Ali imate dober apetit? Ali je vaša kri čista in živci normalni?
Ali dobro spite?
Ali ne kašjjate, imate razne bolečine in bolesti?
Ne. — Toda vi želite dobrega zdravja, ker zdravje je največje bogastvo n® svetu.
Elektrika. kakor se rabi v moderno urejenih prostorih, povrne zdravje, kakor je povrnila tisočerim ljudem v zadnjih dvajsetih letih. Mogoče je izmed njih kaj vaših prijateljev ali sosedov? Njih i-mena, naslovi in pisma zahvale za povrnjeno zdravje so na razpolago našem u-radti in dobrodošli ste, če jih pridete brati. Ponosni smo, kar smo naredili za te uboge bolnike in zadovoljni smo, ker smo dosegli uspeh.
Gotovo, da rabimo mi zdra-„vila, rabimo serume, anti-tok-sine in vse najbolj učene meto-l de te dežele in Evrope, pač pa mi ne izdelujemo navadnih zdravil, da bi jih napolnjevali s strupom, ki polagoma krade zdravje, da človek hira. Mi ne zatremo krasnega naravnega dela, pač pa pomagamo naravi najbolj modernim potom, da dobimo svoje prvotno zdravje in živahnost.
Naše zdravljenje zopet popravi vaš sistem, in v kratkem času postanejo vaša lica rude-ča, spite dobro, vaš apetit je boljši, na teži pridobite, vaše bolečine in kašelj z.gine, in začnete se veseliti novega zdravja, z jako majhnim denarjem v primeru s časoni in izdatkom.
Zdravljenje, kakor se vrši v naših uradih, ki 5o največji in najbolj moderno opremljeni v tej deželi, je prineslo zdravje stoterim bolnikom, o katerih so se zdravniki izjavili, da morajo biti operirani, ali pa da bodejo umrli, in sicer v zelo kratkem času.
Slučaj revmatizma, bolezni v pljučah, jetrah jn nervoznost so se pri na? opravili popolnoma.
Najboljša zdravljenja se dogodijo med bolniki, ki trpijo v grlu, ledjih ali pljučah, in sicer pridejo k nanr taki bolniki, ki so zgubili že vse upanje, pa so vendar ozdraveli, sedaj delajo in se boljše počutijo kot kdaj prej. Ift ti slučaji so naši najboljši dokazi.
Pridite v naš urad, ne da bi se ozirali, kaj je vaša bolezen. Mii vas popolnoma preiščemo s pomočjo najbolj modernih sredstev in X žarkov ter z drugimi aparati, in vam povemo, kako ei pridobite zdravje z majhnim denarjem.
Uradne ure: Od 9. zjutraj od 4. popoldne. Od 7—8 rvečer.
Ob nedeljah od 10—1 a zjutr.
Dr. L. E. Siegelstein,
Room 308 Permanent Bldg.
746 Euclid «ve.
Išče se dečko za pomočnika v groceriji. Oglasi naj se na 5342 Hommer ave.	(43)
Pozor.
Vsem Slovenkam v Newbur-gu in okolici se priporočam za vsa babiška dela. Imam diplomo od države Ohio kot priznana babica. Slovenske matere, kadar imate porod v družini, obrnite se na mene. Pripravljena sem podnevu in ponoči. Julija AkusiewSka, 7803 Axtell Rd. Tel. Union 688 W. 48
Pozor.
Najbolj moderno popravljanje čevljev. Delo se naredi, dokler čakate v delavnici, takoj. Rabi se najboljše usnje. Vse delo garantirano. Najnrzje ce-
I Anstro* Americana
s. s. co.
Direktna voftn|a med New Yorliom In Avat rtfOgrako
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington. Govorijo ae vsi avstrijski jeziki. Parniki pfi plujejo it N. Y. ob 3. pop.
ARGENTINA May 28th OCEANIA June 7th MARTHA WASHINGTON June 14th
Phelps Bros. & Co. i
Z naselbino raetejatoa katerih dobite daneava*. dom in vašo družino.
