Naročnina za avatro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 260 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, ra pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefranfcirana pisma »e ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Inserati Enostopna petit-vrutica, (Širina Ti mm) Izli&ja vsako sredo in soboto.	20 vin , pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna številka 10 v.
Sovražnik se združuje!
V petek so bile na severnem Češkem jako zanimive volitve. V okrajih Warnsdorf in Hartmanice so dobili nemški nacionalci, oziroma nemški agrarci vsaki po en mandat pri ožjih dopolnilnih volitvah za državni zbor. Vse moči so napenjali, da bi jim ne ušla ta dva mandata. Ogromne svote denarja so potrošili, mobilizirali so vse, kar je v njih strankah sposobno za agitacijo, tudi nasilstva in podkupovanja se niso preplašili, skratka porabili so vsa sredstva, ki jih daje kapitalistična moč na razpolago in ves svet je videl, kako mnogo jim je bilo ležeče na teh dveh mandatih.
Bilo je umljivo. vV obeh okrajih so doma mogočni kapitalisti, Švarcenbergi imajo tam ogromna posestva, velike tvornice so tam, znani milionarji gospodujejo v onih krajih. Eden kandidatov je bil dr. Langenhan, tajnik podjetniške organizacije. In po sila krutem boju se jim je posrečilo. Dobili so oba mandata.
A danes ne ukajo in se ne vesele. Zakaj — sram jih je te zmage. Pri obeh ožjih volitvah je odločevala stranka, ki sama ni mogla ničesar doseči zase in ki na Češkem sploh ne prihaja prav v poštev. Od nastopa krščanskih socialcev je bil odvisen uspeh volitve.
Nemški nacionalci in nemški agrarci se prištevajo naprednjakom in se imenujejo svobodomiselne. A v svojem silnem strahu za mandate so se tako ponižali, da so šli beračit h krščanskim socialcem, naj jim pomagajo pri ožjih volitvah, naj jih rešijo. K tistim krščanskim socialcem, ki so klerikalni do kosti in nazadnjaški kakor predmarčni policaji. Bilo je treba prav ponižne prošnje, zakaj krščanski so začetkoma sklenili, da ostanejo pri ožjih volitvah doma. A napred-njaškim junakom je strah tako zlezel v kosti, da so pozabili na vso svojo svobodomiselnost ter skesano in ponižno šli prosit svoje nasprotnike, naj se jih usmilijo in naj jim pomagajo zoper hudobne socialne demokrate.
Krščanski socialci so se usmilili. Bilo bi le treba vedeti, za kakšno ceno. Zakaj zastonj se to ni zgodilo in Gessmann je celo javno povedal, da so naprednjaki morali sprejeti njihove pogoje. Nacionalci in agrarci
LISTEK.
Abditus:
Mala zmota.
(Konec.)
» Ali ste mar prosti?«
»Da, gospod! Tričetrt ure gotovo!«
»V K . . . sko ulico, številka 69!«
In posadil se je komodno v voz. Zadr-drala je kočija po blatni cesti, da je škropila umazana voda izpod koles.
»Bom čakal tam na to jaro gospodo!« je mislil Anton sedeč na kozlu in držeč ma-lomr.rno vajeti v roki. »Naj tudi oni malo počakajo. A ti dragi moj zgrbljenec, si boš zapomnil gospoda Mramorja. Gotovo si ga boš zapomnil. In to je previsok tarif! V K... sko ulico številka 69 za dve kroni, ponoči in v takem nesnažnem vremenu! Gospod, ti si šel na ples, zapravil si kdoveko-liko... in temu se pridružuje še nedostojni govor gospoda Mramorja! Štiri krone boš plačal ... To ni mnogo!«
Tako je modroval izvozček na kozlu. Zagledal je zadnji trenotek dve ženski, ki sta tekli na nasprotno stran ceste. Trenotek še in zgodila bi se nesreča.
»Taka je ta svojat nicotna,« se je jezil glasno. »Nastavljajo nam zanke, kjerkoli le morejo .. . Vražji je moj poklic!«
ne ugovarjajo Gessmannovi trditvi. Ampak naprednjaki kakor krščanski socialci trdovratno molče, kakšni da so bili pogoji. Da niso bili svobodomiselnega značaja, je naravno. Saj so prišli od krščanskih.
Sicer pa to ni najvažnejše. Glavno je to, da so naprednjakarski gobezdači sprejeli podporo krščanskih socialcev in da se imajo njim zahvaliti za oba mandata. Važno je, da so jim zavezani. Za socialne demokrate to ni povod, da bi se jezili. Oni so z uspehom obeh volitev lahko zadovoljni. V obeh okrajih je število njihovih glasov prav močno naraslo, pri ožjih volitvah se je še povečalo. V obeh okrajih so nasprotniki dosegli le neznatne večine in so do zadnjega trenotka trepetali za svojo zmago.
Take zmage pa jim lahko privoščimo, ker so na dlako podobne tisti zmagi, po kateri je v rimskih časih Pyrrhus zaklical: Še ena taka zmaga, pa sem izgubljen. Za socialno demokracijo je največje zadoščenje v tem, da so se proti njim združili vsi.
Ig tako je prav. V Warnsdorfu in v Hartmanicih je v meščanskem taboru izginila vsaka politična razlika. Položaj je bil tak: Na eni strani socialni demokratje, na drugi pa vsi drugi. Na eni strani koncentriran kapitalizem, na drugi pa zavedno delavstvo. V takih razmerah izgubiti mandat, ni nobena sramota. Združenje vseh nasprotnikov pa je za socialno demokracijo velik uspeh.
Te volitve potrjujejo z najmočnejšim argumentom to, kar uče socialni demokratje od vsega začetka: Vsi politični boji so po svojem značenju gospodarski boji. Kapitalistična korist je močnejša od vsake ideologije in od vseh kulturnih interesov. Zep je, ki odločuje v politiki. In da se je to tako jasno pokazalo, je za socialne demokrate radostno znamenje. Delavec, ki zna količkaj misliti, mora ob takih volitvah spoznati, da je kapitalizem njegov veliki sovražnik in da si mora zato varovati neodvisnost vseh meščanskih strank. Ob takih volitvah mora delavec spoznati, da je vse prilizovanje te ali one meščanske stranke v dobi miru puhlo in namenjeno le zavaravanju delavstva.
Ze se pripravlja tista razvrstitev, ki bo obveljala v zadnjem boju : Ves kapitalistični svet je združen proti delavskemu svetu. Čimbolj se ta razvrstitev približuje in uresničuje, tem bolje je. A ta tesna združitev vseh na-
Enakomerno je tekel konj, težki in trudni so bili njegovi koraki, da so kopita glasno topotala po trdem in zveriženem tlaku.
Nakrat se je kočija ustavila. Skozi okno je pogledal zaspan obraz z nanosnikom na krivem nosu. Vzkliknil je hripavo.
»Tu je številka 69,« je pripomnil iz-vošček.
»Motite se; tu je številka 36! Do konca ulice . . .«
Čez par sekund se je ustavila kočija pred številko 69. To je bila petnadstropna, skoraj ogromna hiša s širokim vhodom, zidana v renesančnem slogu.
Izvozček je sedaj skočil s kozla in hitel odpirat vratica kočije.
»Številka 69!« Priklonil se je in se obenem s prsti dotaknil roba svojega nerodnega cilindra. Gospod je stal pripognjen v kočiji in nečesa iskal. Pridušeno je klel in nerazločno govoril.
»Dajte mi užigalice!« je zarežal v iz-vozčeka.
