.
Glas zaveznikov
Leto III - St. 473
ormčicijski dneonik A. I. S.
Cena 5 lir
TRST, sobota 4. januarja 1947
UREDNIŠTVO:	Via S. Pelllcc 8	• Telefon št. 93854 In 7308
OGLASI: Cena za milimeter višine (širma ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul. Silvi. Pellico št. 4, tel. 94011.
Cena posamezna številke L. 5 (zaostale L. 10).Rokopisov ne vračamo.
8D. ameriški kongres
je včeraj prvič zasedal
GRUBER 0 KOROŠKI
Dunaj, 4. januarja
Karel Gruber, ki mu Je poverjeno avstrijsko zunanje ministrstvo, Je izjavil, da ne verjame, da bi Avstrija izgubila Koroško, ki Je avstrijska obmejna pokrajina ob Jugoslovanski meji. Gruber je govoril na kongresu avstrijske ljudske stranke v Innsbrucku in Je se dejal, da so vse štiri velesile zajamčile Avstriji meje iz 1937 in da ne bo nobena velesila podpirala jugoslovanske zahteve.
DE GASPERI
ODPOTOVAL V WASH INGTON
Rim, 4. januarja Italijanski ministrski predsednik Alcide De Gašper! je včeraj dopoldne ob 7.45 z letalom odpotoval v Združene države. Njegovega odhoda se je udeležilo veliko število italijanskih in tujih fotografov, zlasti Američanov. Z De Gasiperijem je odpotovala tudi misija. Ob zvokih godbe ameriškega letalstva, ki je zaigrala Italijansko in ameriško himno, se je letalo dvignila V intervjuju, ki ga je Imel z dopisnikom «Rome Daily American« je De Gasperi izjavil, da so trije poglavitni smotri njegovega obiska v Združenih državah: razgovor o ameriškem posojilu; dobiti zagotovi, lo za minimalno pošiljko živil v Italijo po končanem poslovanju ustanove UNRRA; tretjič pa hoče ustvariti med Američani zaupanje v novo Italijo.
Izjavil je, da je, medtem ko v Italiji ne upajo več na spremembo mirovne pogodbe, p0 njegovem mnenju možnost, da so Združene države pripravljene olajšati tiste določbe, ki se nanašajo na odnošaje med Združenimi državami in Italijo.
STABILIZACIJA FRANKA
London, 4. januarja Notiranje funta šterlinga je včeraj na. črni borzi v Parizu padlo za 8fo. Skoraj vse veletrgovine so bile zaprte za Novo leto, toda na Splošno so trgovci sprejeli odloke, ki jih je vlada izdala za znižanje cen. Gostilničarji so naredili izjemo ter so še naprej prodajali po starih cenah. V pozivu, ki so ga izdali francoskemu narodu, je finančni minister Andrč Philippe zahteval sodelovanje vseh Francozov pri izvedbi Vladnega programa. Izjavil je: «Ko boTo premagali to začasno krizo, bo dokazano, da je francoski frank ena izmed najtrdnejših valut v Evropi.«
Trumanova poslanica v ponedeljek Joe Martin predsednik zbornice
WASHINGTON, 4. januarja — Včeraj se Je sestal v VVashingto-nu novi kongres, ki Je 80. ameriški kongres in po 16 letih prvi kongres, v katerem ima večino republikanska stranka. Kongres bo razpravljal o važnem zakonodajnem programu, ki se nanaša na povojne probleme miru in gospodarskega zavarovanja.
Gledalci, ki so napolnili galerije,
so slišali Izjavo poslanca Josepha W. Martina mi. iz Massachusettsa, ki Je novi predcsdnlk poslanske zbernice, ko je izjavil, da se repu-bl kanska večina «zaveda z zaupanjem v Boga* svoje sedanje odgovornosti, katero una doma :n v tujini.
Martin, ki so ga izvolili z 244 gla-sov^proti 182, je bil deležen dolgotrajnih ovacij s strani 429 prisotnih članov, ko mu je bivši predsednik Sam Rayburn, ki je demokrat iz Teksasa, odstopil svoje mesto. Rayburn je dejal, da je Martin ((prijatelj človeštva« :n ga je po-hvaril, češ da Je Martin mož, ki je dokazal svojo sposobnost in k'-uživa ugled zaradi svoje poštenost.
Zbornica je po kratki seji odložila svoje zasedanje na ponedeljek, ko bo na skupni seji s senatom poslušala predsednika Trumana, ki bo osebno prečital svojo poslanico. Predsednik Truman j? s pomočjo televizijskega aparata v Beli ira; opazoval otvoritev kongresa.
Pred preložitvijo seje je zbornica s poimenskim glasovanjem »preje-la načrt kongresa za preosnovo, katerega so odobrili že na zadnji seji in ki ima namen preurediti način poslovanja, tako da bi zmanjšali število rednih odborov od 46 na 19 in združili vojaške ter pomorske odbore.
Prvi zakonodajni predlog, ki je prišel pred zbornico, Je bil zakonski načrt, ki predvideva zn žanje večjega dela davkov na osibne dohodke v Združenih državah za 20%.
Senat pa je pr; svojem včerajšnjem zasedanju že zgodaj zadel na težave. Glede demokratskega senatorja Bilboja iz Mississippi-ja, ki je bil ponovno izvoljen za do-
SPORAZUM ZA PLOVBO
London, 4. Januarja Velika Britanija je nakazala fran. coski vladi 5,750.000 štcrlingov za uporabo francoskih ladij med vojno. To so sporočili ob priliki podpisa anglo-franeoskega sporazuma za plovbo v Londonu. Sporazum sta podpisala britanski minister za prevoze Bames ter francoski minister Moch.
Razkol i poljski
vladni socialistični stranki
LONDON, 4. januarja. — V poljski socialistični stranki je nastal razkol. Protikomunistično krilo te stranke, ki je bila doslej v vladnem bloku, je izstopilo iz njega ter se povezalo z opozicijsko kmetsko stranko Stanislava Mikolajczyka. Londonski krogi menijo, da je deloma tudi to vzrok za mnoHčne aretacije opozicijskih kandidatom, o koterih poročajo iz Varšave.
Sooialiste, k, so se odcepili, vodi
Zggmunt Zulavoski, ki je bil pred vojno voditelj poljskih sindikalnih organizacij, med vojno pa voditelj podtalnega gibanja ter eden izmed podpisnikov sporazuma vseh strank, ki so zdruiene v sedanji ^začasni vladi narodne edinosti», ki so jo sestavili poleti leta 191)5. V pismu, e katerem sporoča, da izstopa tz uradne socialistične stranke, zatrjuje Zulaurski, da je bil pred dvojno izbiro: ali ese umakniti iz poli-Učnega delovanja», ali pa zapustiti stranko, ker se ne strinja z njeno politiko.
Zulaioski se ne strinja z določilom, ki ga vsebuje nedavna pogodba med uradnimi socialističnimi voditelji {n komunisti, katerem so oficielni socialisti objubili, da se bodo v interesu edinosti borili proti ^desnemu krilu* v svoj stranki.
Po poročilih, ki so jih dobili Mi-koiajcxykov\ prijatelji v Londonu, je Zulaioski pristal na to, da bo nosileo liste poljske kmetske stranke t> pokrajini Krakom, kjer je zelo priljubljen in kjer je pri referendumu, ki je bn letoSnje poletje, 80% volivcev odgovorilo z «ne» na vprašanje o odpravi senata.
Tako v industrijskih področjih kakor tudi na deieh nastopa močan opozicijski blok, v katerem je glavna poljska kmetska stranka, proti vladnemu bloku komunistov, oficielnih socialistov in raznih majhnih strank.
Krogi kmetske stranke menijo, da je tudi to vzrok za preganjanje njihovih kandidatov, voditeljev stranke ter njenih pristašev, O kar tereni poročajo iz Poljske,
Na Poljskem dvomijo, da se bo 'mogla sedanja , Mikolalczgkova
kmetska stranka udeleilti volitev, ki bodo 16. januarja.
Voditelj kmetske stranke je izjavil v Varšavi tujim dopisnikom, da stalno prihajajo vesti o aretacijah in nasilnih dejanjih proti pristašem stranke. V Ka-liszu so zaprli 199 podpisnikov volivne liste kmetske stranke, v Poznanju so aretirali skoro vse člane začasnega urada stranke. Nato je Mikolaiczgk omenil mnoge primere zastraševanje kandidatov in rednih članov njegove stranke ter izjavil, da upa, da bo v torek izjavil, če se bo njegova stranka lahko udeležila volitev.
bo 6 let, sta namreč dva senatna odbora vodila preiskavo; eden izmed odborov se je bavil z obtožbo, češ da so v državi senatorja Bilboja na volivce-čmce izvajali pritisk, medtem ko je drugi odbor preiskoval finančne odnošaje tega senatorja do vojnih dobaviteljev. Dolgo razpravljanje, ali naj Bilboja takoj pripustijo k zasedanju, ali pa naj mu to zabranijo, dokler traja preiskava, je zavleklo prisego 37 na novo izvoljenih senatorjev, ki bodo postali člani zgornje zbornice, katera šteje 96 članov. Preden se je pričelo to razpravljanje, so zaprisegli samo Raymond,a Ealdwina iz Con-nectituta, čigar ime je po abecednem redu pred Bilbojevim imenom.