V naši popolnem* bite veliko iz bero, pohištva, kater < ko, kuhiiyake ornut^, stole poatejje, žiramcev raznovrstni; juho,
ponve, lonca,,nožavviKce,ilke, mim§»omi nih dwigik paaodiin paipsav, k» ae 1

NASA POSEBNOST JE: POSODE. ! VSAKE VBSTE PO......................	10c.
| ^ m_ ^___ ^__Jj	POUEBM
ZAVODI Speaiia>mn naročila	aa haT^s la
MsftMaalkate mm. warn prilike. Ceas	W^hs^ Bdi"
mšfa. Pbatre£ba to^na.	
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POCREBNBC M BAL2AMBT. TRGOVINA S POHIŠTVOM.
TtLPkiK.
^ 6208 SLChn*
Ta
'..-if'
1 1 i'

DOBRE PLINOVE PRIPRAVE
I Ali veste, če imate prave plisarr potrehMnt v vaši kuhinji? Ali imate najhulpi krnita ik, p**4«nik in kuhalnik? Pridite in obiNFi*«

1ZLOZBO PUNOVIH FKVftiV.
Prva vrata od plinovega urada, 621 Superior Ave. nasproti Hollenden hotela. To je največja trgovina za plinove potrebtf ine v Ohio. Tamdo-bite vse, kar p< trebujete skt&fwo 1 uporabo pline.
Mnogo novih UiMijdb dobite v tej tigovisi. Pridite jutri.
THE EAST OHIO (US COMPANY,
Ml EAST M STREET.
Priporočam aa vaam rojakom v nakup leptk, modemih |a nih spomladanskih In lotnlh oblek ter avkonj. Prodajam po meri In te narejene. Priporočam ea elmmlns sla«, v napravo uniform In Irvriujom vea draga krojaška Priporočam tudi avojo velike zalogo
Edini založnik vseh sokolskih potrebščin. * g Telefon Princeton 2403 W	«voJ k avojlml
lil................................................

KDOR HOČE DELA
n »a ■•» >w>irnnin
ae aarottaa aaf
■oTtrjio kajigo.
m- Veliki Slovensko - Anglrikl Tolas*«
da m bo lahko la hitro biti natega pri »Ml ughHIw. KnHta >lwg« dn. aagl. raagovor sa vaakdani* potrebo, a*vodMa aa ■■d pisavo, aiMMdi aaglctfclb platni la kako me poatanc amcrtkaaakl drftavVa*. VrtMrtqpa knflaa IraadoadaJ aaJve{j! iIot, u(1. la m|I, iIot. tlorar. K*Pg» trdo la akaMO t platna vesaaa (aad 438 atraal) ataae 03.00 la m dobi pati
V. J. KUBELKA, »t. M a. *w bd, L l
Bdlao la aaJvctyc lalofalfttTO Hot. an ft. la rand b dor. hay*. TUMr poasaA.

ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO
m

Vaakateri a«	JQ in 5c.
boluje
BH! WO DE LA
POTOPISNI ROMAN, sssssaa
um HAT
, AMriko" priredil
tir.
"2al, <da jc t« res. Takoj po prihorio *ent opazil, ljadjr	Vprašal
i se, ce « *podobi moji ča-bojevati «e tu fltrani takih Hoja nirna relja je, da čimprej pridem odtod, kar pa bo a« veda «Jh»© te ram o. Znani so ni v$i Jordanovi mtfrti, ra-(fičesar me bo wa|b«r£ * «Uo t« kaj pridrževal.-"
•Torej se odstranite skri-
my
"To bi bilo v gt)to^etti slučaja mogoče, veadtrwn prepričan, da imam lakoj pregan-jske za petami*1
Tu sicer mnogo Rvin-<postreljajo, toda smodnik so li kje drugje. Ali ste Jor-prisegli/'
Torej niste navezani nanj 4tk v Resnici nameravate proč takaj, vam jaz lahko poma-Jonilan nas mora spustiti, se pri tem dobi prida se itudi nam pridnv/i-
m
Stotnik ar Jc moral sedaj jh>-pviti, ker sicer bi kdo sumil« kuje slabe načrte z nami, ie predolgo zadrži." Pelje nas 4rngo poslopje, ki pa je bilo podobno koči kot hiši. ;ora pa je bilo toliko, da majorja lahko" prosil, naj i tudi naše konje pri nas. >r sem pozneje zvedel, je
to dobro opsovan, iz če- življenje. Ljudje prično napa-m sklepal, rla »e vedno jati konje in prižigajo ognje, bili varni pri teh da si .»pečejo meso. Pričakoval th. Vendar sem bil zadovo- sem, da nas peljejo k Jordanu, ker smo imeli konje, ki toda on pride v spremstvu getu v slučaju bega lahko nerala sani k meni.