»Nimam užigalic.« Tipal je izvozček po žepih in iskal užijalic. Ni jih imel. Skrbno je vprašal:
»Ali ste morda kaj izgubili?«
»Iz žepa sem vzel listnico in pri tem sta mi zdrsnila dva cekina iz roke. Prokleto . .. in sedaj jih ne morem najti.«
Gospod je srdit izstopil. Oba z izvozče-kom sta iskala nekaj časa po kočiji, a ker je bila tema, nista našla ničesar.
sprotnikov mora delavstvu odpreti oči in jim pokazati, da je njih rešitev tudi le v najtesnejši združitvi, v močni organizaciji.
Tako so severočeške volitve žalostne za zmagovalca, a vesele za premaganega. Socialna demokracija koraka in se z orjaškimi koraki približuje svojemu glavnemu cilju: Osvoboditvi delavnega ljudstva iz kapitalističnega suženstva. Naprej do zmage 1
Politični odsevi.
Državni zbor.
V	petek je zbornica po dolgem, nepotrebnem razvlačenju vendar prišla do glasovanja o agrarnih resolucijah ter so bili sprejeti predlogi poljedelskega odseka.
Potem se je pričelo prvo čitanje zakona o rekrutih. To je poleg proračuna tista reč, ki dela vladi največ skrbi. Kadar ima to in pa proračun pod streho, tedaj pretrpi mirne duše, če gre državni zbor na počitnice. Oboje bi imel Bienerth rad še pred Veliko nočjo. Po njegovem mnenju je to sploh najvažnejša dolžnost parlamenta.
V	razpravi o tem predmetu je socialni demokrat Filipinsky
označil načelno stališče socialne demokracije napram militarizmu. Mladi ljudje, ki brez veselja oddajajo krvni davek, morajo zapuščati svoje družine, zato da jih pri vojakih nauče sovraštva do bližnjega in krvoločnosti. Socialna demokracija se ne more pridružiti meščanskim strankam, ki mislijo, da se mora dajati militarizmu vse, kar zahteva. Socialisti pa menijo, da je militarizem spioh nepotreben. Protestirati pa moramo tudi proti navadam, ki jih imajo oblasti v nekaterih krajih pri naborih. Če pridejo vojni obvezniki s črnimi kravatami ali pa z rdečimi nageljni na nabor, jih kaznujejo, kakor da se ne bi smel človek tako oblačiti, kakor je njemu všeč. V dokaz svoje trditve navaja govornik več slučajev, ki so se primerili na Češkem in zahteva, da se to odpravi. Nadalje navaja, da so dobili starši korporala Vaclava Po-kornyja, katerega je pri neki gorski vaji na Tirolskem plaz zasul, nalog, da imajo plačati pogrebne stroške. Proti temu govornik ostro protestira.
»Potrpite eno samo minuto . . . Skočim v svoje stanovanje po užigalice . . . Denar moram dobiti . . . Prokleta reč!«
In naglo je izginil v veliki veži.
Tisti trenotek pa se je razjasnilo izvoz-čekovo čelo. Ves je trepetal nenavadnega razburjenja, ko se je nemirno parkrat ozrl po prazni in temni ulici. Po bliskovo je skočil na kozla, udaril parkrat z vso silo po konju in kočija je naglo oddrdrala dalje, zavijala se je počasi v temo, iz katere sta blesteli v kratkem le še dve lučici pritrjeni ob straneh kočije . . . Vedno bolj se je oddaljeval topot konjskih kopit . . .
Takoj pa se je prikazal na pragu velike veže tudi grbasti možic z nanosnikom na krivem nosu. Po prstih je naglo prekoračil ulico, boječ se, da ne onesnaži svojih lakiranih čeveljčkov. Obstal je na nasprotni strani pred nizko hišo in smejoč se, je gledal za ubeglim izvozčekom, ki je že zavijal v stransko ulico.
»Ta izvoačekova ideja bila bi imenitna,« je mrmral smehljajoč se zadovoljno neprestano, »če bi bil jaz v resnici izgubil dva cekina !<
In izginil je v hišo.
Nebo se prepregli oblaki, črn in teman je bil sedaj nebesni svod vsepovsod. Zagr-melo je votlo in že čez kratek trenotek se je vlila ploha.
Razven debate o rekrutnem zakonu je bilo na tej seji več interpelacij in vprašanj. Zanimivo je med temi to:
Država je imela s tvrdko We inmann pogodbo zaradi dodajanja premoga. Iz jako tehtnih razlogov je zbornica sklenila, da se ta pogodba, ki poteče leta 1912., nima obnoviti. Poslanec Kraus pa je v zbornici naznanil sledeče:
»Dne 7. t. m. sem dobil pismo, v katerem je rečeno: Bil sem včeraj priča, ko je zastopnik tvrdke Weinmann v kavarni dejal: Gospodje poslanci lahko pravijo, kar hočejo; mi pa smo ravnokar pod roko zopet sklenili z erarjem pogodbo za daljših petnajst let. (Čujte! Čujte!) Zdaj poslanci lahko govore, kar hočejo.« Govornik pravi, da je zaman pismeno in ustmeno vpraševal ministra za javna dela, kako je s to rečjo. Včeraj pa mu je minister Marek povedal, da je vlada že leta 1910 podaljšala pogodbo za deset ali dvanajst let. To se je zgodilo v času, ko se je draginjski odsek z zastopnikom ministrstva posvetoval o korakih proti draginji premoga, tako da je bil sekcijski načelnik Ho-mann popolnoma poučen o volji odseka. Z novo pogodbo je prebivalstvo in država močno oškodovana. Pogodba ima podpis bivšega ministra Ritta, ki je vedel, da odsek ne soglaša in da zbornica ne bo odobrila te pogodbe.
Take reči se gode v Avstriji in potem je z vprašanjem, na katero ministri večinoma ne odgovarjajo, vse opravljeno. Celo na Bolgarskem postavljajo ministre zaradi takih reči pod obtožbo.
Potem je poslanec
dr. Adler
vprašal predsednika, kako to, da se nenavadno živo zanima za pospeševanje veteranskega zakona v brambovskem odseku, do-čim imajo drugi odseki veliko važnejše naloge, pa jih ne rešujejo, a predsednik se ne briga za to.
Prihodnja seja je v torek, 21. t. m.
*	Zakon o lokalnih železnicah, ki se
imajo na novo graditi, je po zatrdilu železniškega ministra že izdelan in se v kratkem vloži v državnem zboru. Ta zakon si bo treba natančno ogledati, zakaj dosedanje izkušnje kažejo, da se v Avstriji železnice po-gostoma ne grade tam, kjer bi jih res bilo treba, zato pa dostikrat tam, kjer bi jih radi imeli vladi prijazni poslanci, zato da bi se prikupili svojim volilcem.
*	Gosposka zbornica ima dne 29. t. m. sejo.
*	V bosanskem saboru so bili v soboto tako burni prizori, da je prišlo skoraj do pretepa. Sabor je bil zahteval, da naj se zniža število žandarjev, ki povzročajo deželi prevelike nepotrebne stroske. Vlada pa je izjavila, da tega ne stori. Odgovor vlade so vzeli Hrvatje in mohamedanci na znanje, Srbi pa ne. Zaradi tega je nastal prepir. V tem pa se je hrvaški klerikalni poslanec Gjurko-večki tako spozabil, da je Srbe imenoval pse. Tega pa Srbi niso mirno trpeli in tako je nastala rabuka in nazadnje je prišlo tako daleč, da so nasprotniki metali knjige, mape in podobne reči drug na drugega. V tem dirindaju je bil srbski poslanec Todorovič tako ranjen na glavi, da ga je moral zdravnik obvezati. Predsednik pa je prekinil sejo. Ko se je zopet otvorila, je Gjurkovečki podal izjavo, da obžaluje svoje sirove besede. Predsednik ga je pozval na red. Zaradi ostalih razgrajačev se pa skliče disciplinarni odsek.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko. — Deželnozborska volitev v Ljubljani
bo dne 16. maja. Kakor znano, je lani dr. Oražen odložil svoj deželnozborski mandat vsled ostrih spopadov, ki so bili takrat med starini in mladini v liberalni stranki na dnev-
nem redu. Nerazumljivo je, zakaj se je nadomestna volitev tako dolgo zavlačevala. Poslanec Mandelj je mnogo pozneje odložil mandat, a volitev za njegovo nadomestitev je bila že 21. t. m., d čim se razpisuje volitev za Oražnov mandat še le za sredo maja. Klerikalci pač ne morejo tako dolgo čakati na spopolnitev svojega kluba! Toda zakaj meri deželna vlada z dvojno mero?