JOE MARTIN
novi predsednik ameriške poslanske zbornice
NE VEC KOT 10.000 DELAVCEV
London, 4. januarja Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Velika Britanija popolnoma podpira odločitev zasedbenih oblasti ameriškega področja v Nemčiji o prepovedi zaposlitve preko 10.000 delavcev v posameznih tovarnah. Smo-je, da preprečijo razvoj kartelov in ter britanske in ameriške politike monopolov v zahodni Nemčiji.
AMERIŠKO LETALSTVO
Washlngton, 4. januarja
Poročilo ameriških zračnih sil ob zaključku leta 1946 pravi, da so imele zračne sile izredno bogato leto, kar se tiče novih raziskav ter novega razvoja na področju vojaškega letalstva. Izrazile so upanje zn « še večji razvoj v 1947.»
Bistveno v razvoju preteklega leta Je dejstvo, da so letala na reakcij-ski pogom, ki so bila še novost, po. stala preizkušena letalska sila, ter nastanek 10.000 novih superbomb-nikov.
Višek v preteklem letu je bilo poročilo, da je prvo letalo ameriških vojaških sil na raketni pogon «Xs-l» uspešno izvršilo 19 minutni polet To letalo, ki leti z največjo hitrostjo 2720 km na uro ter v višini 24 tisoč metrov, Je trenotno leteči raziskovalni laboratorij. Naloga tega letala je, zabeležiti učinke bralne na letalu, ki presega br-zlno zvoka. Treba bo še nekaj č-asa, preden bo letalo preseglo meje br-zine, ki je hitrejša od zvoka.
Francoski pogoji
za premirje v Indokini
LONDON, 4. januarja. — «Times» piše, da je upali, da bo konferenca med francoskim ministrom za kolonije Moutdom in vietnamskimi voditelji prekinila bitko v Indokini, toda na-glaša, da morajo ti voditelji omiliti svoje zahteve, preden lahko pridejo do indokitajske zveze. Prihod prvega kontingenta vojakov v Saigon po morju dokazuje francosko voljo, da vzpostavi red v vsej Indokini ter pravi:
slnspekoijsko potovanje, ki ga zdaj dela francoski minister za francoska prekomorska posestva Moutet, je odkrilo obstoj močnih elementov v Kočinčini, Kambodži in Laosu, ki se bojijo vietnamske nadvlade ter gledajo na Francijo, da si lahko e njeno pomočjo zagotovijo krajevno samovlado.
sVendar je videti, da ni razlogov, da bi dvomili, da bi stranka Viet Minh ostala najbolj mirodajni predstavnik narodnega gibanja u Viet Namu. Ilo Ci Minh in njegovi tovariši so naleteli na leZave, toda so Se edine osebe, s katerimi ‘e mogoče skleniti sporazum.
sNjihova zahteva po razgovoru ■s Moutetom bi lahko dala večje upanje za zadovoljivo prekinitev sedanjih sovražnosti, kakor pa prisotnost bivšega vietnamskega ministra Ngugena Manh Ha v Hanoju pod francosko zaSčito, ki je odklonil slediti svojim tovarišem v tajinstvene tonkinske džungle.
Toda potrebne je kot predhodni korak k ustanovitvi nove indo-kitajsk« zveze — zaključuje *Ti-mes* — da voditelji Viet Minha opuste svojo nespravljivost ' n se zavedo, da morajo vsaj nekatere izmed svojih teženj zmanjšati, če s. hočejo pridobiti naklonjenost ostalih članov federacije.
Poročevaleo francoskega zunanje, ga ministrstva je objavil francoske pogoje za pričetek pogajanj z na pol avtonomno nacionalistično vietnamsko vlado. Pogoji so naslednji: v pivi vrsti mora vietnamska vlada takoj zaukazati konec sovražnosti; drugič mora pred pričetkom pogajanj vzpostaviti reprezentativni značaj vietnamske vlade.
Poročevaleo je dodal, da ni verjetno, da bi Moutet med svojim bivanjem v Indokini izročil mirovni načrt vietnamski vladi. Moutet se bo vrnil v Francijo 11). januarja.
Poročevaleo je nato izjavil: «Francoska vlada ima zadostne razloge za miSlenje, da je vlada Ho Či Minha, ki je ob pričetku pogajanj zbezala iz Hanoja, v razpadanju*.
„ULUS" OPTIMIST
London, 4. januarja Ankarska radijska postaja je poročala, da je poluradni turški časo-p.s «Ulus», glasilo republikanske ljudske stranke (glavna turška politična stranka), objavil članek, v katerem piše, da dogodki zadnjih tednov kažejo, da je Sovjetska zveza spoznala, da «ji je zatiralna politika bolj v škodo kot v korist.))
Časopis pravi, da vsi znaki kažejo, da bo leto 1947 postalo leto mini, Po mnenju člankarja je potrebno zgraditi na Srednjem. Vzhodu varnostni pas od Irana skozi Turčijo in Balkan do Srednje Evrope.
Ce je mogoče zgraditi ta varnostni pas, dodaja časopis, bi arabske države prenehale biti predmet tajnih borb ir.ed velesilami, pritiska na Turčijo v obliki zahtev in propagande pa ne bi 'bilo. Balkan bi •imel možnost postaviti se na noge in ozdraviti svoje rane.
Podonavske države bi imele možnost, da se koristno udejstvujejo pri obnovi Evrope; na ta način bi vzpostavili spoštovanje in dobre odnošaje med sovjetskim svetom in ostalimi državami.
Zunanja frpiina
Združenih ameriških držav
WASHINGTON, 4. januarja. — Ravnatelj urada za zunanjo trgovino pri ameriškem trgovinskem ministrstvu, Arthur Paul, je govoril o izgledih za ameriško zunanjo trgovino in izjavil, da bo ameriška zunanja trgovina v 19Jj7 verjetno na-rastla, posebno kar se tiče uvoza.
Arthur Paul je dejal: «Leto 191)6
je bilo za ameriško zunanjo trgovino zelo dobro; leto 191)1 mora biti Se boljSe. Stalno naraščajo svetovne potrebe po gospodarskih dobrinah, katere lahko proizvajamo ter smo Ze napravili načrte za njihovo izdelavo, Ce ne bo kakega preokreta ali zadržka, mora neizogibno slediti izboljšanje.
«V letu 191)6 smo izvozili blaga v skupni vrednosti 10 milijard dolarjev, od katere vsote odpade 8 milijard dolarjev na trgovinske posle, ostali del celokupne vsote pa odpade na dobave za obdarovanje in pomoč preko ustanove UNRRA in drugih ustanov, ter na zaključne pošiljke po zakonu o najemu in posoji. Nadalje smo odstopih ali pa prodali preostanek (prebitekJ ameriške imovine v tujini v vrednosti ene milijarda dolarjev. V isti dobi smo uvozili blaga v vrednosti skoro petih milijard dolarjev; uvozili smo tako blago, katero zelo potrebujemo, vitevši kavčuk, surovi
petrolej, kavo, sladkor, sadje in časopisni papir.
«V letu 191)7 bo naš izvoz najbrie presegel vrednost 11 milijard dolarjev. Svetovne potrebe po naših Živilskih izdelkih, bombažu in tobaku, kakor tudi po naših strojih vsake vrste, trajajo Se nadalje. Ce bomo vzdrZali našo industrijsko proizvodnjo na tej stopnji, bo v 191)7 povpraševanje po teh dobrinah Se večje.
oTrgovtna je kroženje gospodarskih dobrin v dveh smereh. Naš izvoz je b<l v zadnjih letih dosti večji kakor naš uvoz. To razliko moramo izranati in povečati naš uvoz, če hočemo našo povojno trgo. vino zgraditi na solidni osnovi. Samo na ta način bomo mogli vzdrževati naš izvoz na sedanji višini in samo na ta način bodo druge dria-ve mogle odplačati posojila, katera so pred kratkim prejele.
<tCe ^omo v tej smeri nadaljevali, bomo imeli vso možnost, da ustvarimo trdno in trajno osnovo za čvrsto mednaradno , trgovino.»
Vohunska razprara
pred beograjskim Sodiščem
Zasliševanje obtožencev je bilo večkrat dramatično
BEOGRAD, 4. januarja — Po čitanju obtožnice na beograjskem procesu je branilec Miše Trifunoviča skušal podaljšati postopek s tem, da je predložil sodišču ločiti razprave proti Stefanoviču, Susti-nu, Jovanoviču, Iliču in Kostiču od razprav ostalih treh obtožencev, z izjavo, da zločini, katerih so obtoženci obtoženi, niso med seboj v zvezi. Po kratkem razpravljanju Js sodisce zavrnilo predlog obrambe pod pretvezo, da je brez osnove, ker obtožnica dokazuje, da Jo delo obtožencev predstavljalo skupno delo. Sodišče je nato zaslišalo izpovedi obtožencev. Stefanovič Je priznal, da Jo imel razgovore s Prido-noffom, ki je bil njegov predstojnik na ameriškem veloposlaništvu v Beogradu, v oddelku za prevode in tisk, ter svetovalcem ameriškega veleposlaništva Shantzem in na njunih stanovanjih.
Priznal je, da je poslal Pridonof-fu 40 porodil, skoraj vsa pisana o ((raznih aktualnih vprašanjih v Jugoslaviji« in da Je dal Shantzu dve ali tri izmed teh poročil. Izjavil je, da ga je Pridonoff vprašal, ce so v Beogradu tajinstveni umori. nakar je odgovoril,, da je slišal, da so izvršili take uboje.
