oiisedajni
• Z nasilstvoiv*, so bctoli s-KJj51-i.it c ugodno razsodbo, nasprotno. .Aroct obl k c v m k / A i.-' c j,
kdkor so Nemci vajeni, J iit'? "i š k e ni Jsi j e za nje A .-Sledilo se je ravno ška- misija, nlc na čelu
;e iz«.; v !la, da so ta de-
manti: EMiialpr.a pcUtvrtfa (99 mm Krtki I* l«M v Is »kB «)| alt prostor)it enkrat po 50 vin. a dn* ta »čkrii po 43 vin. — Cb »tetah dvoj«! Urit — Poslano: Enostolpna potitureta K 1'—. — Izhaja vtak da«, temnil Mdtfla In praznika, ab J. ort popotdno,
40-—, ta U»Ui«m X 30'-»—. .	.	.13*-
Posdmezna številk« 20 viitariev.
Štev. 12,
Mia »totalne m poiti •	poH »fcvj	.	«L
? .	tetrttotne	.	.	.
„	mtitlm	.	. .	3*50, .	„	r—
meiriiteo m aprfna: BopHarjova uiica 9. —• Telofon 30.
7 Neme«#
• Hlaribor, 28. januarja. K včerajšrijUri krvavim demonstracijam v Mariboru* ‘"aci’: so jih povzročili Nemci po svoji lastni, fri-vofnOsti in kjer je potem tekla kri, poročamo, da so žrtve med nemškimi demonstranti velike.
Kolikor se je doslej dognalo, je mrtvili 7 os?b, ranjeni Kokoli 35. O ranjen ib *e 5 do 6 oseb se bori s‘smrt jo. Imen mrtvih ?n ranjenih doslej Se niso dognali. Ranjenci leže v splošni bolnišnici, mrtvi pa v mrtvašnici na Pobrežju, Od Nemcev na-‘ »neravani slovesni pogreb bo oblast iz ozirov na javnj mi/ in^re<| najbrie prepovedala.
'y> Policijskega komisarja dr. Senekoviča je tojpa, ko se je pojavil š stfazniki in vo-jaki^na ^avneni trgu," napadla in vrgla na tla. Trije nemčurski pobalini so pokleknili na kbniisarla ih 'ga tepli s pestmi in palicami. Mož bi bil gotovo postal žrtev nemške surovosti, če ga ne bi bil rešil neki *3tražiwk, 'kr je hemčurju, • kateri' Je klččal na dr. Senekoviču, potisnil med rebra bajonet, da je bi! pri priči mrtev.'
Šolski otroci pri demonstracijah-
Maribor, 28. januarja, Voditelji niari-borskih nemških ljudskih šol, kakor tudi ravnatelj mariborske realke so šole tik Pred začetkom demonstracij zaprli indali otrokom naročilo, naj se udeležijo demon-; ®tcacij. Vsled tega se je demonstracij udeležilo kakih 1000 otrokin je žal .tudi nekaj Otrok postalo žrtev te demonstracije.
Delavstvo pri demonstracijah.
Lastniki maribojrske veleindustrije, *nani milijonarji Scherbaum, Franz, Berk itd. so na svoje devalce izdali povelje, naj ie. udeležijo demonstracij. Ravno tako se tudi v delavnici južne žeieznicc, kjer dela okoli 1500 delavcev, izdala parola, **aj gredo vsi demonstrirat na ulico. Delavci, ki so se res udeležili demonstracij, *o. dobili dvojno dnino.
Voditelji demonstracij.
" M«ribor, 28. januarja. Glavni vodite-!»'demonstracij so bili odpuščeni nemški ; ** nemčurski sodni in politični uradniki, ^ttalje trgovci, n, pr, Kokosehineg, Kf' 'i
Krvavi dan v Maribora.
, 35 ranjenih.
čhari, Wor3iqifce itd. ypdit.:lji 'd&hjon-strantov smo opazili bivšega ” urednika »Mai-burger Zeitung«. Jahna, bivšega župana dr, Schmiedžretia, bivše nemške mestne svetnike,' pdstavljene nemČurske župane iz okolice, med njimi dr. Juritscha iz Studenc, pri -Mariboru in ,zqanega. Pa-scolo iz" Svečine. Posebno glasno so kričale tudi Nemke, v prvi vrsti lastnica graščine Hausmapacher pri Hočah in žena poslai ca Wastiana. Demonstrante so vodili tudi nemški visokošolei iz Gradca, katerih je bilo okoli ISO. 'Nadalje so bili navzoči vsi -^riselje^i protestaniovski ^vabi iz obmejnih krajev, trzam iz trgov J3r-novž, Lipnica, Štras iri Cmurek,
I	" '	^
Oklic generala -Maistra,
i „ Maribor, 28. janua-rja. General Maister ] je izdal naslednji oklic:	»Včerajšnje	de-
J mdnstracije pred poslopjem okrajnega gla-] varstva so Zavzemale proti 1, uri popoldne j vedno nevarnejši značaj. ' Demonstranti so I mirne slovenske pasante le radi tega', ker ! so govorili slovensko, ali-ker so jih spoznali kot Slovence,.psovali, ogrožali in v mnogih slučajih itidi dejansko napadli. Ti' iz2 gredi so dosegli na glavnem trgu svoj vrhunec, Množvoitije" tudi; dejansko ti ypadla"-var-nosine organe. Ugotovljeno je že uradno, da je padlo okoli 1. ure popoldne iz mno-žic.e na glavnem trgu nekaj strelov proti varnostnim ..organom, pri čemer jc ena krogla odtrgala nekemu peš„cu konico bajoneta. Množica je nato potisnila vojaško stražo proti mestni hiši, tako, da je straža, owrana v izvrševanju svoje službe in osebna ogrožena, oddala yeč ostrih 3trelov pro-tinpomi množici. Poživljam vsakoga, naj mi naznani tujte osebe, ki so bile udele-. zene pri uporu pred mestno hišo, da.prej-mejo zasluženo kazen. Postopal pa ;boTn najstrožje tudi proti onim pisebam, ki ščitijo njim znanci udeležence tega upora s tem, da jih naqi<?ncma ne ovadijo in itm na ta način pomagajo.. Tozadevne ovadbe naj se oddajo .v.dravski,vojašnici.pri vojaškem preiskovalnem sodniku' ali pa v policijskih sražQicah,«	*
General Maister.
Dragoceno priznanje.
. Včeraj je v Mariboru tekla kri. Vse-nemški furor, ki se ni mogel še privaditi novim razmeram, ki še vedno ;sanja, da je Nemec gosposki narod, vsi drugi pa da smo zato na svetu, da Nemcem hlapčujemo, ta tevtonski blazno naduti duh je spravil včeraj v Maribor vse, kar je nemškega in nemškutarskega, da demoretrira na ulici vpričo ameriške misije. Bilo je za Nemce res nekaj silno žalostnega, ko je ameriška-misija »javila, da nemške depu-iačije ne sprejme. Pač pa je to deputačijo sprejel general Majster in );Cspodom povedal nekaj resaic.’
Medtem pa je zunaj na trgu demon-s.truj^fa	N^tncev.,	zorela	ovetati
kaTftetiie- rja pripravljeno policijo in vojaštvo, Na-" koncu 'st/ i?<n!lr‘ tudi - streli med naše vojaite, ki so inirili nah-ujskano nemško tolpo. Naši vojaki - so morali rabiti orožje in krvave nemjke žrtve so ostale na mariborskih ulicah.
jan ja* Nemcev sicer obžalovanja vredna, toda popolnoma brez poinsna ter Američani. te- nem.-:kc * dcmousiracije-Riti ne-vza« mejo na ziumje.	,
. Polkovnik Miles je~dr. Lajnšiču »kot prvi vladni osebi ter imejiteiju vladne moči ozemlja, v katerem se jiahajam«, ter generalu Majst.ru izrazil 1: sklepu Še zna-j meHilo’ pri/jSiarjc z o^SirJami: ;
»Obenem Vam izražam priznanje za ■izborno upravo in r e d v Vašem ozemlju, kar najbolje in jasno priča, da ste Slovenci popolnoma spo* •s ob, ni za v-1 a d a n j e.«
To dragoceno priznanje iz ust ameriškega zastopstva, dano nam v trenutku# ko*so Nemci hoteli s silo in krvjo dokumentirati svoje gospodstvo, je veselo za nas in nafti ie porok boljših' dni.
Demonstracije pripravljene že dolgo časa.
Iz Vgega se vidi, da je bila demonstracija pripravljena že dolgo časa. Glavni namen demonstracija je bil, da bi se bili Nemci in riemčuiii zopet polastili Maribora, in sicer ne samo vojaškega poveljstva, marveč tudi okrajne in mestne upra-
ve, Radi tega naval na okrajno glavarstvo in na mestno hišo. , ' j i	x
Do, se je demonstracija Jemcem' po-. nesrečna, se imamo zahvaliti našim vrlim in junaškim vojakom, ki bo bili iz lastnega nagiba pripravljeni in so takoj, ko smo bili Slovenci v nevarnosti, pošteno udarili.
Novi pravoslavni koledar.
Z današnjim dnem stopa tudi za pravoslavne zapadni, takozvani gregorijanski koledar v veljavo, ki je bil razglašen leta 1582, Ker so se pravoslavni držali starega, julijanskega koledarja, so bili od 1. marca leta 1900, za 13 dni za pravim časovnim Štetjem. Med evropskimi državami je zad-
nja sprejela gregorijanski koledar Švedska (leta 1753.), prejšnjega štetja pa so se še dalje držale Rusija, Grška in slovanske pravoslavne dežele.
Prvi korak k napredku je sedaj zopet napravila Srbija. Gotovo je, da ji bodo prej aH slej sledil« tudi ostale države.
Katoliško dušno pastirstvo v Srbiji.