—	Umetnost je jako važna kulturna panoga, ki je za duševno življenje narodov ravno tako potrebna kakor znanost in kakor kruh za telesno življenje. To so spoznavali omikani narodi že v starih časih, ko je veljala umetnost za javno zadevo. V naši dobi ni umetnosti ravno na rožicah postlano. Razloga je iskati v kapitalističnem družabnem redu, ki goni s svojim gospodarskim bičem ves svet za dobičkom in tako napolnjuje vse umove z gospodarskimi vprašanji, da večini ne ostaja niti časa niti duševne moči za kaj višjega. To omalovaževanje kulturnih potrebščin se kaže tudi v kapitalistični državi, ki smatra vsak izdatek za umetnost in duševno povzdigo za nepotrebno potrato. Avstrija, ki izda v enem letu za militarizem več kakor pol miljarde, ima za pospeševanje umetnosti komaj milion na leto. A tudi ta razmeroma smešno mala svota se troši tako, da se mora odločno protestirati. V proračunskem odseku je poslanec dr. Kramar naglašal po pravici, da bi morala vlada državnemu zboru natanko in podrobno poročati, kako se troši ta denar. Ce bi se to zgodilo, tedaj bi se opazilo, da gre vse le za Dunaj. Naravno je pač, da se porabi za glavno mesto države več kakor za druge kraje. Toda z ostalimi narodi se vendar ne sme tako ravnati kakor doslej. Vsa umetniška dela, ki jih nakupuje država, so namenjena skoraj izključno dunajski moderni galeriji. To pa ne gre. Tudi na druga mesta in na druge narode je treba misliti. — Dr. Kramar ima prav. Popolnoma opravičeno pa bi bilo, da bi država na tem polju zlasti za rr.ale narode več storila kakor doslej. Zakaj pri večjih narodih je le veliko več privatnega kapitala in vsakovrstnih institucij kakor pri malih in vsled tega pri velikih tudi umetnost bolje izhaja. Ali če se spomnimo, da zastopajo Slovence v parlamentu klerikalci, tedaj se ni čuditi, da se politični predstavniki naroda ne brigajo za njegove umetniške potrebe in da vsled tega država nič ne stori za slovensko umetnost.
—	Kdor rabi sladkor, se lahko veseli. In ker se bo dandanes težko našel človek, ki ne rabi sladkorja, se lahko vesele vsi ljudje v Avstriji, posebno pa tisti, ki imajo malo denarja. Kartel sladkornih tovarnarjev je namreč zopet podražil metriški cent sladkorja za 1 K 75 vin., tako da velja metrski cent sedaj 77 kron 75 vinarjev. Sladkorni baroni so bili seveda »prisiljeni« in imajo za novo podraženje »povod«. Pravijo, da se je povišala cena sirovega sladkorja. Bilo bi vpričo tega le še treba, da bi se ubogi producenti zasmilili občinstvu. Ampak kadar imajo siromašni milionarji take po vode, se jih izplača bliže ogledati. Fabri-kanti namreč ne povedo, da so si nakupili že toliko sirovega sladkorja, da ga imajo dovolj do konca aprila in da takrat, ko so ga nakupili, cena nerafiniranega sladkorja še ni bila povišana. Pravi razlog sedanjemu po-draženju torej ni nič druzega kakor izkoriščanje in želja za čim večjim profitom. Če se pa meseca maja cena sirovega sladkorja zopet zniža, ne pride fabrikantom niti na misel, da bi znižali tudi ceno očiščenega sladkorja, kakor jim to tudi zadnje leto ni prišlo na misel. Tako je sploh v kapitalistični družbi. A kaj je tega krivo? Konzu-menti so še vse preslabo organizirani in se vse premalo brigajo za gospodarsko politiko. Tako izkoriščevalci lahko žanjejo tudi tam, kjer niso sejali.
—	Sodna obravnava. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je stal dne 17. t. m. Fr. Naglost, hlapec, vposlen v tovarni pohištva I. I. Naglas. Tožil ga je neki mizarski pomočnik. Naglost, ki je v podjetju že vposlen skozi več let, se ima zahvaliti edinole naključju, da je bil z rajnim posestnikom v sorodu, da je še danes tam. Mož, ki nima nobene odgovornosti, se zanaša vedno na potrpežljivost v podjetju vposlenih delavcev in si domišljuje, da mora v podjetju plesati vse tako, kakor on žvižga. Dasi utrdi svojo pozicijo, se poslužuje sredstev, ki bi jih pošten delavec nikdar ne bi smel rabiti. Naglost ima namreč to nečedno navado, da to, kar sliši bodisi v delavnici ali zunaj nje, nese hitro na ušesa sedanji posestnici, ne oziraje se na to, ali se stvar strinja z resnico ali ne. Vsakega delavca ali poslovodjo, ki smatra Naglosta le za to, kar je, — za hišnega hlapca, skuša na sličen način spraviti iz tovarne, kar se mu je tudi že v mnogih slučajih posrečilo. Radi podobnega dejanja je stal ta vitez klaverne postave omenjenega dneva pred sodiščem, in ker je skesano preklical obdolžitve, ki si jih je zmislil proti K., se je stekla cela zadeva zanj še dosti gladko. Upamo, da se bo Naglost v prihodnje brigal edinole za opravke, ki spadajo v njegov de-
lokrog in se ne bo več bahal, da je pomagal prigospodariti hišo, ker bi mu sicer poklicali v spomin nekaj slučajev iz prete-čenega časa, ki bi morda znali dokazati ravno nasprotno, kajti včasi se vjame tudi lisjak in če je še tako star in prekanjen. Francelj torej stori prav, če bo v bodoče jezik držal nekoliko bolj za zobmi, kajti intrig je bilo že dovolj in naposled bi znala miniti potrpežljivost delavcev, vposlenih v podjetju.
—	Skupina lesnih delavcev v Ljubljani ima v soboto, dne 25. t. m. ob 9. dopoldne v salonu gostilne »pri Levu« splošen shod lesnih delavcev. Dnevni red: 1. Prihodnji zbor lesnih delavcev avstrijskih. 2. Predavanje sodruga E. Kristana o Bosni in Hercegovini.
—	Idrija. Za žensko volilno pravo je Idrija 18. in 19. t. m. manifestirala. Žensko društvo »Veda« je priredilo dvoje snodov. 18. t. m. predavanje v društvenih prostorih o »Ženskem vprašanju», 19. t. m. dopoldne v Idriji shod pri »Črnem orlu« o ženski volilni pravici ter enak shod v Spodnji Idriji popoldne istega dne. Govoril je na vseh shodih, ki so bili prav lepo obiskani, sodrug-Anton Kristan iz Ljubljane.
—	Delavska tiskovna družba v Ljubljani. Na 25. t. m. sklicani občni zbor družbe se preloži na mesec april, ker so idrijski člani za ta dan zadržani.
Načelstvo.