«Ko je Pridonoff odšel v Združene države — je rekel Stefanovič — sem dajal posebna obvestila svetniku Shantzu. Obtoženec je nato priznal, da mu ja dal podatke o nekem letalu, ki je letelo nad Beogradom in je izjavil, da jih je dobil od nekega znanca, da pa točno ne ve za njegovo ime in (la tudi ne ve, kje je zdaj.
Na predvčerajšnji razpravi je bivši časnikar Branko Jovanovič priznal, da je izročil vec napačnih podrobnih podatkov o delovanju četnikov in križarjev ter o dom nevnih pobojih častnikov jugoslovanske vojske itd. Grgurju Kostiču, ta pa jih je dal Pridonoffu.
Jovanovič je takoj v začetku svoje izpovedi priznal, da le kriv. Čeprav je pri prejšnjih zaslišanjih priznal, da mu je bilo znano, da Je bil Kostič v službi ameriškega vohunstva, Je skušal na predvčerajšnji razpravi odkloniti krivdo za to, čes da tega ni vedel.
Na koncu Jovanovičevega zaslišanja Je prišlo do dramatičnega soočenja mod njim in 2eljkom Suštinom. Jovanovič Je skusal zanikati, da je povabil Sustina, naj naveže stike s Pridonoftom, Suštin pa Je rekel Jovanoviču v obraz:	«Vi ste me povabili, naj
navežem stike z Američani«.
V odgovor na vprašanje javnega tožilca Je Suštin priznal, da je obvestil Jovanoviča, da Je dal Pridonoffu svojo beležko z zaupnimi podatki o jugoslovanski vojski. Suštin se je obrnil k'Jovanoviču ter rekel: «To sem storil, ker ste mi rekli, da moramo ostati v stikih z Američani, da bomo mogli nekoč bežati iz Jugoslavije.« Končno je Suštin ponovil, da ga je Jovanovič povabil, naj stopi v zvezo s tujo vohunsko službo. Na vprašanje javnega tožilca, ali mu Je Jovanovič rekel, naj naveže stike s tujo vohunsko službo, je Suštin odgovoril: «Da, on mi je to rekel«.
Sodišče Je nato zaslišalo Aleksandra Iliča, ki je bil pred vojno uradnik. na jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju. Od leta 1945 je sodeloval kot vohun z Mitutinom Stefanovičem, glavnim agentom a-meriške vohunske službe, ter mu Je dajal napačne podatke; da bi zbudil videz, da so bile v Makedoniji številne sovjetske čete, čeprav je bilo splošno znano, da v Jugoslaviji ni bilo sovjetskih čet. Dajal je tudi razne deloma netočne podatke o terorističnem delovanju četnikov in drugih skupin, ki jih Je Stefanovič izročal svojim nadrejenim.
Skupno z Brankom Jovanovičem je prigovarjal Suštmu, naj stopi v Ameriško vohunsko službo, ter je oktobra 1945 organiziral sestanek med Suštinom, Stefanovičem in a-meriškim vohunom Pridonoffom.
Ilič Je skušal prepričati sodišče, da je čisto slučajno spravil z vze-zo Suština s Pridonoffom, da bi zmanjšal svojo odgovornost pri de. lu te vohunske skupine. Vendar pa Je njegovo zavestno vlogo pri organiziranju tega sestanka potrdil Stefanovič, ki mu je pri soočenju rekel: «Vi ste me prisilili, naj vzpostavim med Suštinom in A-meričani in vi (Ilič) ste prisostvovali temu sestanku.«
Ko je prišel v stik z ameriškim vohunom Pridonoffom, mu Je Suštin dajal podatke o vojaških tajnostih. Za te informacije Je dobil enkrat 2000 dinarjev od Pridoncffa drugič pa 1000 dinarjev.
Med soočenjem med obtožencema Iličem in Stefanovičem je slednji tudi potrdil, da mu je Ilič dal napačne podatke o navzočnosti sovjetskih čet v Makedoniji.
Sodišče je nato zaslišalo tretjega obtoženca, bivšega novinarja Ko-stiča. V poletju 1945 je Koatič skupno » Stefanovičem sodeloval v vohunski službi kot eden Izmed njenih glavnih obveščevalcev. Dobavil je obtoženemu Stefanoviču veliko število podatkov informativnega značaja socialne, politične in gospodarske narave, poleg tega pa je dostavil Stefanoviču različna pisana poročila ameriškemu vohunu Pridonoffu.
Obtoženi Kostič je v teku razprave poizkušal zanikati, da bi vedel, da je bil Stefanovič v ameriški vohunski službi, toda 'predsednik je
prečital preiskovalne dokumente, v katerih je obtoženi Kostič priznal, da Je vedel, da je Stefanovič ob-veščeval ameriško veleposlaništvo o vsaki stvari. Na predsednikovo vprašanje, ali ta njegova izjava, katero je dal med preiskovanjem, odgovarja resnici, je bil obtoženi Kostič prisiljen priznati ter reči «da».
Potem ko je zaslišal obtoženega Kostiča, je predsednik proglasil zasedanje za končano.
Obtožen] Branko Jovanovič je tudi priznal, da je bil v stiku z obtoženim Suštinom. Priznal je, da je spravil Suština v stik z obtoženim Stefanovičem, glavnim vohunom funkcionarja ameriškega veleposlaništva Pridonoffom, toda js dejal, da je storil to le po vztrajanju Suštincve ljubice, poklicne vohunke Helene Benz. Nato je predsednik zaslišal obtoženega Jovanoviča o' njegovem sodelovanju pri organiziranju bega ljudskega izdajalca Milana Baje, ki se je skrival oblastem. V poizkusu, da bi se razbremenili krivde, je obtoženi Jovanovič zatrdil, da je sodeloval pn tej organizaciji le «iz sočutja*.
Vprašan, ali Je nudil obtoženemu Kostiču in ostalim svojo pomoč pri prekoračenju meje, je Jovanovič odgovoril: «Da, nudil sem«.
Na nadaljevanju razprave so včeraj zaslišali enega izmed obeh glavnih obtožencev, Miloša Trifunoviča, bivšega ministra in ministrske, ga predsednika begunske jugoslovanske vlade v Londonu. Ko so ga povprašali, ali je izročil ameriškem vohunu Pridonoffu poročilo na 40 straneh, katerega mu je izročil ob-
Washington, 4. januarja
Komisija za pomorske zadeve ameriške poslanske zbornice Je predložila poročilo, v katerem zahtevajo za Združene države ((popolne pravice« nad nekaterimi otoki v Pacifiku, ki pripadajo, ali ki so jih nakazal; kot mandat drugim člane«' Združenih narodov. V tem poročilu izjavljaljajo, da so ti otoki «sklepi pri verigi ameriške varnosti« in da jih države, ki jih zdaj nadzorujejo, ne bi mogle braniti.
Otoki, ki jih ta komisija zahteva za Združene države, so sledeči: Ma-nus, (v Admiralskem arhipelagu), ki je pod nadzorstvom Avstralije; otok Sv. Duha (na otočju Novih Hebridov), ki je pod nadzorstvom Velike Britanije :n Francije; otok Noumča (v Novi Kaledoniji; Fran-
Liberlja je v torek podpisala listino kot osma država. Sklep glavne skupščine Združenih narodov glede pripravljalne komisije določa, da je ta komisija ustanovljena tedaj, ko osem držav-članic podpiše listine mednarodne begunske or. ganizacije jn pripravljalne komisije za to organizacijo. 7,e poprej so listino podpisale sledeče države: Združene države, Kanada, Guate-mala, republika San Domingo, Francija, Filipini in Honduras.
Sama mednarodna begunska organizacija bo ustanovljena tedaj, kadar jo bo odobrilo 15 držav* članic Združenih narodov ali zadostno število držav, ki bodo prispevale 75% celokupnega preračuna mednarodne begunske organizacije za 1- 1947.
Ena izmed prvih nalog pripravljalne komisije bo izvolitev tajnika, ki bo opravljal posle. V delokrog te komisije spada tudi priprava za uspešno delovanje same begunske organizacije, priprave za sklicanje glavnega sveta i stanove IRO in osnutki za prvi program te organizacije.
Pripravljalna komisija lahko tudi po svoji uvidevnosti prevzame funkcije, delovanje, imovino in osebje že obstoječih organizacij, ki se zdaj bavijo z begunci in razseljenimi osebami, pod pogojem, da m sporazumejo, da j« reden
toženi Zdravkovič po svojem zetu, je Trifunovič izjavil: «Da».
Na ponovna vprašanja je obtoženec priznal, da je numeriral strani poročila ter izvršil popravke na besedilu. Priznal je tudi, da se je enkrat sestal z vohunom Pridonoffom.
Obtoženec se je zapletel v nasprotja z ozirom na način, kako se je spoznal s Pridonoffcm Najprej je zatrdil, da se je sestal s Pridonoffom v veži ameriškega veleposlaništva. Toda ko Je predsednik sodišča primerjal to izjavo z izjavo njegovega zeta, obtoženega Stanka Viča, je Trifunovič priznal, da se Je sestal s Pridonoffom v Stankovičev; hiši.
Trifunovič, ki je očividno skušal zanikati svoje srečanje z vohunom Pridonoffom v zetovi hiši, se je zmešal in ni vedel odgovoriti na predsednikovo vprašanje, ki ga je vprašal, naj razloži svoje nasprotujoče si izjave.