"Naznaniti vam hočem," re
jo k<*Y*JvL) i.
sedimo m*mi v sobi, sr se ne pared) mrak, ko pošlje stotnik ,<Jv« svetilki, mm l«xli mesa, da wakdo lahko nasitit. Jiaj gorijo veliki ognji, r življenje jc vrvelo okolo t V. sf jc pinidalje bolj la, in konečno ugasnejo ognji, In »nawenje s tro-ito naznani vojiukom, naj Se k počitka. Tndi mi smo trud m. • Vlečemo se torej gola tla, in radi varnosti še ;imo, da bo eden i/.niecf jpo vrsti £ut,
l^tio v noci me nekdo zbu-Stotnik se je splazil bližje m lahno potrkal na vrata. Najt svetilke so bile ugasnjene, in mbce ni videl, da sem stotnika spostil noter.
^Oprostite, senor" reče, "her nisem prej prišel. Zunaj je stal stražnik, ki se je pa se-<bj vlegel in zaspal. Čujte, pr-v življenju sem prisluškoval in pri tem sem zvedel važne stvari. Jordan se je pogo-aujal s svojimi častniki, kaj Vaj ukrene. Z vami gre major Ciljiri. ki dobi ravno toliko vojakov s seboj kot imate vi Ker pa potrebujete konje 4o vode, moram iti jaz ij jezdeci a njim, da pri-tm konje nazaj in sporočim' 4» se je vse srečno zvršilo.
Major dobi objednem pismeno naročilo, da podpiše v ime-na Jordana pogodbo. Pa m i k pa naj plove potem navzgor do Parana do gotovega mesta, Iki je dogovorjeno med majorjem in Jordanom. Tu se bo tu-ti vse blago izkrcalo. Svarim »as, da ostanete na krov«, ker sjor ima povelje, da se vas (ti, kakor hitro je blago na suhem, in kakor hitro je Jordan prepričan, da vaša snirt ni nobena zguba zanj."
"In kje se Jordan sedaj nahaja?"
"Je še tukaj."
Torej nas bo najbrž poklical k sebi, predno odpotujemo"*
"Na vsak način. In pri tem bo tudi zelo prijazen z vami, vendar mu ne smete zaupati."
"Ali ste že kaj sklenili glede vašega bega?"
"Sklenil še nibem ničesar,
si priliki, ki se mi ponudi."
"Najprvo mi povejte, če imate mnogo prtljage."
"Prav ničesar. Tu živimo kot v divjini. Kaj nepotrebnega nisem nikdar vlačil s seboj. Vse kar imam je moj konj, orožje, dve obleki in nekaj perila."
To bi vzbudilo pozornost v slučaju da nesete s seboj. Ali ne morete prinesti obeli oblek »zajedno perilom skrivej k nam ?"
"UJako."
"'Jako je. Mi poskrijemo obleko. Vi nas spremljate in pridete tudi na naš splav."
"Toda kaj bo major k temu rekel."
"Prepustite ga meni. Govori! bom z njim tako, da bo moral na vsak način vrjeti. Sicer je on vaš predpostavljeni, toda le tako dolgo, dokler ga sami poslušate. Zastavim vam besedo, da bodete lahko pobegnili. 1^.* glejte, kaj sem se jaz drznil, ko sem bil vendar obdan s toliko sovražniki. Onih Ijiidij, ki gredo z nami, se vendar ne bodemo bali."
iStotnik konečno privoli in obljubi, 4a nam prinese tekom četrt 'ure vse svoje stvari. Tako se tudi zgodi. Naprej pa se nismo mogli pogovarjati, ker stražnik se lahko zbudi in nas izda. Spimo torej naprej, dokler ne prične zunaj živahno
če, "da dobite sedaj zajutrek potem pa odpotujete. Sami morale soditi po tem, kar se je •tu zgodilo, da vam majorja ne morem dati brez spremstva."