—	Javen ljudski shod na Jesenicah.
Stara žival, ki je v zadnjih zdihljajih, se brani konca in brca okoli sebe z vsemi štirimi, misleča, da s tem prepreči sicer gotovi pogin. Tako je tudi s klerikalci na Jesenicah. Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke je sklical v nedeljo, dne 12." t. m. ob treh popoldne v dvorani »pri Jelenu« na Savi javen ljudski shod z dnevnim redom; »Politični položaj in prihodnje občinske volitve«. Dvorana je bila v pravem pomenu besede nabita tovarniškega delavstva in železničarjev. Za ta shod sta alarmirala zloglasni regent Čebulj in njegov vredni bratec svoje klerikalne podrepnike, kolikor jih na Jesenicah sploh še imajo. Toda številce te čukarije je že tako neznatno, da bo ge-rent kmalu jokal nad izgubljenim Izraelom. Eno se mora priznati: Čim redkeiše postajajo njihove vrste, tem drznejši so. Že ob otvoritvi shoda je neznatna peščica gerentu še zvestih pajdašev z velikim hrupom reklamirala predsedstvo shoda zase, glasovanje jih je pa poučilo, da je to popolnoma izključeno. Z velikim navdušenjem je bil za predsednika shoda izvoljen sodrug Golobic, ki je zagotovil vsakemu svobodo govora in potem podelil besedo sodrugu To kanu iz Ljubljane. Ta je s karakterističnimi besedami naslikal sedanji politični položaj, zlasti zadnje dele-gacijsko zasedanje, pri čemer so padali po klerikalcih taki udarci, da so navzoči čukovci kar cviliii. Ajmohtarji so prišli na shod z namenom, da ga razbijejo, a navzoči zboro-valci se niso vdali kričanju zbesnelih dervi-šev. Po sodrugu Tokanu je dobil besedo gerentov brat Čebulj, ki je stoječ na stolu mahal z rokami in ponavljal s hripavimi besedami, kar je »Slovenec« neštetokrat pregreval v zagovor dr. Šusteršičeve pogubne politike. Kakor »Slovenec«, tako je tudi Čebulj izražal svojo največjo skrb za v arze-nalih vposlene socialne demokrate in kazal na francoskega Milleranda. Seveda možicelj ne razume, da bi imeli ti delavci ravno tako zaslužek, če bi se investiral ljudski denar v industrijo, železnice itd., namesto da se iz-meče v morje. Zahtevati od Čebulja, da bi pojmil, da bi v prvem slučaju imelo avstrijsko delavstvo trajno korist od tega, v drugem slučaju pa le trenoten uspeh, pač pa v bodoče trajno težko breme, ki ga bode moralo nositi, bi bilo seveda preveč. In da bi bilo Čebulju znano, da je bil MiUerand davno preden je uganjal svoje vladne burke, iz socialno demokratične stranke izključen, se tudi ne more zahtevati. Njegovo trditev, da se klerikalci ne pehajo za vrnitev posvetne države papeževe, mu bodo morda verjeli backi v »Katoliškem domu«, ljudem, ki čitajo tudi »Slovenca«, tega ne dopove. Vse to mu je moral sodrug Tokan še le dopovedati. To kar je govoril gerent Čebulj pozneje sam, ni vredno, da bi se omenjalo, ker so bila njegova izvajanja samo hvala svoje osebe, a lastna hvala po navadi smrdi. Mož namreč dobro čuti, da se bliža konec njegovemu pa-šovstvu in zato je porabil priliko delati zase reklamo. Mož si namreč domišljuje, da je on edini, ki bi bil sposoben za bodočega župana. Naposled je s svojimi podlimi napadi povzročil tak vihar, da je moral s svojim svojim natolcevanjem prenehati. Govorila je še cela vrsta sodrugov, ki so vsi postavili občinsko gospodarstvo v pravo luč. Ob burnih živio klicih delavstva se je končal ta za nas tako znameniti shod. »Slovenec« in »Naša Moč« sta prinesla o tem shodu tako zlagano poročilo, da se mora človek za glavo prijeti in vprašati, kako je mogoče, da katoliški na tak način postavljajo resnico na glavo. Sicer pa poskrbimo za to, da bo jeseniško delav-
stvo zvedelo, kako hudo so se klerikalci z resnico skregaii. Se nekaj takih socialno demokratičnih »blamaž«, kakršna je bila ta in odklenkalo bo klerikalcem na Jesenicah za zmiraj. Eno povemo še črni drhali: Če se bodo klerikalni kolovodje na našem shodu še tako obnašali kakor pijani kravji pastirji, tedaj bodo brez pardona postavljeni pod kap.
—	Nobena laž proti socialnim demokratom, naj se pojavi na kateremkoli koncu sveta, ne mine, ne da bi jo pograbil nadvse resnicoljubni »Slovenec« in servirai svojim potrpežljivim bravcem kot senzacionalno razkritje. Tako je v soboto prijel cd nemško-naci-onalnih in krščansko-socialnih šmokovskih kavalirjev odloženo raco, da je vodja f-an-coskih socialistov sodrug Jaurès zahteval za francosko mornarico dražje kanone, nego jih je predlagalo mornariško ministrstvo samo. Nič se ne bi čudili, če bi bil »Slovenec« napravil ta nečedni manever tisti dan, ko je zlagana vest prišla na Dunaj. Lahko bi se bil tedaj izgovarjal celo na c. kr. ko-respondenčni urad, ki je sam prinesel neresnično vest iz Pariza. Toda med tem časom je bila »pomota« že tako temeljito popravljena, da se tudi »Slovenec« ne bi mogel nič izgovarjati. Stvar je bila v resnici ta, da so francoski socialisti ravno tako nastopili proti oboroževanju kakor socialisti po vseh drugih deželah. Ker pa socialisti na Francoskem, ravno tako kakor v Avstriji, še nimajo večine, so meščanske stranke zmagale in glasovale za nabavo novih topov. Tedaj je sodrug Jaurès pokazal, da je izdatek tudi z militarističnega stališča vržen v vodo, zakaj vojaški strokovnjaki dokazujejo, da so topovi s kalibrom 34- centimetrov, ki jih je predlagala vlada, slabši cd topov s kalibrom 30 centimetrov. Če se torej predlagani ka-noni danes nabavijo, bodo morda že jutri za nič. Zaradi tega je predlagal, da naj se vprašaje nabavenovih topovsploh o d god i. To je pač nekaj vse druzega kakor tisto, kar trdi »Slovenec«. Lopovščina pa je v tem, da razširja laž, o kateri bi se bil že davno lahko prepričal in o kateri gotovo tudi je prepričan, da je laž.
—	Resnica in „Slovenec" sta si prav tako tuja pojma kakor »Slovenec« in olika. Ali če se klerikalno glasilo včasi zlaže kar zato, ker ga laž veseli, ima včasi s svojo neresničnostjo še druge, tako podle namene, da bi človek ob njih obupal nad vsako moralo in poboljšljivostjo, Na Severnem Češkem so bile te dni neke državnozborske dopolnilne volitve, o katerih smo poročali. Nemški nacionalci, fabrikanti in njih podrepniki so pri tej priliki nesramno terorizirali delavce. A naenkrat se oglaša ljubljanski »Slovenec« v obrambo — nemških nacionalcev! Toda banditski list se ne zadovoljuje s tem, da brani pročodrimovske milionarje in da pavšalno napada socialne demokrate, obkladajoč jih z izrazi svoje katoliške kulture à la »rdeči krokodili« i. t. d., temveč ponavlja že davno ovrženo laž, da je francoski strokovni tajnik Durand ukazal ubiti nekega stavkokaza. Mi smo o tisti zadevi poročali, kolikor nam je dovolil tesni prostor v listu. Ali ne le naši čitatelji, temveč kdor se sploh količkaj zanima za javne zadeve, ve že džvno, da je francosko sodišče ukrenilo revizijo Du-randovega procesa, da je Durand izpuščen iz ječe in da se to na noben način ne bi bilo zgodilo, če ne bi bilo sodišče prepričano, da je Durand nedolžen. Ali kaj se briga katoliški list za nedolžnost človeka, ki ni njegov podrepnik? Pod giljotino s socialistom! — to je geslo časnikarskih ban-ditov, ki nimajo v svojih prsih toliko človeškega čuvstva kolikor volk. In taki značaji vladajo zdaj na Slovenskem. In Slovenci trpe to gospodstvo!