Na naslednje vprašanje Je priznal, da se je zanimal za to, da bi izvedel, če je Stankovič dejansko oddal poročilo Pridonoffu in je tudi priznal, da je obvestil obtoženega Zdravkoviča, avtorja poročila, da je poročilo bilo izročeno namemb-nlku.
Poročilo je poleg podatkov, ki so tvorili državne tajnosti, kakor na primer podrobnosti o številčnosti jugoslovanske vojske, vsebovalo tudi po besedilu obtožnice, zelo dosti napačnih potankosti o političnem in gospodarskem položaju države.
Temu je sledila dolga vrsta vprašanj, ki jih je predsednik zastavil obtožencu v zvezi s poročilom, ka-
či ja); Guadalkanal (na Salamon-skih otokih — Velika Britanija).
«Zaradi naše varnosti na zahodni polobli in zaradi miru na Pacifiku — zatrjuje komisija v svojem poročilu — bi morale Združene države imeti vsaj prevladujoče nadzorstvo nad bivšimi japonskimi mandati, ki jih predstatvljajo Maršalski, Karolinški in Marijanski otoki ter nad japonskimi otoki lwo in Bonin.
((Združene države bi morale končno imeti posebne in bistvene pravice nad oporišči, ki so jih zgradile med vojno na drugih otokih, ki pripadajo zavezniškim državam Združene države ne smejo dovoliti, da bi njihova oporišča na Pacifiku ponovno prišla v položaj nepripravljenosti, v katerem sta bila n pr. Guam in Wake».
prevzem bistveno važen za mednarodno begunsko organizacijo.
Odposlanstvo papeške komisije za petnoč se je vrnilo iz Južne Am rike. Na povabilo prizadetih vlado jt odposlanstvo obiskalo Argentino, Brazil, Čile in Peru. Smoter odposlanstva je bila preučitev možnosti za kolonizacijo na teh ozemljih m nakup živil v namene papeške komisije za pomoč.
Podtajnik ministrsta za Italijane v tujini Giuseppe Lupiš je sprejel argentinskega odposlanstva za priseljevanje iz Evrope in opolnomoče-nega poslanika Scilinga ter člana odposlanstva očeta Silvo. Sprejem je bil uvod v razpravljanja o italijanski emigraciji v Južno Ameriko.
Kanadski izseljeniški urad v Haagu je začel prvič poslovati, odiral- se je vojna končala, ter so pred uradom staie dolge vrste Nizozemcev, ki se želijo izseliti v Kanado.
Pravijo, da mora po kanadskem izseljenskem zakonu vsak izseljenec navesti ime kakega sorodnika, ki je pripravljen jamčiti, da izseljenec ne bo postal breme za kanadsko državo.	\
Reuter še dodaja: «Ničesar še niso sklenili gleda ctvoritve podobnih izseljeniških uradov v Belfastu Glasgomi in I.ive-.ptvUu-
U. S. A. zahtevajo
otoke na Tihem morju
Pripravljalni odbor
Mednarodne begunske organizacije ustanovljen
LAKE SUCCESS, J. januarja — Osem držav-ilamc Združenih narodov Je zdaj podpisalo tako ustavo mednarodne begunske organizacije (IRO) kakor tudi sporazum glede pripravljalne komisije za to organizacijo; s podpisom osmih držav je ze ustanovljena pripravljalna komisija. Prvo zasedanje te komisije, bo, v skladu s sklepom glavne skupščine Združenih narodov, sklical »čimprej« glavni tajnik Združenih narodov.
terega naj bi sestavila in o njem razpravljala Trifunovič in obtoženi Zdravkovič. na osnovi podatkov, ki jih je zbral Zdravkovič na zahtevo satrrega Trifunoviča.
Trifunovič je poizkušal zanikati vlogo, ki jo Je imel pri sestavljanju tega dokumenta z zatrjevanjem, da je star in slaboten ter da Je izgubil spomin hi z zanikovanjem, da bi čibal poročilo, toda je često padel v nasprotja. Obtoženec je bil prisiljen priznati, da je poročilo vsebovalo državne skrivnosti.
Ko so ga vprašali, kje naj bi bila številna koncentracijska taborišča razvrščena po vsej državi s stotina, mi tlsočev oseb, katerim so odvzeli svobodo, o čemer je govora v poročilu, je odgovoril: «Nikjer» m da ne ve ničesar o sto t.sočih aretirancev.
Čeprav je priznal, ad bi različne okoliščine, omenjene v poročilu, lahko izzvale virešavanja in intervencije tujih držav za izvrševanje pritiska, je vztrajal pri svoji trditvi, da ni čital poročila.
Sledilo je zasliševanje obtoženega Zdravkoviča, kateri se je priznal za krivega ter priznal, da je v januarju ali februarju 1946 skupno s Trifunovičem napisal poročilo, ki ga je označil za «skromno politično poročilo«, in katerega Je Trifunovič dal dostaviti vohunu Pridonoffu.
Dodal je, da je govoril le enkrat samkrat s Trifunovičem o načinu, kako mora biti sestavljeno poročilo, ter sta bila sporazumna, da je b.Io v poročilu potrebno omeniti sporazum Tito-Subašič. Potem ko je poročilo sestavil, ga je predložil Trifunoviču, kateri mu je dejal naj mu pokaže, kar je napisal.
V nadaljevanju zasliševanja Je predsednik sodišča vprašal obtoženega Zdravkoviča, če priznava, da je poročilo, katerega je napisal in predložil ameriškemu vohunu Pridonoffu, vsebovalo napačen opis političnih in gospodarskih razmer ter na splošno vseh razmer v Jugoslaviji.
Obtoženec Je odgovoril: ((Medtem ko zdaj čitam to poročilo, priznavam, da je tako«.
Priznal Je tudi, da Je v tem. ko je izročil to poročilo, nasvetoval Trifijioviču, naj «ga obdrži doma«.
Potem je predsednik prečital obtožencu vrsto odstavkov njegovega poročila, kateri vsebujejo važne vojaške podatke, kakor na primer podrobnosti o številčni sili Jugoslovanske vojske.
Predsednik jo vprašal:	»Ali
vam je Jaano, da lahko taka vrsta poročila, ko Je enkrat v rokah oseb, ki nimajo prijateljskih teženj do naže države, dovede do določenih akcij, do pričetka gospodarske vojne in na splošno do izvrševanja pritiskov?« Obtoženec je odvrnil: «Priznam, da je v poročilu nekaj odstavkov, ki predstavljajo resno vprašanje in velike napake. So odstavki v poročilu, ki ne odgovarjajo resnici«.
Na zahtevo javnega tožilca so soočili oba obtoženca. Med tem soočenjem, ki Je bilo zelo burno, sta oba obtoženca poskušala zvrniti odgovornost drug na drugega. V bojazni pred odgovornostjo nj nobeden izmed obeh upa! priznati, da je imel iniciativo pri pisanju poročila in pri njegovi izročitvi ameriškemu vohunu Pridonoffu, Soočenje so ponovili večkrat, toda obadva obtoženca sta vztrajno trdovratno ponavljala svoje trditve. Ko je končno obtoženi Zdravkovič trdno izjavil, da «Je on napisal poročilo zaradi nagovarjanja Trifunoviča«, se Je ta, ki je mirno sedel na klopi, nenadno dvignil ter je z grozo stresel glavo kričeč:	»Nissm storil tega, ne,
ne, ne!«
Sodišče Je nato pričelo z zasliševanjem Stankoviča, soobdolžer. Trifunoviča, ki Je na Trifunov c . ukaz dobil od tega inkriminiran i poročilo ter ga Izročil vohunu Pridonoffu. Obtoženi Stankovič je i‘' prej poznal Piidonoffa, in je vedel, da je Pridonoff na delu v Jugoslaviji, da bi dobil te podatke.
Ko Je odgovoril na predsednikovo vprašanje: »Alt ste izročili o-menjeno poročilo Pridonoffu r,a Trifunovičevo zahtevo?«, Je obtoženec odgovoril: «Da».
Javni tožilec se je nato obrnil Trifunoviču, in ga vprašal, če je dobil podebna poročila od koga drugega. Obtoženi Trifunovič je najprej odgovoril negativno, toda končno Je priznal, da je dobil poročilo o položaju v Sandžaku.
Ko je s tem sodisce zaključilo zasliševanje vseh obtožencev, je pričelo z zasliševanjem prič.
Priča Isajlovič je težko obtožil Stefanoviča. Izjavil je, da so ga maja 1945 predstavili Stefanoviču.
Predsednik ga je vprašal: «On vas je vprašal za seznam imen častnikov OZNE?« Priča Je odgovorila pritrdilno.
Na vprašanje javnega tožilca je priča potrdil, da je Stefanovič pokazal tudi zanimanje za jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi.
Nato so zaslišali pričo Nikolo Mariča iz Beograda. Ta priča je tudi izjavil, da ga Je Stefanovič povprašal za informacije o Jugoslovanskem poslaniku v Moskvi, ker so to »zahtevali Američani«.
Po zasliševanju prič so razpravo preložili.
ŽENSKI KOTIČEK
'PudovčA jzcl vse. phidibe.
POLJSKE VOLITVE
UMORJENI IN UGRABLJENI ČLANI ODBOROV
Varšava, 4. januarja
Poročevalec poljska vlada Ja izjavil, da so do 27. decembra umorili 23 elanov krajevnih votivnih odborov, 8 pa ugrabili. Zdaj menijo, da so tudi ti mrtvi.