Belgrad, 28. januarja. Minister za bogočastje dr. Alaupovič namerava katoliško dušno pastirstvo v Srbiji izročiti frančiškanom. Baje je v tem oziru že sporaz-umljen z Vatikanom, Bosenski frančiškani prevzamejo vse rimskokatoliške župnije v
Srbiji.
Dr. Kulovec ni imenovan za belgraj-skega župnika. Najresnejši kandidat za to mesto je franjevac o. Markuši n. Sarajevski provincijal se je mudil v Belgradu in razgovarjal z ministrom.
Republikanska kmetska stranka v Srbiji.
Belgrad, 28. jan. Tu so razširjene vesti, da iz dosedanje liberalne stranke izstopi več poslancev, ki nameravajo ustanoviti
novo stranko z republikanskim in agrarnim programom.
Boljševiki v Beogradu.
Belgrad, 28. januarja. »Radničke Norine« poročajo, da so v Belgradu zaprli
. 6 do 7 delavcev, ker jih sumijo, da so boljševiki.
Nove strankarske razmere v Bosni.
Zagreb, 28. jan. »Narodna Politika« poroča iz Sarajeva o veliki nezadovoljnosti, ki vlada med bosenskimi Hrvati radi razdelitve mandatov za državno veče. Hr-vatska Narodna Zajednica je sklenila, da kandidira za drž. veče iz Bosne 8 Sarajev-
cev ter 4 iz pokrajine, iz Hercegovine pa 3, ki bi zastopali 150,000 katolikov, Sara:ev-ci bodo pristopili v državnem veču k Jug. Dem. Stranki, ostali pa k Vseslov. Ljud. I Stranki.
Skupna vlada se preosnujel
Zagreb, 28. jan. »Narodna Politika« poroča iz Belgrada o možnosti, da se se^ danja skupna vlada v Belgradu preosnuje. To se pa more zgoditi šele potem, ko bodo določene mej c Jugoslavije, ker bi vsaka Jzprememba v sedanjem trcnotku imela težke zunanje in notranje posledice. V novi vladi bi sedelo več ministrov iz J. D. S.
(farvatsko-srbska koalicija, slovenski naprednjaki, dalmatinski Smodlakovci ter bosanski demokratski naprednjaki). Program te nove vlade bi bil radikalno-agra-ren, socialno - gospodarski in cerkveno-politični. Ta vlada bi se naslanjala na večino v državnem veču.
Kako se je godilo koroškim beguncem, ki so se vračali.
Naši ubogi koroški begunci, ki so se pa nasvet ameriške komisije vračali na •vaje domove na Koroškem, so bili kruto razočarani. Iz pisma takega ubogega begunca posnemamo, da so v Podrošci 13 beguncev kruto zmerjali, ph zaprli, potem v spremstvu bajonetov vlekli v Celovec, kjer Uh je sprejela poulična drhal. Nato so jih
vlačdi semintja po mestu, dokler jih niso poslali nazaj Podrožco. Tam so jih hoteli zdivjani vojaki naoasti z ročnimi granatami. To je preprečil neki stotnik, ki je vojakom govoril, da se sedaj mudi na Koroškem ameriška misija in bi slabo vplivalo nanjo, če bi sedaj tu te Slovence pobili, šele nato so jih pustili nazaj k našim četam. Med vojaki, ki so beguncem grozili z ročnimi granatami, je bil tudi Fleischker-nov od Marije na Žili.
Nepopisno je bilo veselje ubožcev, ko
so srečno, dospeli med naše vojake.
Nemška nasilslva so vnebovpijoča!
•'	' '■ " ' Y 5	'	'v.'	'
Hrvatje za Trst in Gorico.
Zagreb, 28, jan. Današnja »Nar. Politika« prinaša naslednjo izjavo: Radi nejasnega stališča hrvatskega časopisja glede Trsta in Gorice, je nastalo med Slovenci veliko razburjenje. Da ne bi glede tega med Slovenci nastalo kako nesporazumljenie, izjavlja »Narodna Politika«, da je njeno in njene skupine stališče popolnoma v skladu s stališčem Vseslovenske Ljudske Stranke (ki je stališče vseh Slovencev) v tem vprašanju,
Rutmini in Srbi.
Praga, 27. jan. (Lj. k. u.) Glasom Čebo-slovaškega tisk, urada priobčuje »Roma-nul« govora, ki sta ju min:ster Golidah in ministrski predsednik dr. JuHj Maniu dne 14. t. m, v Sibinju govorila. Minister Goil-dičh je defal med drugim: Vsak narod, ki biva z nami, se je, opirajoč se na samood,-ločbo narodov in ne da bi čakal na zadnio odločitev mirovnega posveta, združd z nami. Poslednje dni so nas trle skrbi. Lepi provinci Banatu preti nesreča. Srbski narod č!slamo zelo, živimo z ni m v mirit in tudi nočemo, da bi v nribodnjosti uriš,o med nami do pre^c^a, dasi Banata ne bodemo opustili nikoli.
Prijateljstvo med Ukrajinci n Cehi.
Dunaj, 27. jan. (Lj. k. u.) čehosVv. tl-, skovni urad poroča: Potujoč v Prago, '9 i danes posebna uVrailudca 'J’D’am<>i’č''a mi-' sija dospela iz Kiieva na Dunaj. N-men te misije je, vpostaviti kar najprijate e od-nošate med ukrarnsMm narodom in Ceho-slovaško republiko. Pri sestavi te komisije je direktorij stremel za tem, da so č,au« te misije osebe, ki poznalo razmere na e-škem in ki so se na ta ali oni način že ba-vile s čeho-ukrajinskim vprašanjem.
Poljaki streljal? na entep-* častnike.
Praga. 27. jan. (Lj. k. u.) Čcboslov. tlak. urad poroča: »Češko Slovo« javila: Glasom poljskih Pstov so predvčeranjem pokski vojaki streljali na ententne častnike, Nimesto častnikov so baje zadeli šoferje, od katerih je bil eden mrtev in dva ranjena,
Poljaki in Nemd.
Nhuen, 27. jan. (Lj. k. u.) čehoslov. tiskovni urad poreča brezžično: Zastopniki, poznanjskih Poljakov in pruskega ministrstva se do sedaj še niso posvetovali. Pruska vlada stoji namreč na štališču, da nima povoda, v tem vprašanju povzeti iniciativo, da pa bo radevolje sprejela vsak predlog, k* bi ga stavili Poljaki. Vlada je mnenja, da pri kakršnihkoli pogajanjih ne pridejo do razgovora le posamezna vara-
Ir« tik 4*? troho rotiti 1TU><1 Plusi IH
Poljaki. Dosedaj je prišlo na razgovor edinole vprašanje obojestranske osvoboditve meščanov.
Monarhistično gibanje na Portugalskem.
Lizbona, 27. jan. (Lj. k. u.j Reuterjev urad poroča: Po uradnem poročilu je kabinet odstopil. Republika bo poslovala do »estave novega kabineta.
Lizbona, 27. jan. (Lj. k. u.j Reuterjev urad doznava uradno: Dne 23, januarja zjutraj se je izjavilo nekaj ednot lizbonske posadke za rojaliste in zasedlo vrhove, obvlada joče glavne točke; takoj so jih obkolili, jih hitro premagali in jim odvzeli to-, pove. Republikanske čete in konjenica je zasledovali bežeče. Vlada je zbrala Čete, zasledovala bežeče. Vlada je zbrala čete,, da bi, ako bi bilo mogoče, zatrla upor brez boja.	.	'	;	.
i	■	■	:
Iz pokrajine.
kr Poštne zadeve. Začenši s 1, svečanom t. 1. se vpelje v svrho rednega doha-anja pisemskih pošiljatev, posebnd urad--nih spisov v Beograd kakor državno centralo neposredni pisemske sklep iz Ljubljane 1 za Beograd 1. V ta sklep se bodo sprejemale vse pisemske pošiljatve za Beograd in Srbijo sploh. Vse tozadevne pošiljatve sc odpošilja samo s to priložnostjo. Sklep se bo odpravljal dnevno potom am-bulance Ljubljana—Zagreb št. 1, —- Tako sc izpreminjajo časi. Tekom svetovne vojske so bili iz Ljubljane 1 vpeljani neposredni sklepi za Berlin, Monakovo in Draž-dane, ki so bili razveljavljeni, ko je ležala Nemčija poražena na tleh. Namesto z Berlinom dobimo torej neposrednjo pisemsko zvezo z Belgradoni, s centralo hrabrega srbskega naroda. Nemec je obračal,. Bog Pa je obrnil.
kr Poleg pisemske cenzure je od danes naprej uvedena cenzura tudi za vse inozemsko časopisje. Vsi iz inozemstva prihajajoči časniki se morajo usmeriti na cenzurna urada Ljubljana 1 (za Kranjsko), ali pa Maribor 1 (za Koroško in Štajersko). — Kakor se nam poroča: iz zanesljive strani, ne puste Čehi nobenega-'nemškega lista v svojo novo državo. Saj dokler bodo nemška časniška trobila tako pisala zoper Slovanstvo, kakor ravno pijejo, je najkrajša pot, da se jim odvzame poštni uebit. Slovani jmamo dovolj svojih dobrih časnikov, čemu bi podpirali tuje liste, ko pišejo žaljivo in poniževalno o nas.	'
kr Jugoslovanski dopisni urad v Bel-gradu dobi v kratkem nov aparat, da bo mogel pošiljati brzojavke na vsa važna siesta. Poleg tega se bo ustanovil v Pari* zu urad za informiranje svetovnega časopisja. ,	.	.	ji;	!••	:!
lcr Prekrščevanje ulic se vrši;po vseh Jugoslovanskih mestih. Saj je naravno, da .
maramo po ulicah čitati raznih zloglasnih imen, a zakaj naj bi se prekrščevala pr. Zagrebška ulica, Kolodvorska ulica podobne, kakor so to sklenili te dni v oelovaiu?
kr Zakonski načrt za ureditev zdravniške službe je izdelal dr. Markovič v Zagrebu. Zakon loči zdravnike v uradne in praktične in ima namen preprečiti, da uradna zdravniška služba ne trpi vsled prakse. Dalje določa zakon, da sine biti zdravnik podrejen le zdravniku. »Zbor li-ječnika« je osnovo predelal in odobril,: kr Sestanek internirancev iz Istre fa Dalmacije se je 24. t. m. vršil v Zagrebu in sprejel resolucije glede odškodninskih zahtev.
kr Ljudje se povprašujejo: Kako je to cena živini zmerom pada; meso pa je zmerom enako drago?