"Vaša cela vojska ga lahko spremlja. Jaz nimam ničesar proti temu."
"Major je dobil pismena dovoljenja in polnomoč od mene," reče Jbrclan, "katera pisma 1)0 v Buenos Ayres predložil vam in se nor ju Tupido. Vi jahate do reke in vzamete prvi' splav, ki pride po vodi. Kazven majorjeve čete vas bo spremljal še drugi manjši oddelek, vendar le radi tega, da privede konje nazaj, katerih na splavu ne potrebujete. Pozabimo vse, kar se je zgodilo in delujmo v skupno korist. Major vam bo dokazal, da je postal vaš prijatelj."
"To bo koristno zanj, ker Če bi se drugače obnašal, bi bilo v njegovo škodo,"
"Senor,M odvrne Jordan s strogim glasom, "zopet govo rite tako, da mi ne ugaja. Sami veste, da sem bil prizanesljiv napram vam, in upam, da mi skažete svojo hvaležnost."
"Gotovo, ker vsako delo je vredno plačila." "Ali imate Še kako željo?" "Ničesar kot to, da nas dovolj preskrbite s živežem do Huenos Ayres, ker sicer se moramo ustavljati in zgubljati po nepotrebnem čas z lovom."
"Za to je že skrbljeno," odvrne Jordan. "Želim srečno pot. Prihodnjič, kadar se sni-deva, da bodeva prijatelja. Na svidenje!"
In Jordan hitro odide. Potem nani prinesejo meso in tudi krme za konje. Ko smo gotovi, pride major, ki naznani, da je čas odhoda. Njegovi vojaki so bili dobro oboroženi.. Potegnemo torej svoje konje iz hleva in zajahamo. Kapitan in krmilar, ki nista imela svojih konj, sta jih dobila za posojilo od vojakov. Ko odjafoamo, se prikaižeta Jordan in general pri vratih ter pozdravljata z rokami kot v slovo. Mi se ne zmenimo za to. Hotel tias je samo preslepiti, da bi se čutili varne. Jahamo nekoliko bolj južno kot včeraj, in major mi
,______ ______ ______ . pove, da naredi v tej smeri re-
pac pa pobegnem pri prvi ugo- ka ovinek, in da je torej ta pot
Imenitno ste branili svojo koža. Toda kaj bodejo adutje rekli, ko pridejo v Buenos Ayres in zvedo, da so bili preslepar-jeni
"Saj še tja prišli ne bodejo."
"Ne? Torej se ne peljejo % nami?"
"Vzamem jih s seboj za nekoliko časa samo. Poten* pa jjih prisilim, da zapustijo splav.'*
"Torej bo tepez. Prav veseli me, če bi mogel nekaterim izmed njih imena za njih ušesa zapisati. Toda ko ti adutje odidejo, se peljemo hm "vseeno v Buenos Ayres?"
Tega pa še nisem določil. Namenjeni smo v Oran Chaeo. ve žal, da bodemo imeli težave na tej poti. kajti povsod so nastavljeni ti roparski Ijti-Ije, ki nas ^gotovo več ne opustijo, če jinf pridemo še enkrat
v reke. Jaz mislim--ah.
h, glejte! Tam prihajata dva jezdeca. In kako se jima mudi. n naravnost* proti nam jaha-ta."
S kapitanom sva precej ti-lo govorila. Sicer sva se pogo-arjala v angleškem jeziku, en dar je bilo mogoče, da je kdo vojak v tudi angleško ra-znvmel.
Omenjena jezdeca zadržita konje pred nami. Sklepala sta, da je major načelnik, radi česar prvi jezdec slednjega vpraša :
"Oprostite, senor. Midva sva namenjena k senorju Jordanu. Mogoče nam lahko poveste, kje je ta senor?"