—	Javen ljudski shod v Tržiču se bo vršil v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. popoldne v gostilni g. Kavčiča. Poročevalec iz Ljubljane. Sodrugi, skrbite za mnogobrojno udeležbo.
—	„Afera" okrajne bolniške blagajne s tukajšnjim krojaškim mojstrom Ahči-nom, ki teče že 6 let. Pod tem naslovom je „Slov. Narod priobčil notico o Ahčinu, ki je imel leta 1904 — torej pred šestimi leti — spor z bolniško blagajno. Ahčin je baje takrat delal za kroj. mojstra Rožiča, ki ga pa ni imel zglašenega pri bolniški blagajni. Stvar se takrat ni dala takoj dognati tudi po mestnem magistratu ne. Kako se je ta zadeva končala in če je bila rešitev pri razsodišču najpravilnejša, to je danes postranska stvar. Če se je zdelo Ahčinu, da se mu je godila krivica, naj bi si bil takrat poiskal pravico, saj je vedel, kam se ima obrniti. — Danes je Ahčin krojaški mojster in ima včasih tudi pomočnika. Le vsled tega ima blagajna ž njim še kaj opraviti. Kot delodajalec ima dolžnost, da v zmislu zakona o delavskem zavarovanju priglasi svojega delavca pri bolniški blagajni in odrajtuje predpisane prispevke. Tega pa Ahčin noče razumeti ter je žalil uslužbence bolniške blagajne, ki so imeli službeno opraviti pri njem. Uslužbenci so si poiskali zadoščenje pri sodišču in so ga tudi našli. Taka je ta „afera" in od
tod vsa jeza. Vse drugo, n. pr. da je Ahčin propadel, ker ni bil socialni demokrat, je navadno natolcevanje.
—	Ljubljanska podružnica zveze kovinarjev vabi člane na občni zbor, ki bode v soboto na praznik dne 25. marca ob 10. dopoldne v restavraciji »pri Perlesu«. Udeležite se polnoštevilno in pripeljite tudi svoje sotovariše na zborovanje.
Trst.
—	Manifestacija za ženske praviae,
ki se je vršila v Trstu pretečeno nedeljo, dne 19. t. m., je bila naravnost impozantna. Bila je to prava ljudska manifestacija, ki so jo uprizorili tako lepo in veliko oni, ki hočejo ustvariti razmere, da bo omogočena med spoli resnična ljubezen, da bo žena res lahko popolna mati in res prijateljica svojemu prijatelju. Bila je socialnodemokratična manifestacija. »Žena imej z možem enake pravice, ker so enake njune dolžnosti.« — To je bilo geslo manifestacije, ki je obenem izražala hrepenenje po dobi, ko bodo vsi enako uživali gospodarske in politične pravice. Manifestacijski shod se je vršil na trgu Donadoni, kjer se je bila zbrala ogromna množica ljudstva ženskega m moškega spola. Shod je otvorila in mu predsedovala sodru-ginja Miniussi. V italijanskem jeziku sta govorili gospa Rott z Dunaja in sodruginja Goia iz Mantove. V slovenskem jeziku je govoril sodrug Regent, v nemškem pa poslanec sodrug Renner, ki je bil slučajno v Trstu. Prečitana je bila resolucija, kakor je bila predlagana na vseh shodih, ki so se ta dan vršili za ženske pravice in je bila sprejeta z navdušenjem. Po shodu se je priredil obhod po mestu, ki se je pred »Delavskim domom« razšel, ko sta poprej še tam govorili gospa Rott in sodruginja Goia.
—	Stavka pomorskih delavcev. V pondeljek, dne 20. t. m. so pomorščaki par-nikov, ki so zasidrani v tržaškem pristanišču, zapustili delo ter stopili v stavko. Stavka je razširjena na parnikih parobrodnih družb Lloyda, Avstro Amerikana in Dalmatia. Po proklamaciji stavke so se delavci razvrstili v kolono ter šli v »Delavski dom«. Stavka teh delavcev je nastala spontano in sicer zaradi spora, ki je izbruhnil med delavci in parobrodnimi družbami, ker niso hotele več pripoznati ne posluževati se posredovalnice dela, ki je bila ustanovljena v Trstu dogovorno med delavci in delodajalci. Stavka se je skoro z gotovostjo pričakovala, ker so delodajalci že prej pokazali, da res nočejo imeti nič več opraviti s posredovalnico in pa zato, ker so drugim kategorijam odrekli razne poboljške. Tako spontano je pa stavka nastala zaradi tega, ker se je bila raznesla vest, da se delodajalci na stavko delavcev pripravljajo ter da so v to svrho že naprosili vojaško pomoč. V prihodnji številki bomo natančneje o vsem tem poročali. Toda za enkrat je gotovo, da so pomorski delavci vredni podpore vsega občinstva, ki jo tudi uživajo. Stavko vodi organizacija pomorskih delavcev. Solidarnost med delavci je vzorna.
—	Nove zmage zidarjev v Trstu. V zadnjem času se je vršila velika agitacija med zidarji v Trstu, z namenom, da bi se prisilili podjetniki, da bi se držali delovne pogodbe. Izprva niso podjetniki hoteli niti slišati o tem, ker so računali na desorgani-zacijo zidarjev. Zadnji čas, ko je naša organizacija postala močna, je začela imponirati tudi gospodom podjetnikom in so jo začeli upoštevati. In slednjič so šli tako daleč, da so sami predlagali, da naj konsorcij povabi zastopnike organizacije na skupno sejo, katere sta se udeležila za organizacijo zidarjev sodruga Petejan in Sigon, za podjetnike pa dr. Depuppi, tajnik konsorcija. Na tej seji se je doseglo vse tisto, kar so zidarji zahtevali. Prvič: Odbor zadruge (konsorcija) mora prisiliti vse podjetnike, da se točno drže delovne pogodbe; drugič: Podjetniki morajo dati zidarjem od sobotnega zaslužka (katerega so dosedaj ob-državali kot kavcijo) po 4 krone na račun dnevne plače. Nadalje se je priznala organizacija zidarjev, katera ima pravico posredovati v slučaju kakšnega nesporazuma med delavci in mojstri. Ta sklep je dr. Depuppi naznanil v petek vsem podjetnikom. Na drugi strani imajo delavci pravico naznaniti vsakega podjetnika, ki se noče držati tega sklepa. To je že tretja zmaga, katero so zidarji v Trstu dosegli potom svoje organizacije. In to je še najlepša zmaga že zaradi tega, ker smo prisilili podjetnike, da morajo priznati našo organizacijo, ki je zastopnica interesov tržaških zidarjev. Torej zidarji, vzemite to zmago na znanje in pojdite še z večjim veseljem na delo, da prepričate še tiste zidarje, ki niso še organizirani, da se takoj organizirajo in z nami bojujejo. Ako nočejo, naj velja geslo: Kdor ni z nami, je proti nam! In iz tega bomo izvajali konsekvence.