Iz Ljubljane.
1 Vseučiliška komisija ima svojo sedmo redno sejo v četrtek, dne 30. t. m, ob 5. uri popoldne v Narodni palači, Bleiweisova cesta 10/11. Posebna vabila ne bodo razposlana,	'"v;'	''	'	■'	’
1 Policijska ura. Vsled odredbe Narodne vlade je od danes naprej v Ljubljani podaljšana policijska ura za gostilne do devete ure, za kavarne pa do desete ure zvečer.
1 Zidanje stanovanjskih hiš. Narodna vlada je sklenila, da bo v bližnji spomladi dala zidati več poslopij £a stanovanja. Zelo pameten ukrep, samo da bi se čemprejc izvršil, ker pomanjkanje stanovanj 'v Ljubljani je že neznosno,
1 Literat se seli, V Ljubljani ne najdeš stanovanja. In če ga dobiš, ga moraš dobiti po par mesecih in lepo »pod roko«. Poleg tega je še talca oddaljeno, da sc ti ta majhna Ljubljana zdi večja kot Dunaj, Pa naj bi že bilo! Tudi literat, ki pa trenotno nič ne piše, je dejal: Pa naj bo, samo da imam sobo! Pa nič! Narodna vlada je izdala odredbo, da morajo Nemci proč, in literat je z grozo uvidel po treh dneh novega bivališča, da je ria; cesti z gospodinjo vred. Prosil je samo toliko odloga, da si stanovanje'uredi; Kako naj se Seli, če še stanovati ni začel. Vendar mu je bila sreča mila. Prijatelj mu je dobil novo sobo. »In kakšna je gospodinja?« je vprašal literat v str«J?u, »Nemško govori«, je dejal prijatelj. Kij-•o temu, da marsikateri Ljubljančan še .vedno govori nemško, je bila negotovost strašna. Izvedel je koj,'da je gospodinja res Nemka, a je upanje, da ima vse. državljanske pravice. Gotovo vendarle ni. Tako se lnhko zgodi, da bo v nekaj dneh dvakrat na cesti; vesel bo samo oni deček, ki mu bo prenašal nahrbtnik* in kovčeg, če mu bo kaj plačal seveda.
1 Ljubljanske vojašnice se podirajo. Sinoči se je dogodila v narodnem gledališču pomenljiva nesreča. V trotjem dejanju. ki se je vršil pred vojašnico, sta ravno prikorakala na oder dva konja, kar se je vsled potresa za kulisami začela vojašnica podirati. Vztrepetala je v temeljih, sc nagnila in začela padati. Med cbičnstvom je zavladalo veselje, med igralci panika. Nevidnim duhovom za odrom in junakom na odru se je posrečilo, da so kuliso rešili popolnega poloma. Največ prisotnosti duha sta pokazala obadva konja, ki sta kljub razvalinam,.ki so. padle ha.njiju, ostala popolnoma mimo in se nista dala vreči iz svoje dobro naštndirane vloge. Situacijo je
rešir g. Povhe, ki je med splošnim polomom na odru stopil pred občinstvo in vzkliknil: »Kasarne se pOdirajolc
l »Državna posredovalnica za delo«.
V preteklem tednu (od 20.. do 26. januarja 1919) je iskalo dela 182 moških in 97 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 218 moških in 38 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 28. Od 1. januarja 1919 do 26. januarja 1919 je iskalo dela 1074 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 393 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 40. Delo iščejo: pisarniške moči (237), trgovski uslužbenci (122), tovarniške delavke, služkinje, sluge za razne urade, mizarji, kovinarji, peki, mlinarji, natakarji, knjigovezi itd, V delo pa sprejme posredovalnica 114 nadzemskih delavcev (rudarjev), čevljarje, poštarje in telegrafiste za Srbijo, cestne delavce, gozdne čuvaje, služkinje, šivilje, hlapce itd.
Politična kronika.
p O naših možeh piše »Sonntag« in jih našteva po vrsti ter pravi, da pri Jugoslovanih igra veliko vlogo osebni moment. Ne pozabi niti na Šušteršiča, o katerem ra vi, »da ima gotovo velike napake«. O olgerju pravi, da je značajen mož, ki ni čakal padca Seidlerjevega kabineta, ampak je izstopil prej. List govori o bivšem banu Mihaljeviču, o Tresič-Pavičiču, o Lorkoviču — češ: vse te so Jugoslovani zavrgli —- in zaključuje:	»Ali je mogoče
dobiti med njimi enega brez napake?« Nato tiska mastno: »Jugoslovanska država ne stoji trdno!« —• Hude skrbi imajo Nemoči na vseh koncih in krajih, ker žele, da bi oni kaj imeli od tistega vne stoji trdno«. Pa ne bo niči
p To je fant! Franc Bregant je vložil prošnjo za oprostitev, a prej kot je bila prošnja rešena, je poslal okr. glavarstvu v Kamniku pismo, da naj , morda rešeno prošnjo obdrže, zakaj, ko gre za Jugoslavijo, morajo pokazati tudi oproščenci, da so pravi državljani: »Danes gre za korist naše domovine. Odklanjam oprostitev,
(dokler ne zavlada popolen mir.« — Ta razume delo za narod in dolžnosti državljana. Škoda, da ga ne posnemajo vsil
p Za Slovence! Hrvatska »Narodna Politika« pravi glede prehranjevalnih razmer, da naj se, če je kaj gnilega v državi Danski, ta gniloba odpravi, če pa imajo Hrvati pravico na svoji strani, naj se Slovencem jnSno in odkrito pove pravi razlog, da se v Sloveniji ne začne mržnja proti Hrvatom, List pravi tudi, da ne smejo dopustiti, da bi se v Sloveniji začela la. kota po njih kravdi.
p Backi. Ljubi »Alldeutsches Tag* blatt« piše neduhovite »Iveri iz težkih dni«, v katerih citira »Arbeiter-Zeitung« glede Roze Luksemburg: »Poljska Židinja grde vnanjosti.« Dalje: »Nedvomno pa je bila nadarjena govornica, ki se ni preplašila niti osebnih razžalitev.« »Tagblatt* pristavlja: Tu imamo staro povest, ki je vedno nova. Čreda ovac leti asa backom, ki, najglasneje bleketa. Gosi drvijo za °.n<?.’ ki najbolj kriči. — Ne mislim zagovarjati Roze, ampak mislim, da se resnica te pri-.
mere vidi najbolj na Vsenemcib* za katerim krikom je drvel ves nemški narod v prepad. Ali ne bo res?
p Celibat, Dne 23. t, m. se je vršila v Pragi duhovska konferenca, na kateri so razpravljali tudi o vprašanju celibata. Govoril je tudi pomožni škof dr. Sedlak in rekel, da se bo' or tem vprašanju razpravljalo mednarodno; papežu naj sc ne delajo -neprilikc.
p »Končno« besedo o Reki je glasom češkega »Girnale« izpregovoril — Wilson? Ne; ampak reški župan dr, Vio, ki je dne 22. t, m, v italijanskem Narodnem svetu rekel: »Povejte, povejte vsem Rečanom, da j« reško vprašanje sedaj končano in da se more sedaj reči, da Reka pripada Italiji.« Reški pristni in nepristni Lahi plavajo v veselju,
p Krk za »madrepatrio«. Italijani so tudi krško prebivalstvo še enkrat nagnali, da se izreče za pripojitev Italiji. Zgodilo se je to na javnem shodu pred magistratom dne 21, t, m. Leni niso* Italijani.
p Muslimani proti svojemu ministru. Sarajevska » Jcdnakost«, glasilo' »jugoslovanske muslimanske demokracije«, napada muslimanskega ministra dr. Spaho, češ, da še ni ničesar storil v obrambo muslimanskega imetja, pač pa napadel šerifa Arnautoviča, dasi je bil svoj čas tudi sam velik austrofil.
p Creel o češkoslovaški republiki. Jajnik Zedinjenih držav Creel je rekel v pogovoru s sotrudnikom »Venkova«: »Namen mojega potovanja po čehoslovaški republiki, na katero me je poslal Wilson, je trojen.: Prvič naj utrdi odnošaje Zedinjenih držav Severne Amerike s čehoslovaško republiko, drugič ugotovi potrebščine teh dežela, in tretjič dožene, da-li v republiki ne žive plemena, ki združitve s čehoslovaško republiko ne žele, V kolikor sem dosedaj videl vašo deželo — bil sem v šleziji, a na .Moravskem še ne —sem sc prepričal, da imajo' vsa plemena eno željo: delati skupaj pod ustavo češkoslovaške republike. Da ste Čehi s Slovaki en narod, mi ni neznano, saj imamo v Ameriki dovolj Čehov in Slovakov in vas torej temeljito poznamo.«
p Za češko paroplovbo na Donavi se je te dni vršila na čeboslovnškem poverjeništvu v Budimpešti konferenca, kateri je prisostvoval načelnik angleške misije Pomeron, Le-ta je povdarjal potrebo češke paroplovbe že z ozirom na pospešenje ententnih transportov.