'1PVav laihko, ker baš od njega prihajamo," -odvrne major.
"Torej ste v njegovi službi ?"
"Da, major sem. Kaj hočeta tam ?"
"Vqzno poslanstvo imava za njega."
"Kaj tacega?" "To smeva le njemu poveda-
pi hočete prepre
Ičiti?"
"Da in sicer s tem, da vas ustrelim, kakor hitro se pritaknete teh ljudij. Tu se gre za korist in dobiček senorja Jordana, torej »pri tem vaše življenje ni več vredno kot življenje kake muhe."
Potegnil sem revolver. Moji tovariši se zberejo okoli mene, vojaki pa okoli majorja.
Bilo jih je deset več kot nas. Toda pokazati smo jim morali takoj pri prvi priliki, da se jih ne bojimo. Major hoče zgrabiti svojo pištolo, pa hitro zakričim nad njim:
"Stojte! Roko prrč. Kakor hitro primete za pištolo, stre Ijam."
Mlajor vzame roko proč od pištole in škriplje z zobmi:
"Tffmpestad! Zapomnil si join to, sten^r." ,
Dalje prihodnjič.
Oglasi so pol trgovine za trgovca. Trgovec, ki ne ogla-Suje. teško napreduje. Poglejte velike ameriške trgovine, ki so dobile svoj uspeh edino-le z večnim oglaševanjem
ir*---
najbližja do vode. Čez nekaj
—— jp- ----- r	---- ■	—	#	0	*
"Po mojem mnenju je pri- časa prijaha kapitan na mojo že tu. Vi se peljete z na- stran in reče:
ilam<
ti."
"Ali je sporočilo ustno?" "Da," < d vrne mož tako boječe, da sem sklepal, da ne govori resnice.
"Torej nimate nobenega pisanja s seboj ? ' "Ne, senor.1' "Odkod pa prihajata?" "Od reke sem," odvrne jezdec.
"To vidim. Mogoče iz one strani bande oriental?" "Da*"
"Iz katerega mesta?" "To smemo le senorju .Jordanu povedati."
"Toda kdo vas pošilja bodeta vendar povedala/' "Tudi ne."
"Tormeta! Veliko skrivnost nosita s seboj." "Na vsak način." "Kaj pa če vaju prisilim, da mi skrivnost izdata?"
"Potem si nakopljete jezo
senorja Jordana."
"Hm! Pravzaprav vaju ne bi smel skozi pustiti. Najraje
bi--"
Major preneha \\\ pogleda oba jezdeca. Jaz sem pa začel slutiti, koga in^md Pre(l se" boj. Ta dva jezdeca sta bila prava poslanca senorja Tupiaa. Kakor znano, nisem hotel jaz pogodbo oil njega sprejeti, in sedaj je doibil druge poslance. Da se prepričani, jaham k obema in rečeni:
"Jaz sicer nečem siliti v vajine skrivnosti, ker vaju po* znam in vem, kaj hočeta. Kaj ne, da sta iz Montevidea?" Oba molčita.
"Senor Tupido vaju pošilja." Tudi sedaj molčita. Vendar sem vedel'dovolj, radičesar nadaljujem:
"Znano mi je vaše sporočilo, ki je seveda velikanske važnosti. Major vaju ne bo zadrževal.. Jezdita naprej."
"Oho!" zakliče Cadera. "Kdo je poveljnik tukaj, vi ali jaz?"
"Seveda jaz," odvrnem. Potrebno je bilo. da major nikakor ne zve, da nosita ta dva možaka one papirje pri sebi o katerih sem jaz trdil, da so bili izročeni v m°ic varstvo. Sleparija bi prišla prehitro na dan. Raditega moram imeti odločen nastop. Major odvrne: "Vi? Jaz sem major in imam nadzorstvo nad vami."
"Neumnost. Mene nihče ne nadzira, in dokazati vam tudi h-očem, da ste vi pod nadzorstvom. Ti ljudje jahajo tanoj naprej.
DRUŠTVA S. D. Z.