—	Zidarske stavke. V pondeljek, 13. marca so zidarji stavkali pri trth podjetnikih, pri enem radi tega, ker ni hotel dati sobotne plače, kakor je dogovorjeno,
urar. prv'a največja domača Tovarniška-var- TT^I exportna tvrdka ur,zlatnine stvena znamka; ?lLVy in srebrnine bastna tovajna ur v Švici.
pri ostalih dveh pa zato, ker se nista hotela organizirati dva delavca, ki sta bila od gospodarja protežirana. Stavke so se končale s popolno zmago delavcev in že popoldne so lahko šli vsi na delo.
Goriško.
—	V političnih krogih goriških, ki
dobivajo informacije od posl. Fona, se z vso gotovostjo zatrjuje, da se je zgodila iz-prememba v vladnem sistemu, in da se bližajo slovenskemu narodu boljši časi. To sklepajo iz okolnosti, da je posl. Fon prinesel zadnjič važno pridobitev za Slovence z Dunaja. Pri min. preds. Bienerthu je bil nedavno političen raut. Bilo je povabljenih 800 političnih faktorjev iz Avstrije. Menda tudi Fon. Kaj in koliko se je jedlo in pilo, ne vemo, da pa brez tega niso bili, sodimo po tem, da so najhujši politični nasprotniki sedeli drug poleg drugega v najprijaznejšem pogovoru. Pa ne le to — baron Bienerth je delil tudi cigare. Med onimi, ki so jih dobili, je bil tudi posl. Fon. Mogoče je dobil samo eno, morda pa tudi več. Toda za eno smo gotovi; kajti posl. Fon se sedaj po Gorici postavlja s cigaro od Bienertha in hvali z njo. Pravijo, da je to tista pridobitev za slovenski narod, o kateri smo govorili zgorej; zato da bi bil opravičen sklep, da se je vladni sistem obrnil. Zanimivo bi pa bilo gotovo še izvedeti, kaj je dosegel posl. Fon pri gospe Bienerthovi za slovenski narod, toda o tem ni informiral svojih političnih pristašev. Menda nalašč ne. Toda za presojo političnega položaja bi bilo to prav prav važno. Dokler se to ne razjasni, ostanejo temni oblaki na političnem obzorju slo venskega naroda vzlic cigari, ki jo ima posl. Fon od Bienertha. Osobito, dokler je ne pokadi in dožene tako, jeli dobra ali ne. Mogoče niti ne vleče.
—	Delavsko izobraževalno in pravo-varstveno društvo v Gorici ima svoj redni občni zbor dne 29. t. m. ob 8. zvečer v prostorih »Delavskega doma«. Na dnevnem redu je poročilo dosedanjega odbora, volitev novega odbora, slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi odbor.
—	Gorica. V nedeljo, dne 12. marca so zborovali v Gorici vsi odbori zidarskih vplačevalnic na Goriškem. Na zborovanju, na katerem je govoril sodrug Pe tejan, se je razpravljalo o položaju zidarjev na Goriškem in se je napravil načrt, po katerem se ima delovati v tem letu. Obenem se je konsta-tiralo, da je organizacija že v tem letu na-rastla za več kakor 100 novih članov in je upanje, da bo v najkrajšem času že večina goriških zidarjev organiziranih. Tudi se je izvolil sodrug France Zigon za zaupnika v Gorici, ki je na razpolago zidarjem vsako nedeljo od 9.—12. dopoldne. On sprejema nove člane in članarino od zidarjev, ki stanujejo v Gorici in v bližnji okolici.
—	Sv. Peter pri Gorici. V soboto, dne 11. marca se je vršil pri nas sestanek zidarjev, na katerem je poročal sodrug Pe-tejan iz Trsta o položaju zidarjev na Goriškem ter o potrebi organizacije. Razlagal je koristi, katere imajo zidarji od svoje organizacije, ako je močna. Nato je poročal o bojih in zmagah zidarjev v Avstriji v zadnjih letih. Omenil je tudi velike boje, kateri čakajo avstrijske zidarje v letu 1913, ko poteče 210 delavnih pogodb, pri katerih je prizadetih 116 tisoč zidarjev. Ako hočemo, da bodo ti boji uspešni za delavce, je treba skleniti naše vrste v organizaciji, da postane močna, da se bo lahko uprla organizaciji gospodarjev. Omenil je tudi zborovanje ki so ga imeli zidarski mojstri iz Avstrije, Nemčije, Italije in bvice pred par meseci v Italiji, kjer so se dogovarjali o ustanovitvi internacionalne gospodarske zveze, ki naj bi branila interese podjetnikov proti organizaciji delavcev. To je najboljši dokaz, kako velikanskega pomena je naša strokovna organizacija za zidarje. Dolžnost je vsakega zavednega zidarja, da vstopi v našo organizacijo. Nato so se izvolili zaupniki za Št. Peter, kateri imajo nalogo nabirati nove člane in pob;rati članarino. Ko je govorilo še več navzočih, se je zaključil shod.
—	Slovenski zidarji na Goriškem, pozor! V nedeljo, dne 2. aprila v Standrežu pri Gorici shod slovenskih zidarjev iz cele goriške okolice. Na dnevnem redu je:
I.	Poročilo o zidarskem zvezinem zboru na Dunaju.
II.	Položaj zidarjev na Goriškem in organizacija. Poroča sodrug P e t e j an iz Trsta.
Začetek ob 4. popoldne.
Zidarji, agitirajte, da bo ta shod številno obiskan!
Umetnost in književnost.
Samosvoj, izvirna drama Etbina Kristana se prvič uprizori v ljubljanskem slovenskem gledališču v soboto, 25. t. m. zvečer.
Slovensko gledališče. V nedeljo večer je bila v slovenskem gledališču izvirna noviteta lahkega žanra, ki pa dela poročevalcu prectjšnje preglavice. Po znani Ogrin-čevi »V Ljubljano jo dajmo«, se je uprizorila Smehoslava Veseljka (psevdonim znanega pisatelja) farsa »Sarivari«. Sestavljena po schemi znanih gledaliških kvodlibetov ima vendar nekako tendenco, ki pa sama s seboj ni prav na jasnem. Avtor dovaja Marijo Stuart in Mortimerja na Kranjsko v hotel »pri belem konjičku«, kjer se shajajo znane figure iz Govekarjevih dramatizacij, vmes rogovih Cankarjev Zlodej-Konkordat, gosposko pravico pa ima baron Trenk, ki zasleduje s svojimi pandurji dekleta pa postane soliden s Stuartko, dočim se Mortimer potolaži s Polonico in Meta vzame Blaža Mozola. V stvari so prav primerne snovi za prešerno burko in za veselo satiro. Toda pisatelj je prezrl najprimerneiše prilike, ker je menda nekaj hotel, kar se s temi sredstvi ¿ploh ne da doseči. Včasi se zazdi poslušalcu, da se pripravlja parodija klasikov, včasi zopet, da nastavlja satira svoje kopje proti Cankarjevi muzi. Toda bodisi da avtorju vendar ni šlo za to, bodisi da sta bila moč in volja v nasprotju — izvedeno ni ne eno ne drugo in poslušalec se zaman vprašuje, kaj da pomeni vse skupaj. Če deklamira Konkordat odlomke svojega monologa iz »Pohujšanja« skoraj brez izpremembe, ne ugane nihče, v čem je globokejši pomen tega nastopa; prav tako ni najti pravega humorja v Mortimerjevi pa-rafrazi Hamletovega monologa. Kompozicija je razblinjena in pomanjkanje vsake vezi ubija tudi učinek onega humorja, ki tiči v karikaturi in v komičnem zoperstavljanju klasičnih tragičnih in Jurčičevih smešnih prikazni. Škoda 1 Nekoliko več koncentracije, pa bi bila lahko postala prav dobra burka. — O igralcih se lahko reče, da je bil vsak na svojem mestu. Vsled tega smo videli posamezne jako dobre figure, ali učinki so ob-viseli v zraku.	e. k.