p . Proti novi davčni postavi v Nemški Avstriji, ki uvaja daleč segajoče direktne davke, se je dvignil med kapitalisti, trgovci, gostilničarji in podobnimi obrtniki velik vihar. Prirejajo demonstracije in shode. Bojda je že nekaj ljudi vsled novih davkov izvršilo samoumor,
p Prepovedan alkohol. V vseh Zedinjenih- državah je zdaj prepovedan alkohol, ko se je pridružila še Nebraska, ki je bila zadnjič prepoved odpovedala. Zdaj pa je prepovedala tudi ona izdelovanje in prodajo alkoholnih pijač. Hudo škodo imajo radi tega vinogradna okrožja v Kalif brni ji. Trpela bo tudi kupčija s francoskim vinom. '	:	I
p Lenoba, Mažarski socialno dem. list »Neps&va« piše v uvodnem članku o le-
nobi, ki se je polastila delavstva, in drugih slojev — nihče več ne mara delati, List pravj, da kdor je bil k delu poklican in ni storil v letu gotovo število delavnih dni, temu naj 6c vzame pravica, naj ne dobi ne moke, ne sladkorja in ne tobaka, sploh naj se popolnoma prezre. Tudi naj, se lenuhi primerno kaznujejo. V demokratični državi ni-prostora za one, ki so bojijo dela, — Nekaj takega se opaža ttt in tam tudi pri nas.
lena. ■
ž Ženske v javnih službah. Danskemu državnemu zboru so predložili zakonski načrt, glasom katerega se odpro ženskam pod enakimi pogoji kakor moškim vse državne in občinske službe, izvzemši vojsko. Obenem bodo morale ženske nositi tudi vse dolžnosti razen vojaške,
ž Proti služkinjam. V »Fremdenblattu« poziva Clairc Patek meščansko ženstvo, naj voli le take poslance, ki bodo obljubili, da bodo pobijali novi posclski red, ki ga predlagajo Socialni demokrati in odnra.o poselskih knjižic. Pravi, da bi bile potem, ako se odpravijo poselskc knjižice, uboge gospodinje izročene bogvekomu: Kaj nismo doživeli v vojni dovolj poizkušenih umorov, ki so jih izvršile nad gospodinjami služkinje in po§lražaice, ki so bile prišle v h'2o brez knjižice? Tako vzklika člane karica. Res je bilo nekaj takih slučajev na Dunaju, toda prav tam so se v tem času zgodili razni roparski t ~ri in, zastrupljevalki poizkusi, ki so jih izvršili člani »najboljše« družbe, Ako nemško aie.£čanr sko ženstvo pe pozna višjih volilnih gesel, nego boj proti izbcljl:r.ju socialnega položaja svojih manj :rečnih sester, potem je to dovolj žalostno spričevalo njihove srčije in umske ubožnosti.
ž So že gotovi — »najnovejši« ženski klobuki za pomlad in poletje. Po nekem dunajskem listu posnemamo, da šo 'ti klo? buki četvero- iri trovogelniki in da je »apartna nepravilnost klobuka« letos »moda«. Čim višje in dalje stremi taka radovedna konica iz klobuka v svet, tem modernejši je. Lepe reči sc nam torej zopet obetajo. Radi bi opozorili, da v častt žen-ske volilne pravice modne neumnosti pravzaprav niso več moderne* da bodi klobuk kakor za moškega tudi ".za žensko enostavno pokrivalo, ne pa muzej za ptiče in sploh izdelek najbujnejše fantazije —4 pa vemo, da bi to malo zaleglo. Samo to bi pripomnili, da so ti klobuki mišljeni in umerjeni prav za gibko in veselo Dunaj-čanko, ki ji je eleganca v krvi. Kar njej dražestno pristoja, ni za resne>'šo Jugoslovanko. Tudi v modi — in tu še prav posebno — velja: Ni vse za vsakega.
s Wilsonovo stanovanje v Parizu. Francoska vlada je gotovo hotela ohraniti Wifsona na njegovo lastno željo pred časnikarji in radovedneži v miru. Zato so izvedeli komaj zdaj, kje v Parizu pravzaprav stanuje. Princ Murat ma je dal svojo palačo pa razpolago, V pritličju je telefon, kr pelje:
na sto: strani in pri katerem so amerikan-ski telefonisti,' Poleg tega je tudi brezžični brzojav, tako da lahko stopi predsednik vsak hip v stik z Njujorkom ali Was-hingtonom. Drugi prostori v pritličju so namenjeni njegovim pisarjem. Sprejemnica je opremljena v meščanskem »bidermajer-jevem« slogu. Poleg je mal salon in dalje dvorana za praznične prireditve, ki je Okrašena z mnogimi dragocenimi umetninami, Predsednik in žena stanujeta v prvem nadstropju, njegovo spremstvo pa ima v drugem nadstropju sedem sob. Predsednik ima svoj avtomobil.
s Mladinska sodišča. S 1, marcem 1919 stopi v Nemški Avstriji v veljavo naredba, ki daje predsedniku mladinskega sodišča pravico, da kadar hoče izključi javnost od razprav. Človek bi mislil, da obravnave proti mladostnim osebam sploh ne spadajo pred javnost, marveč pred omejen krog poklicanih zastopnikov javnosti; pedagogov in časnikarjev, V časopisju naj bi sc mladortnl^grešniki nikoli ne navajali imenoma. Sploh naj bi se sramotni oder v časopisju odpravil, kakor se je odpravil srednjeveški, izvzemši velikih zločinov in nepoboljšljivih zločincev, .	.	-
s Kneginja Tatjana Popova, se je bila oglasila pri češkemu poslaniku Tušarju ha Dunaju in rekla, da mora nemudoma odpo-povati v Prago. V Pragi je naeravila nočen obisk v neki trgovini in ukradla Češko narodno nošo v vrednosti 4000 K in potovala tako oblečena v Požtin, Icier sc je izdala kot žena ruskega kneza Dimitrija Popova in sorodnica dr. Drijna. Nje mož, da je vjet na Kavkazu. Dejala je, da jo je poslal Tušar nh Ogrsko v svrhp vohunstva za češko državo. Iz Požuna so se obrnili tclefomčno na Tušarja, ki je odgovoril ne-pcvoljno, Aretirali so jo. Dokazalo se je, da je to pravzaprav ulomilka Kordenk iz Prage,
s Krsta — dar za rojstni dan. Na Kitajskem vlada čudna navada. Kadar slavi kateri izmed roditeljev petinpetdeseti rojstni dan, se zbere vsa njegova deca krog njega in mu v znak spoštovanja pokloni krsto. Ta krsta ostane v hiši tako dolgo, da dotičnik umre in ga potem denejo vanjo. Popotniki, ki so potovali po Ki-tajskem in prišli na stanovanja starejših ljudi, so naleteli pogosto na take krste, kar 'se jim ie zdelo spočetka zelo nerazumljivo.
s italijansko vmo na Dunaju. Dunaiski Hsti poročajo, da bodo na. Dunaju v kratkem odprli dvajset italijanskih vinaren, kjer se bo prodajalo italijansko vino no 40 vinarjev četrt litra. Gostilničarji bodo dobivali vino naravnost od italijanske vlade, s Stanovanjsko vprašanje v Budimpešti. Komunisti v Budimpešti so pregovorili več posestnikov najemninskih hiš, da so svoie hjše izročili v skupno last. Stanovalci, plačujejo sedaj samo polovico prejšnje najemnine, ki se uoorablja za vzdrževanje hiše, Hišni gospodarji plačujejo enako najemnino kakor vsi drugi.