Splošna poljske volitve bodo 19 januarja.
Ko so dopisniki prosili za podatke o zatrjevani aretaciji neke cs3be, a katero so se razgovarjali, je poročevaieo odgovorili «V tej državi ni bil In ne bo nihče aretiran, ker Je govoril z dopisniki. Tudi če bi hoteli, ne bi mogli are-t rati polovice poljskega prebivalstva.))
Varšavski listi so sporočili, da so predložili ločen seznam katolikih kandidatov za volitve v starem vseučitlškem mestu Krakovo. To Je prva vest, ki govori o katoliki udeležbi pri volivnl kampanji.
SVOBODNI RAZVOJ
ITALIJANSKIH SOL V PODROČJU B JULIJSKE KRAJINE
Beograd, 4, Januarja Kot poroča «Tanjug», se kulturno življenje italijanske manjšine razvija svobodno v področju «B» Julijske krajine. Povsod, kjer je italijansko prebivalstvo, so organizirali italijanska vzgojna društva In v mestih in vaseh, kjer je prebivalstvo mešano, so ustanovili ital. Jmsko-slo-venska kulturna društva. Tako na primer je v koprskem okrožju devet Italijanskih vzgojnih društev, štirje italijanski zbori ter sedem dramatskih skupin. Kakor pravi »Tanjug«, oblasti v polni meri podpirajo razvoj teh ustanov. V Kopru je tudi Škofovski seminar, kjer vzgajajo duhovnike za tržaško kurijo.
Italijanska imanjšina severo-zahodne Istre ima sedem srednjih šol s 30 razredi in 63 profesorji, 12 osnovnih šol s 120 razredi in 107 učitelji, 3 otroške vrtce z 28 učitelji ter eno zasebno osnovno šolo.
POSARSKI PREMOGOVNIKI OBRATUJEJO
Hamburg, 3. januarja Kakor poroča britanska obveščevalna služba ▼ Nemčiji, Je spet vseh 17 premogovnikov v Posarju znova v obratu. Ti rudniki, pri katerih so nastavljeni francoski in-genirji, zaposlujejo 58.000 rudarjev, kar je nekoliko manj kot normalno.
LUKSEMBURŠKE ZAHTEVE
Pariz, Januarja Po Izjavi francoskega zunanjega ministrstva bo kneževina Luksemburg predložila ozemeljske zahteve do Nemčije. Ozemlje, ki ga zahteva Luksemburška, obsega del pokrajine Mozele ter mesti Vinden in Bitburg.
KOENIG NE BO ODSTOPIL
Pariz, 8. januarja Francosko zunanje ministrstvo je odločno zanikalo vesti, po katerih naj bi vrhovnega poveljnika francoskih zasedbenih čet v Nemčiji generala Josepha Pierrea Koe-niga odpoklicali kot francoskega zastopnika v zavezniškem nadzorstvenem svetu v Berlinu.
GERBRAHDIJEVA KRITIKA
London, 4. januarja
Dr. Gerbrandi, ki je bil med vojno predsednik nizozemske vlade v Londonu, je gmjal sporazum med nizozemsko vlado ln republikanskimi voditelji v Indoneziji, češ da ta sporazum ni v skladu z ustavo. Ger-brsmdi Je izjavil, da je ta sporazum potrdil republiko, katero so ustanovili z Japonskim denarjem in z nepravičnostjo ter Je dejal, da so organizacijo in ustavo nizozemske Indije izpremenill v neko tako državno obliko, da ae ni mogoče spoznati.
Gerbrandi je nato grajal glavnega guvernerja nizozemske vzhodne Indije dr. Van Mooka, ker je sklenil ta sporazum in je zatrdil, da je Mook skušal izpremeniti celotni ustroj nizozemskega imperija. Gerbrandi Je končno dejal, da bi moral biti med nizozemskim narodom plebiscit, preden so na ta način Izpre-menil; ustatvo.
Ce ga Se nimate, si gotovo želite črn enostaven pulover, ki Je tako praktičen in za vsako priliko primeren. Podnevi ga lahko nosite k črnemu ali sivemu športnemu krilu. Za večerne prireditve ali gledališče pa lahko videz pulovra popolnoma izpremenite, s tem da ga pošljete s svetlico ali barvastimi steklenimi kroglicami. Nihče si ne bo mislil, da je ta lepa večerna bluza vas skromni čmi pulover, v katerem ste še dopoldne sedeli v uradu.
Pulover na naši sliki je pleten iz tanke črne volne in v enostavnem «jersey» vzorcu. Svetlico ali steklene kroglice lahko nabijete v obliki krogov, zvezdic, ali jih pa neenakomerno posujete. Vsako plo. »čičo bleščice ali umetni biser pri-Sijte posebej ter na narobni strani pulovra podložite vsak vzorček s koščkom tankega blaga. Na ta način vzorec ne bo izgubil oblike četudi se bo pleteno tkivo raztegnilo ali skrčilo.
Najprimernejša je črna «Ze phyr» volna, za katero potrebujete pletilk* at. 2H.
Hrbet: nasnujte 130 petelj m ple. tite 16 cm ravno v «jersey» vbodu tl. vrsta desna, 2. vrsta leva). Nato pričnite na vsaki strani doda-jati po 1 petljo vsaki 4. vrsti, da dosežete višino 34 cm. v tej višini snemajte za rokavni izrez: pr-vič 4 petlje, drugič 2 petlji in Štirikrat po 1 petljo, Nadaljujte rav-no dokler ne meri rokavni izrez 21 cm, kjer začnite snemati za ramo ki mora biti široka 14 cm. Petlje, ki so vam ostale v sredini, snemite naenkrat.
Sprednjih: Nasnujte 150 petelj in pletite kot pri hrbtu 16 cm ravno. Nato dodajajte na vsaki strani po 1 petljo v vsaki četrti vrst*, da dosežete višino 34 cm. Za rokavni izrez snemajte: prvič 4 petlje, drugič 2 petlji in štirikrat po 1 petljo. Ko meri rokavni izrez 13 cm začnite oblikovati vratni izrez. Razdelite sprednjik na dva dela ln snemajte v sredini 6 petelj, 3 petlje in nato štirikrat po 1 petljo. Nadaljnjih 10 cm pletite ravno ln nato snemajte za ramena (14 cm) kakor pr; hrbtu. Enako končajte drugo polovico.
Rokavi: Nasnujte 70 petelj in začnite takoj dodajati na vsaki strani po 1 petljo v vsaki četrti ali peti vrsti, dokler rokav ne meri 43 cm. Za ramo snemajte na vsaki strani po eno petljo v vsaki vrsti in zadnjih 15 petelj naenkrat.
Izdelava: Vse dele polikajte z vlažno cunjo in ne preveč vročim
likalnikom. S črno volno jih sešij-te in bodite posebno pozljive. Izoblikujte ramena in rokave. Ob vratnem izrezu naberite petlje na Štiri kratke pletilke in pletite 1 cm Srok rob v vzorcu 1 leva, 1 desna.
Za spodnji rob pulovra in rokavov napletite ozek trak, s katerim robove podložite, da se ne raztegnejo.
Za kuharice
Ce vam je od božične potice ostalo nekaj orehov, lahko za Tri kralje spečete okusne orehove rogljičke. V večji posodi vmesite gladko testo iz 3/4 kg bele moke, slabe H litra mleka, 110 gr masti in 30 gr kvasa. Kvas pristavite z nekaj moke in mleka, da vzhaja. Ko ste testo dobro pregnetli in je rahlo, razvaljajte 2 mm debelo ter razrežite na 5 cm velike kvadrate. Na vsakega položite z žličko kupček orehovega nadeva (enakega kot za potico) ali pa marmelade, zavijte in oblikujte rogljičke. Polagajte jih na namaščen pekač, pomažite po vrhu z jajcem ali mlekom in takoj (brez vzhajanja) zlatorumeno zapečite. Se tople potresite s sladkorno sipo.
Tudi že posušen beli kruh lahko porabite za okusen jabolčni narastek. V skodelici žvrkljajte 2 jajci, 2 žlici sladkorja in nekaj nastrganih limonovih olupkov z nekaj mleka. Kruh narežite na prst debele rezine in jih polijte z omenjeno zmesjo, da se prepojijo. V namaščeno obliko za narastke naložite lego kruha, lego na tanke rezine nastrganih jabolk, ki Jih lahko potresete — če vam ni treba štediti, seveda — s sladkorjem, rozinami in nekaj kapljicami ruma. Nato naložite ponovno kruh in na kruh jabolka. Menjajte plasti, da porabite vsa jabolka in ves kruh, ki mora tvoriti zadnjo plast. Po vrhu obložite s koščki masti ali surovega masla m pecite v srednje vroči pečici. Jed lahko ponudite vročo ali mrzlo.
Pra k ti čni nasveti
Dobro sredstvo proti nahodu so vroči obkladki na nos, ki Jih morate pogosto menjavati. Takoj boste lažje dihali in tudi nahod si boste hitreje pozdravili.
Ne nosite pulovrov pod krilo, ker Je tudi k nam prišla ameriška moda in jih nos rao preko krila in po možnosti precej pod pasom. Pulover svetle barve bo popolnoma iz-prcmcnil videz starega spomladanskega kostuma.