Druitvo it. 1. Cleveland, Ohio.
Predsednik John žulič, 1197 E. 61 Str.; tajnik Anton Ostir, 6030 8t. Clalr ave.; blagajnik Ivan Babnlk, 1144 Norwood R. kieje ne vrfte vaako prvo nedeljo v meBecu v J. Ordlnovl dvorani 6021 St. Clair ave. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. f. M. Sellš-kar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 2. Cleveland, Ohio.
Predsednica Helena Perdan, 1114 E. 6» Str.; tajnica Jos. Razinger, 1164 Norwood Rd.; blagajnlca Helena Mali, 1101 E. 63 Str. Seje se vrfie vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne v mali Knausovl dvorani 6131 St. Clalr ave; Zdravnik J. M. SellAkar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 3 Cleveland, Ohio.
Predsednik John Hodnik, 5611 Carry ave.; tajnik 4dolf Petri«, 6127 St. Clalr ave.; blagajnik Jos. Kalan, 6101 St. Clair ave. Seje se vrfie vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern (igo? St, Clalr ave,
• . ..Ta-	<i
Druitvo Xt. 4 Cleveland, Ohio.
Predsednica Ivana Gornik, 1075 E. 61 St.; tajnica Mary ColarlC, 16S20 Calcutta	blagajnlca Ang. itbert,
6124 Glasa ave. Seje se vrfie vsako drugo sredo v mesecu v J. Grdlnovl dvorani ob 8. url zvečer. Zdravnik Dr. j. M. Sellikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 5 Cleveland, Ohio.
Predsednik Prank Lenče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar. 3857 LakeBide ave.; blagajnik Josip Prime, 6714 Bonna ave. Seje se vrfte vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali KnausoyJ dvorani na 6131 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. SellAkar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it « Nottln8ham( Ohio.
Predsednik Jos. Kapudija, box 143. tajnik Frnnk Lopatic, box 465.; blagajnik John Fabec. box 143. Seje se vrfie vsnko prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. uri zjutraj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Druitvo it. 7 Cleveland, Ohio.
Predsednik Jakob Fortuna,; tajnik Josip Berkopec, 1387 E. 39 Str.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 St. Clair ave. Seje se vrfie VBako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url dopoldne na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Senear, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. a Col lin wood, Ohio.
Predsednik loslp DemSar, 695 E. 162 Str.; tajnik Ig. Medved, 15611 Saranac Rd.; blagajnik Al. Levar, 1018 Ivanhoe Ri. Seje se vrfie vsako drugo nedeljo v mesecu na 15507 Saranac Rd. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. Fr. Fowler.
Druitvo it. Cleveland, Ohio.
..Predsednik John Menard 1127 E. 63 St.. tajnik John Brodnik 897 Addison Rd., blagajnik Jos. Lunder 891 Addison Rd, — Seje se vrfie vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Orflinovl dvorani 6021 Bt. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M- Sellskar 6127 S«. Clair ave,
Druitvo it. 10 Newburg, Ohio.
Predsednik Ig- Bazntk, 8117 Aetna Rd.. tajnik Frank Stavec. 8117 Aetna Rd., blagajnilf Jacob JanCar, 3600 E. 81 St. — Seje se vrfie vsako 3. nedeljo v mesecu v John SlmonlCevi dvorani 3723 E. 77 St. ob 2. url popoldne. Društveni zdravnik dr. F. Kuta. 7326 Broadway S. E.
Druitvo it. 11. Cleveland, Ohio.
Predsednica Fany Hudovernlk, 1243 E. 60 St., tajnica Ivana Jerfian, 1091 Addison Rd. biagajnlčarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje se vrse vsak 2. torek v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdlnovl dvorini. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Druitvo it. 12. Cleveland, Ohio.
Predsednik L.,J. Pins.	St-
Clalr nve. tajnik John Tomaži«, 6026 St. Clalr ave., blagajnik Nik. Vidmar, 1145 E. 60 St. — Seje se vrfie vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Grdlnovl dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Druitvo it. 13. Nottingham, O.