s Z berlinskih ulic. Boji med vladnimi četami in špartakpvci. Na nekem trgu hoče voz čez. Na njem sedi oče in dva sina. Zadržali so jih. »Moram iti,« je dejal oče. Z desne strani so frčale špartakove krogle, Z leve so streljale vladne čete. Voz pa ie
Jel po sredi. Sin na desni Je kričal; »Živijo Liebknccht!« Oni na levi pa: »Živijo El-•bert!« Oče pa jc bil nevtralen. Tako so prišli srečno črez, — Streljanje na ulici. Električni tramvaj se je moral ustaviti, 'Nej-ki potnik godrnja: »Ta vožnja mi že preseda,« Krogle letijo. »Poleg tega boni šfe zamudil.« Ena krogla je ubila okno v voi-galu voza. Tramvaj se je zagnal in prišel na varno. Potnik pa ni zamudil, — Boji. Na prvi dan revolucije. Kriki; »Žene in otroci domov!« Vsi niso izginili. Zopet: »Nihče na ulico!« Neka ženska: »Ta sramota! Ti lopovi nam ne privoščijo nobenega užitka!«
s Pogovor mrtvih. Tolstoj: Prevrat si: .naredil v življenju ruskega naroda. Ljepin: .Trudil sem sc uvesti v življenje ravno tvpjc ideje, Tolstoj: Kaj praviš, kakšne ideje? Ljenin: Vodil sem boj za . enakopravnost vseh slojev, vodil boj proti modernemu sur 1 ženjstvu, proti kapitalizmu, boj proti;, piej-ščanstvu, ki vpeljava v podložnost proler tariat, boj za razdelitev kapitala, za razr državljenje zemljišč, za preu,štroj človeške ■ družbe na temelju enakosti. Tolstoj: . 0 vsem tem smo kot dijaki čitali in za te ideale smo se navduševali, aH kako je nio- > goče, da bi se bila prelivala kri nedolžnih, kri tisoč in stotisoč nedolžnih ljudi. Mar sem jaz tako hotel, da se braniš in ščitiš 'z mojimi idejami? Ljenin: Smrt te peščice meščanov in neprijateljev socializma^ 'je prvi pogoj življenja bodočih rodov. Tolstoji Nasilje vzbuja zopet nasilje in smrt teh ljudi je bila pogoj tvoje smrti. Ljenin: S svojo smrtjo sem zapečatil svoje delo. ToL stoj: Žalosten konec blodnega življenja. Ljenin: Bodoča generacija bo spoznala, ko^ Tiko sem naredil za njo, Tolstoj: Z gaboni in studom se bo obrnila od tvojega pojava, kakršnega nam predočuje povestnica že o Maratu. Nasilje in sovraštvo je seme, iz katerega ne požene nič dobrega, ampak zle, samo zlo. Zlo kali v nasilju in sovraštvi;. Ljenin: Čim večja je neenakost. iq 'nepravičnost v družbi, zasužnjenju proletariata, čim večja je zloba meščanstva, moč kapitalizma, aristokracije, denarne iri zemljiške, tem večja mora biti. nespravlji-.vost in sovraštno pravega socialista do njej čim ncuspešnejši jc boj proti .današnji družbi, tem bližja je nova družba, y kateri ne bp nc proletariata, ne buržoazije. Revolucija ne sme poznati zakona ljubezni;, ampak zakon sovraštva. Razbiti je. treba clo-r veško družbo in sestaviti novo, uresničit^ vse, kar ovira revolucijo, v izberi sredstev ne gre štediti. Tolstoj: Duh zgodovine diha iz tvojih besed in ljudstva bodo imela v tebi nov svarilen zgled, svarilno prikazen iz spodnjih tokov morja človeške družbe, kalnih tokov človeške duše. Ti si bil samo orodje poveslnice, smel si spet zbuditi zlo. Tvoj konec in razvoj groznih dogodkov kaže iznova zlobo nasilja in sovraštva, li si bil maščevalec, buditelj, šiba ruskemu narodu. Bog te je proklel, da bi za večno odvrnil ruski narod od sovražnih »dej, ti boš svarilen rdeč plamen ljudstvu: Evo n ceste, ki pelje v pogubo, ki je pretila pahniti v prepad nesreče ves ruski narod, ii ■ti menil, da si veliki duhovnik in si žrtvoval kri nedolžnih, ali imel si dušo pfokleto v sovraštvu in roke vse krvave od nasipa. •Za teboj pošlje Bog pravega preroka, pre-
roka ljubezni, ki bo očistil morje človeškega življenja nečistih tokov. Socializem nasilja in sovraštva sc umakne socializmu ljubezni. Ljudstvo ne bo gledalo krvdvih cest, da bi našlo obljubljeno deželo, ampak bo iskalo in našlo cesto, ki ga pripelje v kraljestvo božje na zemlji, in ta cesta jc v srcu človeškem. Dokler ne bo ljudstvo popolno v ljubezni, ne pride v novo družbo, zakaj ljubezen jc prava lastnost bodoče diužbe, ljubezen jc luč, ki prežene temo iz človeške duše in jo očisti sovraštva in nasilja. Zakaj kdor sc z mečem vojskuje, bo z mečem končan'in nasilje samo sebe pcžrv. Z zlom se nam ni bojevati, saj samo pogine, če ga ne bomo hranili s svojim sovraštvom, s svojim nezaupanjem, s svojo sebičnostjo, s topo nemarnostjo jn neobčutljivostjo, zakaj vir zla je v naših srcih, iz katerih pa tudi dobro izvira. Kdor brani zlo z zlom, nasilje z nasiljem, je tebi podoben, je na krivi poti. Cesta k dobremu je ena edina: Ljubite Boga ter ljubite Boga v svojih bližnjih, zakaj vsi ste sinovi enega Boga, Boga ljubezni.
s Ptički so. Iz. Dunaja sc slišijo lepe stvari. LJIomi, ropi, .umori in nazadnje roparske bande. Petnajst mladeničev in štiri deklice so prišli v. neki hotel. Zahtevali š silo eno sobo in zasedli pritličje, Deklice so šle.in vabile goste iz šob, mladeniči pa so tačas lepo skradli vrednostne stvari, To se jc parkrat ponovilo, ker se niso upali, naznaniti jih, ker so grozili z orožjem. Slednjič se jc posrečilo ujeti ptičke na ta način, da so stražniki obstopili hotel v širšem krogu. Ujeli so — eden se'je bil zoperstavil z revolverjem —- 16 ljudi, med temi štiri deklice. Bili so najrazličnejših stanovi natakarji, mehaniki, itd., večina so bili ?.<? predkaznovani. Tičke so seveda shranili, da bodo imeli čas razmišljati o svoji roparski predrznosti.
s O bodočnosti. Neki nordijski list paše, da je bil ta štiriletni boj samo predigra za nove, še hujše boje, ki se bodo odigravali med nižjimi in višjimi, ideal lega boja bo, da se Evropa proletarizira. Ellen Key pa gleda bodočnost v lepši luči: »Če bi bila jutri od strašne usode razdejana na kosce, bi šla iz. tega razdejanja še vedno z neupogljivo vero v matere tega sveta, V ti vojski sera začela spoznavati .pomen mednarodne solidarnosti žena. To bo imelo v npvj državi velikansk pomen,
s čudna igra, Fouchardierc piše: »Ta boljševizem od danes ni borba za enakost. Tp je samo boj za gospodstvo. Suženj je prevzel nalogo gospodarja in narobe — pa »luštno«! V Moskvi so stanovalce luk-suskih stanovanj metali skozi vrata, ali bolje rečeno, skozi okna. Proletarci so sedli na njih mesto, gospoda pa se je podala v brloge. Danes, je čas, ko je varen samo oni, ki stoji nizko. Milijoni zavidajo meščana, meščan zavida uradnika, uradnik zavida občinskega slugo, občinski sluga zavida gorili.., In vsa živeča bitja lahno zavidajo kamen, ki nič ne čuti, če ga vrže kdo, ne briga se za bodočnost in se klati brez ponosa,«
s Ne vedo, kam bi ga deli. Koga? Cesarja Viljema: Zdaj že govore, da ga bodo poslali v Alžtr z vso hohencolersko rodbino i kjer ga .bo stražil-19. armadni zbor,
Na ta način je prišel Viljem do Alžira, Zakaj ga ne pošljejo v kraj njegovih sanj, v Bagdad?
š češka družba za posojevanje vagonov, ki ne bo posredovala le spalnih in jedilnih voz, ampak tudi osebne in tovorne vozove, se je ustanovila v Pragi. Ude-, ležen je samo češki kapital (banka »Bo-hemia« in »Ustfedni banka českych spo-fitelen-v).
s Kava bo poceni. Ameriški minister za prehrano Hoovver je povedal, da sedanje zaloge kave daleč, presegajo svetovno potrebščino za 12 mesecev. Tisti, ki so kavo pridržavali v mnenju, da bo po vojski veliko pomanjkanje kave, so se urezal?.
s Trgovina z zlatom. Kot jc znano, je na Ogrskem trgovina z zlatim in srebrnim denarjem prepovedana. Te dni pa so odkrili v kavarni Ouarnero pravo borzo s to kupčijo. Obstopili so kavarno in preiskali vse zlatarje in juvelirje, ki so se nahajali v nji, ter našli dragocenosti v vrednosti 30 milijonov kron in to samo pri telesni preiskavi. Ko je policija iskala še dalje, je našla na raznih mestih v kavarni skritih mnogo vrečic z zlatom. Tudi tri gospč so imele V gubah obleke 50;000 zlatnikov, ki znašajo nad tniHjon vrednosti. Lepa je ta, da vsakdo taji, da bi bil on lastnik teh zlatnikov. Res lepa družba!
s Zvita nczvestnica. V'Katovicah na Češkem sc jc zgodil čuden slučaj. Žena ■železniškega strojevodje Gacka je stopila v ljubezensko razmerje z nekim drugim človekom in se je odločila, da spravi svojega moža s poti. Ljubimec ji jc pomagal. Sel je irt je pokradel po železniških vozovih usnjato jermenje, ki ga je ženska hranila. Nato ga je žena ovadila, češ, nje mož krade na železnici jermenje. Hišna preiskava je jermene res našla in moža zaprla; Toda med razpravo se je možu posrečilo dokazati svojo nedolžnost. Razkrit pa je bil tudi načrt njegove žene, proti kateri bodo postopali kazensko. Poročena jc bila leta 1914.
s Morilec z velikim številom imen.
Mož, ki ie dne 2.- t, m, zadavil na Dunaju Johano Panier in ji vzel uhane v vrednosti 3000 K, se imenuje Takač, pa tudi Sufančič. Stanoval je kot praporščak Gustav Stockcr, v nekem drugem hotelu je stanoval preje kot Gustav Stelzer, Svoje-časno se ie že imenoval Zvonimir Boliaric, tudi Ferdinando d’ Oliva, v Budimpešti j* nekoč: stanoval pod imenom: baron Robert Zvonimir Poijeric, pl, Lober. Tudi se je izjavljal enkrat za.lahkega, drugič za avstrij« skega državljana, enkrat je bil rojen v Turinu, drugič na Ogrskem, enkrat apotekar, drugič davčni praktikant. Vsi smo edini v tem, da je :— propalica,
s Svetnik žid in pa prešičje meso. Pred sodiščem je stal pred nedavnim časom neki kmet, ki si jc bil prilastil precejšnjo množino prašičjega mesa. Kar pa je pri tem najzanimivejše, je to, da se je pri razpravi dokazalo, da je kmet prodal to meso nekemu svetniku židovske verske občine dotičnega sodnijskega okraja. Znano je pač, da diši prašičje meso temu ali °®eI”u krivomescu, in da raje sedi nad dise o svinjsko'pečenko, kot nad plesnjivim ta-
mudom. Toda, da svetnik verske občine stori kaj takega, ki bi moral biti steber kreposti — tega ne kmalu. Morda je meso prodal dalje? Na vsak način, krepostno ni bilo!
s linčati so hoteli v Pragi bivšega generala avditorja, ki je bil izrekel smrtno obsodbo nad češkimi legijonaši, ki so bili prišli v avstrijsko ujetništvo. Cel eskadron vojakov ga je težko ubranil pred razjarjeno množico. Odpeljali so ga v zapor z ženo yrcd, ki se ne mara ločiti od moža,
s 750 raških oficirjev, ki so se vračali iz ujetništva domov, so ob prestopu meje postreljali boljševiki. Ljudje, ki so s hrepenenjem čakali, da pridejo k domačim, so padli, ko so prestopili prag domovine.