Opereta. L eh a r j ev a »Vesela vdova«, ki je preplesala skoraj vse odre starega in novega sveta, se je v soboto, za par let postarana, pojavila tudi v slovenskem gledališču. In poznalo se ji je, da se tudi ona ne more upirati »zobu časa«. Bilo je zelo poučno in bi lahko oboževalce moderne operete zelo iztreznilo. Ko je bila »Vesela vdova« nova, je učinkovala senzacionalno. To se ne da tajiti. Leharjeva glasba je bila sveža, pikantna, prijetno sentimentalna, za Dunajčane še vsled nekih jugoslovanskih motivov nekoliko eksotična, imela je torej vse, kar očarava ne preveč kritična ušesa in zanaša ne preveš izbirčno fantazijo. Komponistu, libre-tistoma in založniku je prinesla vsakemu lepo premoženje. A danes, komaj da je stara par let, je njen čar ošumel in njeno blestenje se kaže kakor »gšnas«. To je moderna opereta! Vzemite n. pr. staro La donna e mo-bile, vzemite Escamilovo pesem, barkarolo iz Hofmannovih povesti — same stare reči, tisočkrat oklepane na slabih glasovirjih, pre-škripane po lajnah; kljub vsemu so danes lepe kakor prvi dan. A pesem Vile iz »Vesele vdove«, ki so jo morali prve čase po vseh odrih nonavljati kar po dvakrat, trikrat, je danes že skoraj dolgočasna. »Vesela vdova« na slovenskem odru ni ostala brez efekta; toda ta efekt — nota bene pri našem dobrohotnem občinstvu! — se ne da nikakor in nikakor primerjati onemu, ki ga je opereta doživljala prvo leto, dočim vžiga stari Netopir ali Ciganski baron danes še tako kakor v prvih letih svoje mladosti. — Uprizoritev Leharjeve operete ni bila ravno najboljša. Pomanjkljiva priprava se je pokazala takoj, ko se je dvignilo zagrinjalo in se je (cotiljonska figura izvršila s težavami,
kakor da se pleše v kakšnem predmestnem »salonu«. Nedovršenost je spremljala delo do konca. Vsled tega je bil tempo premalo svež. Zbori so jo parkrat skoraj polomili. Kar se tiče plesov, ki so tukaj še precej razumno uvrščeni, bi želeli, da bi se na slovenskem odru Kolo« plesalo res kakor kolo, ne pa kakor otroški ringaraja. Mogoče da so v režijski knjigi predpisani tisti koraki, ki smo jih videli; ali Jugoslovani se menda ne bodo od Dunajčanov učili jugoslovanskih plesov. Naslovno partijo je pela gdčna. Hadrbol-čeva, ki je z njo svojim dobrim partijam pridružila še eno. Gd 11 i č i č je imel manjšo vlogo, katero je opravil igraje s pomočjo gdčne Thalerjeve, kateri se je poštena žena enako dobro prilegala kakor voditeljica grizet. Vlogo grofa Danila je imel gospod Bohuslav; to je bilo jako dobro, ker zna ta igralec imenitno karakterizirati, a bilo je slabo, ker je partija pisana za pevca. Gospo Bukšekovo, gospo Iličičevo in gdčno. Danilovo je s priznanjem omeniti. Gosp. Bukšek je bil že dostikrat boljši. Gospod P o v h e se je držal šablone. Gdje. Križaj, Skrbinšek itd. so imeli neznatne naloge.
„Klelija". (Tajnosti Rima v XIX. stoletju) je naslov romana, ki se lahko smatra za nadaljevanje »Spanjolske inkvizicije«. Izšel je v hrvaškem jeziku in se dobiva v 10 zvezkih s 14 velikimi slikami. Cena celemu delu znaša 2 kroni. Vezana knjiga s posebno sliko 2 K 50 vin. Po pošti 20 vinarjev več. Naročila in naročnino sprejema založništvo »Naša Snaga«, Ilica št. 55. v Zagrebu.
vega namestnika pa tovariša I. Mlinarja ter sklepal o predlogih za zvezni shod.
Izredni občni zbor dne 3. septembra je opravil nadomestne volitve. Izstopili so bili iz društvenega odbora zaradi odpo-tovanja iz Ljubljane prisednik O. Farbik, prisednik M. Korber in knjižničar J. Strnad. Na njih mesta je izvolil občni zbor tovariše V. Koželja, F. Krašovica in A. Ropiča.
Razpravljalo se je tudi o predlogih dnevnega reda za zvezni shod in razgovarjalo o nasvetu nekaterih članov, bi li ne kazalo, da nastavi društvo zaupnega zdravnika, ki bi mu bila naloga, da natančno preišče zdravstveno stanje vsakega vajenca, preden se sprejme v uk. Odbor je sprejel ta nasvet na znanje in obljubil, da bo poročal pozneje o svojih ukrepih.
Od 12. do 17. septembra je zboroval v Brnu VII. redni zvezni shod. Vsled njegovih sklepov dobe na eni strani člani večjo zaščito, na eni pa tiskarske rodbine znatnejše podpore.
Konec prihodnjič.
Delavsko gibanje.
Društvo tiskarjev na Kranjskem.
V soboto, dne 18. marca zvečer je imelo »Društvo tiskarjev na Kranjskem« v restavraciji »Narodnega doma« svoj letošnji redni občni zbor. Dnevni red je obsegal sledeče točke:
1. Naznanila predsednikova. 2. Overovitev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Določitev nagrad. 6. Določitev članskega prispevka. 7. Volitev: a) društvenega odbora, b) računskih preglednikov, c) dveh upraviteljev potninske blagajne. 8. Predlogi in raznoterosti.
Iz poročila, ki je bilo podano občnemu zboru, posnemamo:
Društvo je dovršilo 43. leto svojega obstanka. Na Kranjskem imamo le malo društev, ki bi bila starejša nego je naše. Dasi pa deluje društvo že tako dolgo vrsto let, se še vedno razvija polagoma po natanko začrtanem potu, to se pravi, izpolnjuje in utrjuje se organizacija tiskarskega pomoč-ništva naravnim potom, kar hočemo v naslednjem objasniti s tem, da navajamo vse važnejše podatke in da podajamo kratko, pa kolikor mogoče jasno sliko društvenega poslovanja v minulem letu.
Dne 13. februarja je bil v »Narodnem domu« zaupen sestanek, na katerem se je razpravljalo o tem, kako bi se pripomoglo do primernega poboljška mezde tudi onim tovarišem, ki so bili že pred 1. januarjem 1910, ko se je najmanjša mezdna postavka zvišala, plačani čez to mezdo in niso prejeli tedaj nikakega poboljška. Na sestanku se je sprejela primerna resolucija, katero je izročil predsednik osebno posameznim lastnikom tiskaren.
Redni letni občni zbor se je vršil dne 5. marca zvečer v restavraciji »Narodnega doma« in so se ga udeležili poleg ljubljanskih članov tudi zastopniki članov iz Kamnika, Kočev,a, Kranja, Krškega, Postojne in Rudolfovega. Na njem so bili izvoljeni: a) Društveni odbor: predsednik L. Werzak; predsednikov namestnik: I. Mlinar; zapisnikarja I. Nabernik in A. Štrekelj; računovodja: O. Planine; blagajnik: I. Komar; blagajnikov namestnik: I. Lampič; knjižničarja : J. Strnad in F. Zemljič; prisednika: O. Farnik in M. Korber. — b) Računski pregledniki: V. Cerar, A. Grapar in V. Koželj.