Predsednica: Joalpina Bajt, tajnica Ivana Koprlvec Kuclld, O., blagajnl-Carka Ana Boje.. — Seje se vrfie vsako zadnjo nedeljo v mesecu pri br. Jos. DruaovlCti. ob 2. url popold-dne. Zdravnik dr. F. J. Kern. 6202 St. Clair ave.
Društvo st. 14 Cleveland, O.
Predsednik Anton Svete. 6013 Glass ave., tajnik Ant. I^aurich. are., bli m -
« j ! 1
' !*
■ f
< >
Slavnemu občinstvu v Clevelandu in okolici uljudno naznanjam, da sem prevzel 21 let dobro obstoječo grocerijsko prodajalno od Mr. Thos. Hannen, 1296 E. 26th St. in St. Clair Ave. Ker imam že več let številno dobrih odjemalcev v okolici te podružnice ter jim je bila glavna trgovina malo preveč odstranjena, raditega sem kupil novo trgovino, da odjemalcem vsestransko bolje postrežem.
Otvoritev podružnice bo v pondeljek, 2. junija 1913. Cenjeni rojaki in odjemalci so naprošeni, da me v zadružni prodajalni tudi naprej ravno tako v obilnem številu obiščejo, kakor sedaj v glavni prodajalni, ter objednem zagotavljam, da hočem vsestransko vsakogar postreči točno in pošteno z najboljšim blagom.
Za obilen obisk se priporočam.
KUHAR
TRGOVEC.
3846 St. Clair-av.
1296 E. 26th St.
\
lili m iliitifcliittfliTliiliilni: iliil: Hi H; rti rii Hi jU ;i: rti:i*iti tli ni Hnlrtiril! m iti iti mili ilitinii ilitliriiiliriiiij .jiini: :ii:ij [i:iu:i: iiiii tin: ii:H]»ii niriirtinmi mttiiliiii anijtliH: aiH- abMMgl^

SLOV. PEVSKO
DRUŠT. "LIRA"
PRIREDI IGRO
GARCIA MORENO
2ALOIGRA V PETIH DEJANJI*.
V NEDELJO, DNE 1. JUNIJA 1913,
ZVEČER V KNAUSOV1 DVORANI.
' VSPORED:	1
Petje: 1. "Lira" Matej Holmar, za mešani in molki zbor.
2.	"Pomladanska" Matej Holmar, .... mešani zbor.
3.	"Pozdrav" Matej Holmar,......mešani zbor.
4.	"Prolog" k igri, govori L. Perme. Igra "Garcia Moreno"
OSEBE:
Don Gabriel Garcia Moreno, predsednik republike Ekvador..........................F. Perme ml.
Gabrielito, njegov sin..........................................................................................
Tajnik Moren.v...................................................................................................V^r
^Nun, MorenoT alužbenik Indijanec........................................................................F-
Rafael Perez, katoliški časnikar............................................—-.......................pI'nPC-me
IKnacio, njegov prijatelj.....................................................................................F' ^"jf
General.................:................................................................................................F'
Redovnik ......................................................................................................f
Polanko, advokat ...............................................................................;Anto"/<terl>?
..............................*.......................Leopold Novak
............................................................ .Anton Zakrajšek
Framasoni zarotniki...................................................Viktor Švigel
..............................................................Matija Kriiman
..............................j.......................Joief Brodnik
..................................................Jan Sever
.......................Frank Uhan
7ZZZZZZZIZZZ1...............................F. J. Turk
Rajo, sedlar t • Andrada ' Karapucano Pedro Diego Levi, jud
Poslanec republike Peru......
Vojak glasnik......................
,	.......................Matija Bradač
^*tott~ZZZZZZZZZZZZZ............................Jožef Hočevar
Delavec iz ioare	.....................Jožef Starič
........................................................•..............................I'....................Alojz Prijatelj
Y?* :........................................................X..........................................Štefan Peterlin
Godi se v Kito (Quito), glavnem mestu južnoameriške republike Ekvador. Ca s 1875.
Cena sedežem 50, 35, 25c. * Začetek ob 7 in 30 minut.
K obilni udeležbi vabi
U