V Kopenhagnu, kjer žive ruski vojaki in oficirji, vlada velika nevolja in potrtost. Še v lastno domovino se ne upajo,
Kitajski ideal lepote.
Dr, Šarabon.
Kitajska nam bo vedno zagonetka. Bolj ko jo študiramo, manj vemo o nji. Je tako kakor Indija pa vendar še težja, Evropa in Kitajska imata vsaka svojo tisočletno kulturo, a brez medsebojnega vpliva. Vsaka ima sv6j poseben način mišljenja in predstavljanja, drug drugemu čisto nasproten, vsaka živi svoje lastno duševno življenje in zato se tako težko razumemo.
V duši Kitajca opazujemo marsikaj, kar se nam zdi popolnoma nedosledno in vendar ni. Kako se more strinjati ha primer to, da sc; dajo Kitajci od najvisjega uradnika do najnižjega sluge brezpogojno podkupiti, da je podkupovanje sploh kitajska narodna lastnost, da je pa obenem Kitajec trgovsko najbolj pošten, da velja samo njegova beseda več kakor drugje cele pisane po-ogdbe? Zakaj muči Kitajec s preračimjeno grozovitostjo človeka in žival do skrajnosti, zakaj je popolnoma brez čuta usmiljenja napram revežem in beračem, obenem pa najboljši oče in najhvaležnejši otrok, poln najglobljega spoštovanja do staršev?; saj je kitajska družina vzor vseh družin. Zakaj so Kitajci tako nesnažni glede obleke in stanovanja ter glede sebe samih, obenem imajo pa tako fine oblike občevanja, razodevajoče tisočletno kulturo? Kako more imeti narod, ki je do skrajnosti praktično trezen, slikarsko umetnost najvišje plemenitosti in nepresegljive privlačnosti ali pa tako rahločutečo liriko? Tako vstaja pred nami vprašanje za vprašanjem, eno bolj zagonetno kot drugo. Kako je to, da ima Kitajec za lepoto čisto drugačno merilo kakor mi, našemu popolnoma nasprotno? Za občutek Evropejca so Tatari — torej tudi Kitajci — vse drugo, samo lepi ne, in za časa vpada Hunov je bil ta tip v umetnosti predmet za vraga in bitja iz bajk. Njegov obraz z ono kožico pri očeh *— kajti le ta kožica na očesu navidezno poševnost—stlačteni nos, velika usta in široke kosti na obrazu so se zdele takratni Evropi tako malo človeške, da so Ev-ropci zatrdno mislili, da to niso ljudje, ampak bilja s pasjo glavo, torej pasjeglavci. In vendar so se imeli tedanji Huni in pa Mongoli brezpogojno za lepo pleme in so V.ideli v nas zoprne in telesno pohabljene
ljudi. V tem oziru čas ni dosti izpremenil ia z istimi očmi kakor preje Mongoli nas gledajo sedaj Kitajci, ki So tudi Mongoli. Najlepši Evropejec, celo rtajlepša evropska dama je za fino čutečega Kitajca prava muka. In če ima enkrat priliko, da se jasno in brez pridržkov izreče o tej točki, slišimo najčudovitejše nazore o naši lepoti, ki jo vendar tako skrbno gojimo. Če pride evropski popotnik v kako kitajsko mesto, ki ga je obiskalo še malo tujcev in ki torej ni navajeno nanje, vidi, kako ga ljudje grdo gledajo in sij ga skrbno ogibljejo. To je že nekaj. A-pride še bolje. Ču-’ dom se bo čudil, če stopi kak vljuden Kitajec k njemu in opraviči domače prebivalstvo s tem, da je to nevedna druhal, ki vidi samo površje in ne zna ceniti duševnih darov in srčne dobrote tujca; ono čuti pač samo to, da je tujec zoprno grd in da grozno smrdi. — Mimogrede omenjeno, vsi Azijati- pravijo, da imamo mi Evropejci < silno zoprn duh. Bo že tako, samo mi tega ne čutimo, ker smo zmiraj skupaj in smo sc navadili. —	■
Taka razmo trivanja pač ne morejo dvigniti naše ničemurnosti, sprijazni nas pa s »sinovi nebes« njihova dobra volja, saj so kitajska srca polna usmiljenja za nas in obžalujejo usodo, ki nas je (obdarila s tako grozn6 grdim telesom. Na Kitajskem je prva zahteva lepega ženskega telesa ravna črta, vse drugo, vsajca debelost, je izključeno in nasprotuje najnavadnejšcmu čiitu. V nekaterih krajih Kitajske so pa izjeme, tam je debelost velika vrlina in zgodilo se je že( da so ugrabili roparji 'debelo evropsko dekle in pustili fino oblikovano damo pri miru; riiislili so namreč, da mora biti evropska gospa po pogojili lepote močna in debela iti so imeli deklo za gospo. Ker ima navadni Kitajec v primeri s svojo velikostjo veliko manjše roke in noge kakor Evropejec, se mu zdijo ti udje evropskega telesa- velikanski in silno nerodni. To vemo vsi; kako kvarijo Kitajci svojim ženskam noge, te: hodijo s korački kakor bi plesale, le talca hoja se jim zdi lepa in naravna. Zato ni čuda, da se prav od srca smejejo, če vidijo Evropejca z nje-1 govim širokim korakom, pravijo, da jc taka hoja zelo nerodna in da žali oči. Svitle oči in svitli' lasje Kitajca strašijo, ravne obrvi so mu groza, velik nos se mu zdi naravnost od vraga poslan. Podolgovat in ozek obraz je pojetn popolne grdote, lepa je le okrogla glava. O tujcu, ki ima črne lase in lep obraz, pravijo, da še ni tako peklensko grd kakor so drugi in da bi ga bilo mogoče morda celo prenašati, če bi le njegove oči stale nekoliko drugače, — Zopet opomba: Učenjaki pravijo, da je največja razlika med Evropejcem in Mongolom ta, da imajo Mor^oli v eni Črti nos, podočno kost, oči in čelo; če položimo roko na njegov obraz, čutimo vse štiri v isti ploskvi. Pri nas so pa oči tako globoko vdrte, in to je tisto, kar Mongole najbolj straši in česar včasih ne znajo prav izraziti. — Kakor pa sovraži Kitajec evropsko »lepoto«, tako tudi ono svojih mongolskih sobratov, če ni čistd kitajska. Nam pravijo »nVorlski Vragi«, svojim sorodnikom Tibetancem in Turkestancem pa tuJi ne prizanašajo in jim pravijo »črni
vragi«. Ne zdijo se jim dosti manj grdi kakor mi; umljivo, saj so ideal Tibetanca veliki in debeli nosovi ter ušesa, ki štrlijo proč; Turkcstancu se pa zdi tisti naj* bolj lep, ki ima ude zavaljene kot valjar, obraz okrogel kot luna, obrvi pa skupaj zraščene. Kitajca kar strese, če vidi kaj takega, razen obraza. Četudi Kitajčevega obraza ne krasi skoro nobena dlaka, imajo vendar brade silno radi in jih zelo spoštujejo, To pa zato, ker je ena najlepših kitajskih lastnosti spoštovanje prednikov in so ti nosili lepe brade. Če vidijo Kitajci tujca z bujno črno brado, mu odpustijo marsikako drugo napako lepote in ga imajo celo radi. Zato se ne čudimo, če si pustijo misijonarji brado rasti. Čudna, a resnična je stara skušnja, da predela Kina vs6 po svoje, da se celo Evropejec navadi kitajskega naziranja, ako je živel več let jam med domačini. Saj trdijo nekateri, da dobi celb: obraz takega Evropejca pod yplivbm narave bolj in bolj kitajski izraz. Če vidi ta Evropejec po dolgem času zopet kakega drugega Evropejca, ga to dir-lie tn estetično žali, sam ne ve, zakaj se čudi. In ko pride nazaj v domovino, se mu zdijo ženske še dolgo časa nelepe postave in nerodne kot krave, vsekakor pa popolnoma brez vsake mikavnosti. Ta sprememba nam vsekakor najbolj dokaže, <jla se nam zdi vse to normalno in lepo, na kar sniO navajeni, in da je ideal lepote le močno povdarjen znak dotičnega plemena.
Peter Klemen;
Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi, (Dalje.)
Prav dolgočasno bi bilo, če bi nas ne bil zabaval neki angleški klovn, ki jc hodil od kupeja do kupeja in kazal svoje mimične -umetnosti. Najbolj smešen pa je bil tedaj, kadar se je držal popolnoma resno. Do solz smo se mu morali smejati. Vajeni snio predstavljati si pod Angleži visoke vitke- osebe tankih meč, a to nam ;je bil majhen, slaboten človeček, ki je nosil na glavi* čepico, najmanj dvakrat večjo kot mu je bila glava,
-Tudi nekaj francoskih vojnih ujetnikov je bilo med nami, te pa moram omeniti samo radi tega, ker nas pot daleč doli v Italijo ni razdružila.
Povedati moram, da se je naši osmerici pridružil na Dunaju tudi žurnalist Rude in tako je štela naša komisija devet članov,
Celjani so naš, oziroma angleški vlak sprejeli z velikim hruščem. Kolodvor je bil poln odličnega občinstva, ki je vpilo živijo in mahalo z robci različnih barv. Baje je Angleže nekdo tudi ogovoril in jim voščil srečno pot. Pravzaprav bi bili mi bolj potrebni takega voš&ila, a navdušenje je bilo pač večje za Angleže- kot za nas borne delegate, ki smo se skrivali za lesenimi šipami, da nas ne bi kdo opazil in nam očital narodnega kameleonstva.