ALEXANDER ARNO j	36
WANG -HO
— Moj visoki gospod in gospodar, dovoli svojemu vdanemu služabniku majhen razgovor, služabniku, ki ni vreden, da poljublja tla, na katera Je stopila tvoja noga.
Malmgreen Je takoj razumel, da sekaj ni v redu, ker je Wang Ho samo v res izrednih primerih rabil način govora in izbiro besed, kot Je to v navadi v njegovi domovini. Torej, zares samo v izrednih primerih, ker sicer Je Wang Ho govoril tako kot kateri koli drug Evropec. Malmgreen ee Je odločil, da bo pazil.
— Govori, Wang Ho — je kratko dejal. — Ti si moj prijatelj, nisi več služabnik. Govori, kolikor ti da srce: kaj želiš?
— Povej mi, gospodar, ali ti nisem leta in leta sluzil zvesto a z ljubeznijo?
— Da, Wang Ho — je potrdil Malmgreen. — Toda kaj t je Wang Ho, kaj me hočeš prositi?
Kitajec je naredil, kot da vprašanja ni slišal.
— Ali ni mogoče Wang Ho vedno gledal na to, so bili sovražniki vedno daleč od hiše njegovega plemenitega gospoda? AU ni Wang Ho ubil vseh izdajalcev, ki so hoteli izdati tebe, moj gospodar?
— Da, Wang Ho, toda zakaj mi vse to govoriš? Zakaj me sporni* jaš na preteklost? Kaj hočeš od mene?
— Hočem spet imeti svojega brata moj plemeniti gospodar in zaščitnik!	\
Malmgren je pfebledel.
— Brata, Wang Ho? — Je zmedeno vprašal.
— Točno, brata?
— Ti si nor, \yang Ho — je kratko vzkliknil Malmgreen. — Kako U morem vrniti brata, če je mrtev.
Na zunaj se je Kitajec odlično zadrževal, toda na čelu sta mu Izstopili dve žili, ustnice so se mu pričele tresti. Domislil se je, da so Maimgieena že obvestili o bratovi siniti; n; spremenil svojega glasu.
— Torej Je lažje umoriti prija- j teljevega brata, kot pa ga spet | obuditi k življenju? Te veselč šale, moj plemeniti gospod? Ti si pcslal mojega brata v daljno deželo bogov in to samo zaradi trenotne muhavost!. In ti si dobro vedel, da ga lahko samo z eno samo besedo rešiš smrti.
— Jaz, da sem dal umoriti svojega brata? — je s prestrašenim glasom vprašal Malmgreen.
1 — Tvoji ljudje so izvršili zločin, o gospdd, po tvojem ukazu. Zdaj pa jim moraš ukazati, da ga spet obudijo k življenju in Wang Ho ti bo zvesto služil do kotfca »vpenja.
Nastopil je dolg premor ln nihče od obeh ni spregovoril besede. Slepec je bil globoko v naslanjaču pogreznjen v t«žk« misli in udi so se mu tresli. Kaj je Kitajec hote' od njega? Kaj bo storil zdaj ko pozna resnico?
Končno je Malmgreen spregovoril.
— Tvoj brat, Wang Ho, je po naših zakonih zaslužil smrt; zato je moral umreti! Nihče ga ne more več poklioati v življenje!
Kitejec je še nekaj minut molčal, nato pa pričel govoriti z nekim čudnim prizvokom.
- — Ah, gospod, Tvoji zakoni #o
IZ SLOVENIJE
Trboveljska premogokopna družba, ki je postala po Zakonu o nacionalizaciji podjetij občeljudska last, se Je s 1. Januarjem v svojem poslovanju reorganizirala in Je prešel ves komercialni, administrativni in tehnični posel na novo osnovane edinice in to: 1. Zasavski premogovniki v Trbovljah, ki obsegajo dosedanje rudnike Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Laško ter apnice Zagorje in Zidani most; 2. premogovnik Senivo (prej RaJ-henburg); 3. premogovnik Kočevje; vse te tri edinice so odslej direktno podrejene Glavni upravi za premog pri Zveznem ministrstvu za rudarstvo v Beogradu. Trboveljska cementarna posluje odslej dalje po direktivah glavne uprave za cement pri Zveznem ministrstvu za industrijo v Beogradu.
V	Ljubljani Ja tik pred Božičem umrl najstarejši slovenski novinar in publicist Ante Beg. Rodil se je 31. decembra 1870 v St. Florianu pri RogaAkl Slatini; dokončal je učiteljske študije, že leta 1897 pa se je posvetil novinarstvu. Leta 1909 je postal potovalni učitelj in organizator Družbe sv. Cirila in Metoda. Bil je izvrsten poznavalec gob ter je napisal poljudni gobarski priročnik «Na»e gobe«. Deloval Je tudi v novinarski organizaciji.
V	neki ljubljanski vojašnici je
bila svečana Izročitev odlikovanj, ki Jih Je podelil prezidij poljskega narodnega sveta generalom in častnikom Jugoslovanske vojske v znak priznanja zaslug, ki so jih imeli v borbi proti skupnemu sovražniku.
Umrli eo: Marija Herceg, Marija Rua, služvteijica, Helena Serše, rojena Vrhovec, IUna Ramovž, upokojenka tobačne tovarne, val v Ljubljani; Jožef Rozman, posestnik na Koroški Beli; Anton Perko v Kamnici; Franc Keber v Spodnji Hrušici; Pondelak Amalija, vdova železničarja, Ivan Amaglietti, železniški uradnik v pokoju, v Mariboru; Gabrijel Plherl, tovarniški delavec v Radovljici.
TRST
Ozadje tragičnega dogodka v drevoredu XX. Septembra
Razburkano življenje umorjene Nadje Quercetti
Policijska preiskava o tragični drami, ki se Je pripetila prejšnjo noč v drevoredu XX. septembra, kjer Je policijski agent Leonardo Riccardi straljal na Nadjo Querce tti in Francesco Terl, poročeno Fi-ghetti, še vedno traja. Na dan so prišle nadaljnje podrobnosti o vzroku in okoliščinah žalostnega dejanja.
Nadja Quercetti Je bila pred pri-
bližno 29 leti rojena v Istri. Leta 1936 se je poročila z italijanskim letalskim stotnikom, s katerim je imela dve hčerki. Pripovedovala je, da so mož in hčerki kesneje postali žrtve letalskega napada v Anconi, ona pa je nato odšla v Trst. Nadja Quercetti Je bila lepa In bistra ženska. Tekoče je govorila srbohr-vatsko, italijansko, nemko in angleško. Imela Je jako dobre odno-šaje z nemškimi vojaki in SS, pri katerih je bila tudi v službi.
Po osvoboditvi se je znašla v koncentracijskem taborišču v For-liju kmalu pa se Je spet vrnila v Trst. Najprej se je naselila v ulici Kolonja 41, kesneje pa Ji je velikodušni prijatelj opremil stanovanje v ulici Paduma 2. Videvali so jo v najbolj znanih tržaških lokalih, če-sto v družbi dveh deklic.
Pred približno 5 meseci se je Nadja spoznala z Riccardljem, starim 47 let, očetom treh otrok. Njegove žena živi nekje na področju B. Riocardl ee Je vanjo močno zaljubil ter je v zadnjem času večkrat tožil tovarišem, da mu primanjkuje denarja.
Na večer pred dogodkom so se ve! trije dobili na ulici, nato pa odšli v neko gostilno v ulici Stus-sa 3, kjer Je prišlo do zelo razgibanega razgovora. Riccardi je bil popolnoma pod vplivom. Nadje. Zdi se p>a, da ga je ona začela zavračati, pri čemer jo je podpirala Terlova. Ko je družba zapustila lokal in se. bližala kinu «Superci-
ntma», je postajal razgovor vedno ostrejši, dokler Riccardi, ki sta ga žensk; med drugim tudi opraskali, n; zgrabil za puško ter oddal smrtonosni strel proti Nadji, nato pa težko ranil še Terlovo in sebe.
Riooardijevo stanje je še vedno težko. Strežnici, ki ga je vprašala, zakaj je izvršil strašno dejanje, je odgovoril: «Iz ljubezni.« Cesto govori: «Nadja, Nadja« in dodaja: »Nisi bila moja, ne boš pa tudi od nikogar drugega.« Se vedno mu niso povedali, da Je Nadja nvrtva.
NAJDBA TREH ROČNIH BOMB
Med četrtkom in petkom so na treh različnih krajih mesta našli tr ročne bombe: prvo na dvorišču poslopja št, 13 v ulici Del Monte, drugo na vrtu hiše št, 7 v ulici S. Davis in tretjo na nekem podstrešku na dvorišču poslopja št. 23 v ulici Promontorio.
DVA SLEPA POTNIKA NA AMERIŠKEM PARNIKU
Policija Je včeraj na krovu ameriškega parnila «Hanry Lamb«, ki se je zasidral pred skladišče 65 v pristanišču Duca d'Aosta, ustavila dva mladoletnika, in sicer 16 letnega Giuliana De Angelija ln 15 letnega Luciana Petrocca, ki sta potovala na skrivaj. Oba sta bila rojena ter stanujeta v Benetkah. Oba mladoletnika so začasno spravili na varno, dokler ju ne bodo poslali domov.