—	c) Upravitelja potninske blagajne : O. Planine za Ljubljano in M. Petrič za Rudolfovo.
—	č) Tarifna komisija: M. Dachs, A. Grapar, P. Jeločnik, F. Jezeršek, J. Linhart, J. Paulič, R. Stibinger, A. Šmuc in O. Tutta.
Dne 9. julija je bil izredni občni zbor, ki je izvolil za odposlanca na redni zvezni shod tovariša L. Werzaka, za njego-
Naznanilo zunanjim zidarjem!
Zaupniki tržaških zidarjev so nasvojisejidne 16. marca soglasno sklenili, da ostane Trst zaprt za neorganizirane zidarje. Tisti zidarji, ki niso organizirani, naj ne iščejo dela v Trstu. Kdor hoče iskati dela v Trstu, se mora doma organizirati, ker drugače napravi brezuspešno pot v Trst. Kdor noče trošiti denarja brez potrebe za vožnjo v Trst, naj doma napravi svojo dolžnost. Ta sklep so bili tržaški zaupniki prisiljeni napraviti, ker hočejo razmere tržaških zidarjev temeljito preurediti. To pa je nemogoče, ako niso vsi zidarji solidarni v eni bojni četi! Izven-tržaški zidarji naj vzamejo to na znanje in se po tem ravnajo.
Občni zbor zveze avstrijskih zidarjev
se je pričel v pondeljek dne 20. marca v dvorani »Delavskega doma« na Dunaju v XVI. okraju. O zboru samem podamo obširno poročilo v prihodnji številki. Za danes hočemo objaviti nekatere zanimive številke iz poročila. Leta 1909 je imela zveza v vsej Avstriji 21.512 članov, leta 1910 pa 23.023, torej napredek za 1511. Značilno je, da je zveza napredovala — vzlic vsem notranjim bojem. Tržaški okraj (Trst, Istra, Goriško in Kranjsko) je leta 1909 imel 245 članov, leta 1910 pa 1 1 1 4, napredoval torej za 869 članov. V prvih treh mesecih leta 1911 se je število zvišalo na Primorskem za 960 članov. Danes jena Primorskem 2074 članov. Zanimivo je poročilo od leta 1905 do 1910. V tem času je centrala izdala za stavke 941.246 K 72 v. Leta 1906 se je skrajšal delovni čas 7 881 zidarjem, plače pa so se povišale 30.2 5 7 zidarjem v znesku 3,1 16.000 kron, tako da pride na vsakega zidarja 103 K. Leta 1907 se je skrajšal delavni čas 17.808 zidarjem in zvišala plača 39.288 zidarjem za 3,300.000 K, to je na vsakega zidarja 84 K. Leta 1908 se je skrajšal delavni čas 7751 zidarjem in zvišala plača 24.528 zidarjem, po 80 kron na vsakega, skupno 1,962.000 K. Leta 1909 se je skrajšal delavni čas 2835 zidarjem in zvišale so se plače 24.468 zidarjem, na vsakega zidarja po 68 K, skupno 1,16 7.000 kron. Leta 1910 se je skrajšal delavni čas 775 zidarjem in plače zvišale 21.438 zidarjem, na vsakega po 40 kron, skupno 858.000 kron. Skupaj se je od leta 1906—1910skrajšal delovni čas 3 7.150 zidarjem in zvišale plače za 10,403.000 kron. Te številke naj pogledajo slovenski zidarji in tedaj se bodo prepričali, koliko je storila zidarska organizacija za svoje člane.
Sprejmem iz idrijskega rudokopa
penziomran. rudarja
(Obersteiger) Plača po dogovoru
Ponudbe na upravništvo tega lista.
Pivovarna Goss, aRe* dr. - prej Maks Kober v Gossu -
priporča svoja piva v sodčkih in steklenicah najboljše kakovosti.
Zaloga v
8p. Šiški
B. Götzl, Ljubi
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
skladišče oblek PIT* domačega izdelka -fH za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. —
Solidna postrežba. — Vedno nizke cene.
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli? Pri pametni glavi:
zavžij
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana.
Postavno varovano.
I.Jaxta
Ljubljana
Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šiTalnih strojem
za rodbino in obrt Pisalni stroji „A.cLler"
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Občno konsumno društvo v Trbovljah r. z. z o, p.
Sodrtigi, spominjajte se .Tiskov, sklada!'
s katerim se vabi cenjene člane „Občnega konsumnega društva v Trbovljah r. z. z o. p. na redni
občni zbor
ki se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldan v prostorih „Delavskega doma" s sledečim dnevnim redom:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega
zbora.
2.	Računsko poročilo za leto 1910
3.	Poročilo nadzorništva.
4.	Sklepanje o čistem dobičku.
5.	Volitev predstojništva.
6.	Volitev treh članov v nadzorništvo in enega namestnika.
7.	Razno.
Za nadzorništvo i
Peter Grobler,	Anton Pelko.
Franc Gradišek.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim,
V
blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Ceno posteljno perje!
>TalTooliSi čošljci nakupni -wir.
—.	Kg. sivega dobrega, pu-
/'"OSs* ljenega 2 K ; boljšega j j -	2.'K> K; prima polbelega
2'80 K belega 4 K ; belega puhastega 5"10 K; relef in ega snežnobelegn, puljenega G-40 K, 8 K ; puha sivega 6—7 K. belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
rde-be-


S. Bom.srh
Zgotovljene postelje
lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm Sir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3, 3'50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70, 17-80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5-20 in 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12*80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko sefranko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
VESELO POROČILO!
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
Kri ! okusni zajtrk imajo ' * tisti, ki ne pijejo dru-MoČ? ^ga nego dr.pl.
Trnkoczya sladni
Zdravje! ča>- ki. ga
imenujemo „S 1 a d i n". Nasladno in re-iilno živilo prve vrste. - -
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj \'i kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczv: Dunaj, JosefstadterstraBe 30, Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczv poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
v J
ANTON ZUPANČIČ,
KNJIGOVEZ, LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
z „"pisana, zadruga z omejeno za/vezo -
sklicuje v zmislu § 33
redna članska zborovanja
v Ljubljani, Krakovski nasip (,pri Krakovčanu4) dne 31. marca, na Glincah, gostilna Tabor dne 1. aprila, v Sp. Šiški, pri Reberšku dne 3 aprila, Ljubljani, Sodna ulica, (p ri Novakovičn) dne 4. apriia, v Ljubljani, Vodrnat, (pri Poljšaku) dne 5. aprila.
Začetek povsod: zvečer ob 8 uri.
V Tržiču: 2, aprila pri Pelarju, začetek ob 3. popoldne.
DNEVNI RED POVSOD:
Volitev delegatov za redni občni zbor,
ki bo 9. aprila pop. v hotelu ,Ilirija' v Ljubljani.
Nadzorstvo.	Načeistvo.
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela.
— okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
Izdeluje tudi jako
Prvi kranjski pogrebni zavod
Jp

h
ZU
- TJ '
Lubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
Ustanovljen leta 1868.	Telefon štev. 97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom
in brez napisa.
Produkt zadruga Ijublj. mizarjev
===== rc-gistrovana zadruga z omejeno zavszo ...........—
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
3
lastnega izdelka in Izvršiije vsa mizarska stavbna
—	dela._—
tapetniškega bi aga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani
Telefon, štev. 168.
Telefon štev. 168.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA v SPODNJI ŠIŠKI.
Kavarna
Delniška družba združenih povaren Žalec in Laški trg
V LJUBLJANI
,Onione v Trstu'
ulica Caserma in Torre Bianca
se priporoča.