Prišli smo v Ljubljano krog Štirih po-ooldne. Le malo ljudi je bilo na kolodvoru*
par Srbov je promenlralo z bajoneti po peronu gorindol,
V' Zdelo te mi je, da Ljubljana Spi. Saj je cbil prejšnji din vendar doktor Milko telefoniral, da pridemo, oziroma da pridejo Angleži in jih je treba dostojno •prejeti.
Izstopil sem in šel v točilnico na čašo vina, ker mi je bilo hladno, če ne naravnost mrzlo. Za čašo vina je treba imeti vedno pošten, krščanski vzrok, saj ljudje ti že itak rečejo, da si pijanec, če pa piješ brez vzroka ali iz navdušenja, si svinja. Uboga tvoia žena! V točilnici sem našel urednika Ščuko in sem ga nahrulil, zakaj nam, ne nam, Angležem niso Ljubljančani napravili nikakega sprejema. To je, če ne nesramno, vsaj zanikrno. Sorejeroati ni mogoče vsak dan, nat torei sorejemajo vsaj takrat, ko Hm je dana tako lepa prilik*. In tudi kak primeren govor bi bili lahko spustiti, sij mi Slovenci »snuščamo« govorsu'’** ravno tako radi in onemo vino ravno tako iz navdušenca kot Hrvatje, pa nam še vedno nraviio, da n?emo isti narod, dnsi je to de»c;tvo že na vseh drugih koncih dokerano,
Cvtfek 1 eto*nie, oviroma lanske letine mi kar ni šel.-Imel ie umazano barvo, etns na t*,k da tv! «to bil gotovo pustil, če bi g» ne bi? že plačal.
7ato mi le urednik ščnh-a svetoval, da greva v rec*avracuo. če?, da se tam toči »kamilica«. No nočas« sem se vendar malo oitret. ♦ud? (tlede snreleru« sp nisem več lezi?, lezik n» «e m? ?e Ml tako razgibal, da *>em z vso la.hkočo konkitrtral Ščuki ki mi 'e nrlnovedeval 1'iibllansko novice Povedal mi Je tudj. da se ie bilo za spredem ^nrf’ežev zbr-lo ob osmih ziutraj ve?i?:o obč?nstva na kolodvoru, ki pa je čakalo Zastonj,
Vprašal sem ga, če se je pri teni zvrnila kaka žepna tatvina, a ko mi je resno zatrdil, da se je vsa prireditev zgodila brez incidentov, sem mu verjel. Prosil me je tudi, naj se v imenu ljubljanskega občinstva opravičim pri Mister Brownu zaradi praznega kolodvora. To sem tudi storil, in gospod Brown je rekel, da nič ne de in da mu moje opravičilo zadostuje kot dokaz naše naklonjenosti. Med tem so bili priklopili k v?aku novo lokomotivo. Šel sem zopet na svoj ozek prostor v vagon in čakal, da odidemo. Za menoj pa jo primaha doktor Milko, rekoč, da ga Narodni svet vabi v Ljubljano in ne gre dalje. Pobere svoje •tvari, poslovi se od nas ostalih in odide. Tako je doktor Milko končal svojo vožnjo v Ženevo in Pariz.
Ostalo nas je še osera, in preden gro-•Do dalje, vam moram, kolikor pač jaz *nara take stvari, opisati svoje sopotnike, Advokata Červička, politikarja Ivana L. in furnalista Rudeta G. že poznate, treba pa Je, da vas seznanim tudi z drugimi ugled-n»mi člani, ki so od Ljubljane dalje z me-noj in drugim prenašali prijetnosti našega Potovanja. Ker ne maram, da bi koga ža-jtj, jih moram v drugič krstiti, dasi to po krščanskih pravicah in resnicah ni dovo-Meno.
Prvi, bančni ravnatelj z Dunaja, je bH “°ktor_Grivič, zelo moder in simoatičen Uovek, ki govori precej jezikov, a je malo
boječ, in ta boječpost se inu je toliko bolj poznala, kolikor bliže smo bili karabini-jerjem, Gpspod Grivič je dobrega srca, rad •»razgovara« in ima prav ftetno hčer. Drugi, bančni ravnatelj iz Sarajeva, je bil gospod Mušič. Ne vem, če je doktor ali ne, a v toliki množici ljudi je težko razločevati ta usodepolni naslov, kajtt žalibog se doktorska Čast ne pozna na nosu, marsikateremu pa niti na besedi. Upam, da je gospod Mušič tudi doktor, doktor pravega kova, kajti če že ni povedal nobene prav pametne, vsaj ni izustil nobene prav neumne, Vendar sem ga rad imel, bil je iskren Bosanac, ki ni svojih misli nikdar nosil za hrbtom.
Malo manj všeč mi ie bil doktor Goba, pa ne zato, kakor bi bil manj doktor, ampak, ker je bil še bolj doktor kot drugi. Prvo vprašanje, ki mi ga ie stavil, je bilo, če sem doktor in če sem klerikalec. In ko sem mu odgovoril, da nisem ne prvo, ne drugo, pač pa imam navado, da hodim ob nedeljah k maši, tedaj je dr. Goba tako zavihal svoj nos, da mu je ščipalnik malone padel na tla. Pripomnil sem, da misli pač vsak po svoje, a on tega ni hotel več slišati, ampak je šel k drugim gospodom, da »razgovara« o valuti.
Zadnji naš tovariš je bil mladenič tridesetih let (oprostite, da rabim besedo »mladenič«, a v ženitnih ponudbah se govori celo o štiridesetletnih mladeničih ne-omadeževane preteklosti in brez pleše). Živahen, inteligenten dečko je bil to in pisal se je za doktor Političa, Ugajal mi je šc zlasti zato, ker je imel nekaj prav pristnih slovenskih lastnosti, rad je hodil v gledišče in postajal pred izložbami knjigarn, govoril je nekaj francoščine in laščine, tako da sem videl v njem prav dobrega tovariša in spretnega potovalca. O človek obrača, ljudje pa so v tem slučaju obrnili vse tako, da ni bilo prav.
Samega sebe se vam ne bom opisoval, ker sem tako neznatna in zlobna oseba, da nisem napravil še nobenemu dekletu sivih las, še manj pa ji skopal »hladen grob«, o kalr m nesrečno zaljubljene mladenke tako rade govore.
Ob pol petih se je naša družba odpeljala proti Trstu. Tako zagonetno mi je bilo pri srcu, šc bolj pa v želodcu, ker cel dan
nismo ničesar jedli, razen nekega prepečenca, ki so ga nam bili dali Angleži, A tudi s tem si nisem hotel zlomiti še onih zob, katerih mi še ni izdrl ljubljanski zobar, A kmalu se je napravila noč, podre-mali smo v kupeju in nikomur se ni več ljubilo, da »razgovara«.
(Dalje.)
Aprovizacija.
a Prodaaj moke In Itžola, Od četrtka, dno 30. t. m,, do vštete sobote, dne 1. februarja, se bo dobilo na vsako močno izkaznico po pol kilograma bele moke za pecivo štev. 0, kilogram stane 2 K 90 vin., in pol kilograma fižola, kilogram stane 2 K 90 vin. Po končani prodaji morajo trgovci naznaniti ves ostanek blaga, ker se jm bode sicer vabilo m obenem naložila globa radi nerednosti.
Meso na rdeče izkaznice B bo deKla mestna aprovizacija v sredo, dne 29. t. m., in četrtek, dne 30. t. m., v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red; V sredo, dne 29. t. m., popoldne od 1 do pol 2 št. 1 do 200, od pol 2 do 2 št. 201 do 400, od 2 do pol 3 št. 401 do 600, od pol 3 do 3 št. 601 do 800, od 3 do pol 4 št. 801 do 1000, od pol 4 do 4 št. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 št. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 št. 1401 do 1600. V četrtek, dne 30. t. m., dopoldne od pol 8 do 8 št. 1601 do 1800, od 8 do pol 9 št. 1801 do 2000, od pol 9 do 9 št. 2001 -do 2200, od 9 do pol 10 št. 2201 do 2400, od pol 10 do 10 št. 2401 do konca.
a Jabolka na rdeče izkaznice B 901 do 1800, Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B, dobe jabolka v sredo, dne 29. t. m,, pri Miihleisnu, Določen je ta-le red; od 8. do 9. št. 901 do 1050, od 9. do 10. št. 1051 do 1200, od 10. do 11. št. 1201 do 1350; popoldne od 2. do 3. št. 1351 do 1500, od 3. do 4. št. 1501 do 1650, od 4. do 5. št. 1051 do 1800. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane 1 krono.
Prostovoljna dražba. Jutri v sredo ob 9. url dopoldne prodajalo se bode potom lavne dražbo na Resljevi cesti 2<-I razno
pohfšfoo
| podobe, obleka, pipe, staro orožje In starino.
Vreče, dobro ohranjene, za žito, moko i. t. d., se
kapi vsaka množina.
Španska stena 3 do 4 metre dolga in čez
Ponudbe pod »Veletrgovina« na
2 metra visoka, se kuni
2 polnajameailta
EBel* frnennfnr 220 voltov»25 ^ 30 up se	v 3
Ktareie ar smilili* r kopi._ Fraftfevo	nabrežje	it.	5.
Suhe gobe
kupuje vedno In v vsaki množini
M. RANT, Kranj
naivečia jugoslovanska izvozna trgovina suhib gob. ki obstoji ie naid 88 let
Ugrabljena
Vrifiihraien roman- IS ' (Dal
Žena, kot je	- .tanion, mora biti
včasih tu'ji -TRjostua,. i*.«i iega ne sme pokazati; tudi če se ni jo žalil, sem sklenil ostali pri svoji nakani.