IZREDNO POROTNO SODIŠČE
Prvi dan razprave proti izdajalcu Enzu Barzellatu
Pred izrednim perotnom sodiščem se je včeraj pričela razprava proti Enzu Barzellatu, rojenemu v Pulju 28. decembra 1921, bivšemu višjemu naredniku radiotelegrafistu italijanske mornarice. Obtoženec je januarja 1944 skupno s kapitanom Valentinom Melinc dospel v Trst, da bi vršil informativno službo za zaveznike. Zagovarjati se mo. ra, da je izdal nalogo ter prešel v službo Nemcev potem ko so ga ti aretirali, da je sodeloval z oddelki SS, da je izvršil ovaduška dejanja, ki so dovedla do odkritja šifriranih ključev in tajnih dokumentov v posesti Moline.
Zagovarjati ee mora tudi, da je sodeloval pri aretaciji Mollnovega sodelovalea narednika Gina Pela-galija v Tlvignano Udinese. Molina in Pelagalli ata bila ustreljena, gospa Lid-a Fainč, Molinova eode-lovalka, pa deportirana v Nemčijo.
Barzellato Je pričel svojo izpoved g pripovedovanjem svojega prihoda
JULIJSKA KRAJINA
Veliki nemiri v Pulju
Trije mrtvi, 16 civilistov in 4 policisti ranjeni Policija aretirala 8 oseb
PULJ, 4. januarja — Dopisnik VZN je včeraj brzojavil iz Pulja, da so bili ubiti trije civilisti in 16 ranjenih pri velikih nemirih, ki so včeraj tam izbruhnili. Nemiri so izbruhnili včeraj zjutraj, ko se je sovražna množica zbrala okrog mlina v ulici Dignano ter skušala preprečiti, da bi odpeljali mlinske stroje iz Pulja. Mlin so demontirali, ker ga je treba odpeljati drugam.
Ko se je vest razširila po mestu, so se nove skupine demonstrantov pojavile na ulicah. Nastal Je velik hrup in demonstranti so silovito napadali policijske oddelke, ki so prišli na pozorišče. Med temi napadi so demonstranti zažgali dve policijski motorni kolesi. Policija je bila prisiljena začeti streljati.
Demonstranti so začasno zasedli
mlin, dokler n; prišlo vol;astvo Kasno popoldne so vzpostavili red in ni bilo nadaljnjih incidentov.
Dopisnik VZN poroča, da so med včerajšnjimi demonstracijami ubili tri civiliste, 16 pa jih ranili, medtem ko Je imela policija 4 ranjene, in sicer enega težko. Aretirali so 8 oseb.
Tragična eksolozija v Bukovici namerni atentat na Petra Kebra
Ker je sodeloval z Zavezniško vojaško upravo so mu določene osebe že opetovano grozile
Gorica, 4. Januarja
Policija nadaljuje preiskovanja o tragični eksploziji v Bukovici in o vzrokih, ki so jo povzročili, toda o ugotovitvah ne izda nikakega poročila. Včeraj so gasilci končali z odkopavanjem ruševin, zbiranjem razbitin in ostankov nesrečnega Petra Kebra, katere so položili v krsto.
Smrtonosna eksplozivna napra-
GOSPODARSTVO
V prvih 10 mesecih tekočega leta je Italija uvozila 8 milijonov 830.931 ton blaga, izvozila pa ga Je 763.613 ton. Izvoz je stalno naraščal in je meseca avgusta dosegel maksimum z vrednostjo 38,8 milijonov dolarjev. Glavno izvoženo blago je bilo: umetna tkanina, svila, bombažni proizvodi, sadje ln vina.
Med Združenimi državami, Belgijo F.nsko, Češkoslovaško, Grčijo, Madžarsko Luksemburško ln Jugoslavijo so vzpostavili promet poštnih položnic, ki so ga med vojno ukinili. Ta vzpostavitev prometa bo obsegala tudi področja tistih držav, ki bodo poslovale kot posredovalke.
Ustanova za prodajo ameriških vojnih presežkov v Evropi (OARE) je dala pooblastilo za nakup nadaljnjih 300.000 zavojev živil pri ameriški upravi za vojne zaloge. Na to način bodo dali Evropi nadaljnjih 4.500 ton živil. Zavoje bodo že v teku prihodnjega meseca dobavili iz ameriških skladišč v Evropi.
Citatelja opozarjamo, da ima redakolja novo telefonsko ste vilko, In sicer 73-08 namesto dosedanje 94-443.
ŠPORT
va Je, kot domnevajo, eksplodirala v stranišču Kebrovega stanovanja v pritličju, in sicer prav v trenot-ku, ko Je mladenič vstopil. Na kakšen način Je razstrelivo prišlo na kraj in iz kakšnega vzroka, policija še ni tisku ničesar sporočila. Kebru, ki je sodeloval z Zavezniško vojaško upravo, so baje zaradi tega neke osebe opetovano grozile, toda on ni nikoli hotel povedati imen teh oseb. Zaradi tega ni izključeno, da je izvor tragičnega dejanja nameren.
Stanje Kebrove matere Rozine, ki je še vedno v splošni bolnišnici,
Je nespremenjeno. Policijski organi so Kebrovo večkrat zaslišali. Nesrečnica še ničesar ne ve o tragičnem koncu svojega sina.
GORICA
Prekinitev toka od 12.30 do 14.30
Po nalogu Zavezniške vojaške uprave bo dobava električnega toka prekinjena vse dni v tedinu, vključno nedeljo, od 12.30, do 14.30. ure.
NAŠLI SO ZASTAVO OLIMPIJSKIH IGER
London, 4. januarja Britanska poročevalska služba v Nemčiji poroča, da so v mestni banki v Berlinu našli zastavo olimpijskih iger, ki je ostala v Ber. lir.u po olimpijskih igrah leta 1936 in ki je nato po zlomu Nemčije izginila.
Zastavo so izročili britanskim, oblastem, katero jo bodo poslale olimp/jakemu	odboru v Švici;
pozneje Jo bodo prenesi; v Velike Britanijo, kjer bodo prihodnje olimpijske igre.
zame sveti. Odkar sem te spoznal, sem urejal svoje življenje po tvojih zakonih. Toda jaz, ubogi črv, se ravnam še tudi po. drugih zakonih, ki mi pravijo, da ni prav ubijati prijateljeve brate, posebne ne takrat, če je to nedolžen desetletne otrok.... Ah, moj gospod, po moj h zakonih si tudi tl zalužil smrt: umreti boš moral in nihče več te ne bo mogel spraviti k življenju!
— Kaj vendar govoriš? — je s pepelnatim obrazom izjecljal slepec.
— Zelo ml je žal, gospodar moj. Toda moj zakon kliče po tvoji krvi! Plemeniti, vzvišen; gospod, Wang Ho, nevreden črv te bo danes ubil!
Slepec se Je pričel tresti.
— S; nor, Wang Ho? Strezni se! Misli, kaj delaš!
— Je moj gospodar mislil na to, kaj dela, ko Je dal umoriti mojega brata — j« vprašal Kitajec.
— Wang Ho — Je ves prestrašen tašepetal slepec, — ali bi bil sposoben umoriti brezmočnega slepca?
— Mislim, da, moj gospod — je odgovoril oni in vstal.
Malmgreen je pričel z vreščečim glasom kričati...
Slišalo se je na cesto: ljudje so zadržali korak In prisluhnili: kriki
to prenehala in pasanti so spet 811
svojim potom. Imeli so druge in nujnejše stvari!
35. POGLAVJE
Na policijskem sedežu Je bilo veliko razburjenje. Možak, ki ga je dal Muratow aretirati, je izpovedal, da pripada tolpi ^Neizprosnih« in da Je od teh istih dobil ukaz za umor Kitajčka. Na podlagi njegovih izpovedi je bilo mogoče takoj izvesti številne aretacije; ker je imel neki nov; aretiranec pisma z isto vsebino, so spet aretirali štiri naslovljence, medtem ko je petim uspelo pobegniti.
Muratow je bil junak dneva: ponosno je sedel za pisalno mizo in vedel se je skoraj robato, če ga je prišel kak njegov kolega vprašat kakšno malenkost. Preko čela je imel veliko krvavo prasko, levo roko je nosil v povoju: majhen spomin na nedavno bitko in na neljube objeme z množico.
Halle se Je hvalil, da Je njegova zasluga — s tem, da je izvežbal tako dobre policijske uradnike — da Je več kot polovica tolpo pod ključem in da Je aretacija voditelja »Velikega Neizprosnega« samo vprašanje nekaj dni. S tolpo Je torej konec. Ker pa Muratow ni bil tak optimist kot njegov predstojnik,
je Halle zardel in j; razburjen odvihral iz sobe, kar pa ni nikogar prizadelo, ker ga pač nihče ni poslušal, kaj Je govoričil.
Muratovv se je obupano namrdnil.
— Rad bi vedel, kdo je v tem možu odkril policijske sposobnosti ln ga postavil za komisarja — je mrmral.
— Kaj hočete! Saj so tudi ljudje, k. v spanju love rib« — je Gcmy ironično komentiral.
Stal je pred Muratowovo pisalno mizo, naslonjen na okensko polico. Kadil je cigareto za cigareto.
— Rad bi vam nekaj predlagal, Mumtow — je nadaljeval Gorny. — Poskusiti morava uničiti tolpo z enim samim zamahom... tako, kakor pravi Halle. Vi ln jaz... sama. Ste za to?
— Seveda — je vzkliknil Mura-tow. — Toda nikar ne mislite, da je to lahko!