»Ne želim vam delati neprilik,« sem dejal, kolikor mogoče nežno, »a rad bi izvedel vse potankosti o Hvajtovi smrti. In če vi veste kaj več, kot se je izkazalo pred sodiščem, bi me veselilo, čc mi poveste.c
Ona mi ni odgovorila takoj, kot da razmišlja, nato me je. vprašala, kako sem rišel na to, da more ona vedeti kaj več, ot to, kar je povedala pved sodnijo. Namesto odgovora sem ji ponovil Van Bulto-ve’ besede; ^Videli boste, da morete priti samo s pomočjo Bele Stantonove na sled morilcu«
»Kdo je dejal to?« je vprašala.
Povedal sem ji.
»Tako; to je bil Van Bult? No, videli boste, d* sc on vara,*; je dejala navidezno ravnodušno.
»AH ne veste ničesar, kar nam bi moglo koristiti v ti stvari?« sem jo vprašal. Ona ie ustavila konja, ko sva prišla v uhod devetinpciuescte ulice in je odgovorila ter me zrla » obraz;	‘	‘
■-Jaz v;m jako majo. več,	nego	sem	po-
ve J nt^.r ali; skoraj, nič, da bi bilo kaj vredne;	č<2	me obiščete, vam rada poma-
gati’. 'V; bero moglo.«
- Jaz sem'bil nestrpl^iv in sem jo zaprosi!, ik' pove koi, kar ve.
»N«,« je dejala ona, »tu se morate od tnene ločiti in če hočete vedeti kaj več, me
>.
Ko 'e to izgovorila, je zasuknila konja, zam''" z roko in odhajala.
' 0V3al sem nekaj čafsa	za	njo	in	po-
mislil, kaj mi je-rekla, nato sem odjahal domov, ker je bil čas mojega obeda. v Prvo, kar sem stori!, prišedši v klub, pa je bilo, da sem zapisal par besed za Mllesa.
Stantonova ve več, nego je povedala, lem mu naznanil. To moramo izvedeti, —
Nato sem šel k obedu.
Ob osmi uri sem čakal moje goste. Davis je prišel prvi, stisni! mi je roko in pričela sva se pogovarjati tako prisrčno in ‘ s tako navadnim načinom, kot da ni našega občevanja prekinila nikoli tako strašna tragedija. Za nekaj minut sta prišla Litel in Van Bult; naša družba je bila popolna.
Lite! je bil prižel ves radosten, s tenkimi.prsti je zvija! cigareto. Par ur je bilo dosti, d<>. je eclstranil vsako potezo skrbi in truda, ki ce je op p, žal pri njem dopoldne.
Van Bult se je približal kaminu, naslonil se nanj in zrl na'nas, ter se smejal z onim ljubeznjivim nasmehom, ki je bil njemu v tiavadi.
Ta večer nam je veselo potekel. Imeli »mo dovolj snovi za pogovore, tako, da nismo niti znali, da so minule ure, Ko so prinesli kavo in cigare, smo začeli govoriti tudi a razpravi. Želel bi bil, da bi se o tem ne govorilo, a se ni dalo ogniti. Vse nas je stvar zanimala, pa smo morali tudi kaj reči 0 nji, Davis je vprašal s svojim prostoduJ-
dediščina.
ipisal Rihard Dallas,
e-!>ry ':;'
ni m načinom LUsia, kaj pravi, če .verujejo porotniki bajki, ki-jim jo je natvsjzal.
. ■ -■ »Ali mislite, da -sem pr.iinnikpm natvezel bajko?« je dejal' Litel. »^lo^da je celo bila bajka,, toda tudi resnica veasi tako čudno zveni.«'
... »Ali mislite,« pravi Bult, »ih. sami verujete v ono pripovedovanje, da je io prar vo razjasnjenje umora ?<■
»Tako mislim',.« je dejal Litel.
»Če }e to tako,c je dejal Bult, »je moral biti morilec- izmed naših znancev, morda kdo naših prijateljev, a vi ne boste dol-žih tega.«
»Zakaj ne? ; je dejal Litel. »To bi ne bilo prvič, da je človek boljše družbe storil kaj takega. Vi ne morete vedeii nikdar, kaj je ta ali oni zmožen napraviti. Malo je ljudi, ki bs storili velika zločinstva, to pri-: znam. Človek, ki je enkrat storil umor, ne mqre biti po dejanju slabši in nevarnejši, kot je bil poprej, to se pravi: inteligenten človek. Če je storil enkrat, še ni rečeno, da bo storil tudi v drugič, in če ni štoiil nikoli, ne moremo reci, da ne bo stori! nikdar. So še hujši zločini od umora; ta ali oni more koga ubiti, a ne more koga oslepariti pri igri, ali onečastiti kdko žensko.?
Litel jfc utihnil, nihče ni rekel ničesar, nakar je pristavil:
»V tem mestu je mnogo premožnih iri uglednih mož, ki bi brez pomisleka Urhcrili koga, če bi jih popadlo; med takimi možmi je bil tudi Hvajtov morilec.«
Ko je končal, se je izrazila ne volja na licu Davisa, tudi meni ni bilo ugodno to hladno razkrivanje slabosti bližnje okolice, dasi me je zanimalo in je bil v njegovih besedah, del resnice.
Van Bult je prekinil molk.
»Ne strinjam se t vami in ne morem si misliti, da je to, kar ste govorih, vaše pravo mišljenje. Vi pravite, da ste prišli do pesimističnega nažiranja o ljudeh, a vem tudi, da je v vašem srcu pravo človeko-! Ijubje.s
Van Bult je govoril prisrčno, a Litel je skomignil i. rameni, dvignil čašo in opazoval proti luči barvo pijače.
»Ostanite pri svojem mnenju,« je dejal. »Če pride čas, da se uresničijo moje b£se-j de, se boste spomnili nato.«	‘	i
»Morda ne bomo dolgo čakali, da sc razjasni',« sem dejal. -Miles pravi, da je našel novo sled in jo ravno sledi; kar pa sem jaz doživel danes popoldrfe, nas mora pripeljati na sled.«
»Kaj je bilo?« je vprašal Davis naglo,: Meni pa se ni ljubilo, da bi pravil o potankosti srečanja z Stantonovo, zato sem raje molčal.
»Mislim, da je rešitev take uganke pretežka za Milesa,« je dejal Litel. S pogledom name je pristavil: »To bi bilo za vas; a ne vem, če vas bi rešitev zadovoljila .« r	.	i
»Rad bi se pprijel te naloge,* sen» d<?-jai; »če bi vedel. katerem -koncu jo moram zgrabiti*
»Če je v Litelovih besedah le malti
resnice,« je pristavil VanjjBult, »bi se moglo odkriti kaj zelo neugodnega.«
Razmišljal sem o jstvari; Litel pa j«
dodal čez nekaj trenutkov:
»Če bi vi nadaljevali svoja raziskova* nja, in pri tem prišli na nekoga, ki vam je znan. Kaj bi storili?«
»Samo eno bi mogel storiti« — sem dejal —-- »Izročiti ga pravici.«
»Če bi bil kdo izmed vaših prijateljev, kaj bi napravili?«
No. to možnost nisem mislih Hotel sem obrniti pogovor na drug predmet. Čutit sem grozo vse odgovornosti, ki je bila združena s tem'.	::	....
»Ne razbijajte si glave s tem,« je dejal Davis. »Litel vas hoče moralno razcejati; misel je tako absurdna, da ne moremo govoriti o nji, nikar, da bi jo vzeli za resno.«
Videl sem, da še vedno čakajo na moj odgovor, zato sem se odločil: i ( j>Tudi v tem slučaju bi storil isto,«
: sem dejal. •
»Ali smatrate vredno truda in ali se ; čutite dolžnega, da napravite kaj takega?«
| je vprašal Litel. AVmters bi bil kmalu re-5en. Tlvajtu še ne more več pomagati. Kaj bi dobili zato, če žrtvujete enega prijatelja?«
'■ »Nič-drugega,« sem dejal, »kot, da se zadosti pravici.«	.	,
Nagnil se ;e naprej in položil roko na moje rame. ■
■»Čujte,« je dejal. »Vi ste čuden Človek, Tudi za vas mora biti neka meja, kjer se dolžnost ustavi in govori čiovečanstvo. Ali ^ bi vi enega izmed nas treh prijateljev izročili sodišču, če bi se mu dokaza! umor?«
»Na to ne odgovorim,« sem dejal.
»Res, vi bi to napravili,« je kriknil Van Bult in jaz mu nisem ugovarjal.
»Grem domov,« je dejal Davis. »Dovolj imam. tega. : Delajte kakor vara ljubo in drago, jaz rs s tem ne pečam.« ,
Srdito je porinil stol od miqe.
Smels, ki je spremil njegove besede, nas je raztresel iz napetosti, napravili smo se za odhod.
»Izpijmo še čašo, predno gremo,« je dejal Litel, Vsi smo ga ubogali in napolnili čaše.
»Komu napijemo?«
»Na to, da Dalas ne pride nebenemu na sled,« je dejal Litel. Jaz sem se mu zahvalil.
Da bi končno napeljal pogovor na drug predmet, sem vprašal Litela, če si je že izbijal cilj potovanja.
»Da,« jc dejal. »V Florido grem. Vrnil se bom pravočasno, da mi boste razložili uspehe raziskovanja.«
»Vzemite ga raje s seboj,« je dejal Davis. »Ugoden uopotnik vam bo in ta ča* ne bo delal neumnosti,«
»Res, zakaj ne bi odpotovali?« je dejal Van Bult, »Bolj vam je potreben mir, nego Litelu.«
»Ne,r sem dejal, »Ostanem tu!«
(Dalje.)
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«.
Odgovorni orednilc Viktor CenčtC.
Tisku Jugoslovanska Uskarp* v Ljubljani.