— To vem, toda treba je — je pojaBnll Gorny. — Nocoj!...
Prekinil se je, ker so se vrata odprla in je v sobo privihral nadzornik Nitber z velikim zavojem pod pazduho.
— Dober dan, Muratow — Je prisrčno vzkliknil. — Čestitam vam k vašemu uspehu: krasno ste to
Izvedli!	fNad. prih.)
v Trst V Brindisiju sta se s kapitanom Moltno vkrcala na podmornico, k/ Ju je Izkrcala prj Umagu v Istri. S seboj sta imela radijski sprejemni In oddajni aparat. Bar-zellatu Je uspelo spraviti radio v Trst ter je začel oddajat; vesti, k*I mu jih je prinašal kapitan Molina.
Dne 29, aprila 1944 so Nemci aretirali kapitana Molina nekaj ur kesneje pa tudi Barzellato. Nekaj dni. kesneje pa »o aretirali tudi Mollnovega sodelavca narednika Pelagallija. Kakor že povedano, sta Molina in Pelagalli bila ustreljena, drugi dve Molinovi sodelovalki Mahn iz Campogalla in Farna pa sta bili deportirani v Nemčijo. Nasprotno pa je Barzellato postal nemški šofer. Izjavil je, da sj ne ve raztolmačiti ravnaja z njim. «Mogoče — je dejal — se je to zgodilo, ker sem. bil podoben sinu dr. Pettersona, šefa nemške proti vohunske službe v Trstu, ki je padel v Rusiji«.
Po pričevanju priče Manesa, pooblaščenca italijanskega glavne-ga atana za preiskavo o zadevi j-e radijska postaja po aretaciji Barzellata še nadalje oddajala poročila, seveda napačna, na tako popoln način, da zoveznikl tega niso zapazili, Toda obtoženec je zan kal, da bi Nemcem odkril podrobnosti o svojih oddajah.
Priče Manes, Famri in podnsd-zornik civilne policije Antonino Risicato, bivši sodelovalec gospe FamA,šobili soglasni v svojem prepričanju glede Izdajstva obtoženca.
Danes ob 9. uri se je razprava nadaljevala z obtožnim govorom javnega tožilca ln zagovorom branilca Turole.
Smrt pri požaru
Skoda znaša 3 milijone lir - Dve aretaciji zaradi suma umora
Včeraj ob 8.45. uri Je v trgovini «Radionautica» na prehodu Ribor-?o št. 3 izbruhnil požar, pri katerem je izgubil življenje tehnik tvrdke 24 letni G.orgio Pavlovič, stanujoč v ulici Fabri s’t. 2. Mladenič, ki je počival v prostoru za trgovino, Je zaspal. V tem Je Izbruhnil požar, ki se Je s tako naglico razvil, da Je zajel baterije, pri čemer so se razvili dušilni plini, ki so mladeniča zadušili. Pavlovičevo smrt Je ugotovil zdravnik Rdečega križa dr. Pellegrinl.
Na kraj nesreče so ob 9.25 prišli gasilci, katerim je po napornem delu uspelo pogasiti ogenj.
Požar je povzročil približno 3 milijone Ur škode. Nastal je, ko je delavec Santo Albertini prelival bencin ter prižgal svečo, ker ni bilo luči. Svečo Je postavil zraven posode polne bencina. Požar Je v tre-notku skoraj popolnoma uničil vso opremo v trgovini.
Zaradi suma umora sta bila aretirana 57 letni Sante Albertini iz Veruchija (Forll), stanujoč v ulici Industrie št. 26, skladiščnik pri tvrdki «Radlonautica», ter svak lastnika te tvrdke Ferrucclo Capi-tanio.
Albertinija imajo za odgovorne-za ga požar, ki je nastal včeraj v trgovini «Radionautica», pri katerem je našel smrt radio-mehanik Glorgio Pavlovič.
ZANIMIVOSTI
Britanska obveščevalna sluiba v Nemčiji je sporočila, da so brni-li Franciji okoli 600 umetniških del iz Rothschildove zbirke, ki so jih odnesli Nemci med vojno. Manjše količine umetnin so od oktobra l. I. vrnili Nizozemski, Luksemburgu in Češkoslovaški.
m * *
Velika Britanija bo ohranila polovico tovarn za izdelovanje streliva, ki so delale ob koncu vojne, ker hoče preprečiti, da bi v tem pogledu ponovno ostala nepripravljena kakor leta 1939. Ob koncu vojne je bilo v Veliki Britaniji 44 tovarn za izdelovanje streliva.
* * *
Pod nadzorstvo arrperiške vojaške uprave v Nemčiji so postavili dragocenosti, ki so jih našli pri Goerin-gu ob času njegove aretacije. Vrednost vseh premetov cenijo na 7.000 funtov iterlingov. Med dragocenostmi je diamatni prstan, ki je vreden okrog 3.30 funtov iterlingov.
* * *
Ameriška vojaška uprava v Nemčiji je v Berlinu stavila katoliškim ln protestantovskhn cerkvam na razpolago 1,0.000 sveč in okoli 1.000 litrov vina za sv. obhajilo. Na razpolago so dali tudi zlate in srebrne kelihe in teolološke knjige, ki so bile v posesti ameriških oblasti.
• • *
Zaradi zločinov proti človeštvu, so v Nemčiji obsodili na smrt bivša nameščenca ječe v Vresdenu, in sicer Schaeferja in Kocha. Ravnatelja in zdravnika ječe so obsodili vsakega na 15 let prisilnega dela.
* * *
V Sovjetski zvezi so izpopolnili postopek za vrtanje in rezanje d<a-mantov z elektriko; predvidevajo, da bo z novim načinom delo potekalo petkrat hitreje kot doslej.
* * *
Z novim šolskim letom bodo na 200 srednjih šolah v 12 velikih mestih Sovjetske zveze uvedli pouk logike in psihologije. V prihodnjih štirih letih nameravajo pouk teh predmetov razširiti na vse sovjetske srednje Sole. V ta neumen izobražujejo učitelje.
C
RADIO TRST I
263,3 m - 1140 ko
Sobota, 4. januarja
17 ljudsko gledališče; 18.45 teden v svetu; 19.5 godalni orkester pod vodstvom Ruggera Maghinija; 19.40 roman v nadaljevanjih; «Iščem ženo«; 20 ital. vesti; 20.15 pestra glasba; 20.40 «Zdaj sem na vreti jaz«, komedija, ki jo je napisal Lodovico Cerato; 21.40 internacionalni kabaret, orkester pod vodstvom Tita Petralie; 22.25 koncert tržaškega tria; 23 zadnje ital. vesti; 23.15 nočno zabavišče; 24 zaključek.
RADIO TRST II
379 m - 1079 kc
Sobota, 4. januarja
17.30 romantični skladatelji; 18.45 kulturne aktualnosti; 19 ljudska glasbena ura; 19.30 koncertna glasba; 19.45 koncert sopranistke Slar vice Batistuta; 20 napoved časa, vesti v slov.; 20.15 tedenski politični pregled; 20.30 pestra glasba; 21 slušna igra: «TriJe kralji«, izvaja mladinsko gledališče iz Gorice; 22 Lalo:	Španska rapsodija; 22.25
koncert tržaškega tria; 23 napoved časa - ital. vesti; 23.15 slov. vesti - čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Nedelja, s. januarja
7 otvoritev, slov. vesti; 7.15 ital. vesti; 7.30 pestra, jutranja glasba;
8 zaključek; 9.30 kmetijska oddaja; 10 prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 10.15 klasična glasba; 11.30 pridiga v slov.; 11.45 nedeljski glasi, beni spored; 12.15 glasbeni program v zvezi z Vidmom; 12.30 vaški kvintet; 12.45 napoved časa, slov. veatl; 13 ital. vesti; 13.15 zaključek; 16.30 otroška ura.; 17 lahka popoldanska glasba; 18 folklorno predavanje:	Sv. Trije
Kralji, Mali Božič; 18.15 simfonična glasba; 19 češke melodije; 19.25 Beethovnova sonata za violino in klavir; 20 napoved časa, vesti v slov.; 20.15 kulturno-zgodo-vinsko-a predavanje:	Slovenska
zemlja, pred prihodom Slovencev;
20.30	plesna glasba; 21 vesela ura;
21.30	harmonika s spremljavo sa- . Ionskega orkestra, prenos iz Vidma; 52 koncertna glasba, prenos iz Vidma; 22.30 lahka glasba: 23 napoved časa, ital. vesti; 23.15 sir v, vesti, čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Ponedeljek, 6. Januarja
7 otvoritev, vesti v slov.; 7.15 vesti v Ital.; 7.30 pestra jutranja glasba; 8 zaključek; 11.30 glasba slavnih skladateljev; 12 predavanje: Zgodovina Trsta; 12.15 ruske pesmi; 12.30 baletna glasba; 12,43 napoved časa, vesti v slov.; 13 vest; v ital.; 13.15 reproducirana glasba; 14 predavanje: Novi svet; 14.10 čitanje sporeda, zaključek.
17.30 plesna glasba; 18 nekaj slo. venskega humorja; 18.15 operno melodije; 19 radijska povest: »Ptički brez gnezda«; 19-lc literarna ura; 19.45 slovenske pesmi; 20 napoved časa, vesti v slov.; 20.15 slovenščina za Slovence; 20.30 orkester Melachtrino, prenos iz Vidma; 21 Offenbach:	Hoffmanove
pripovedke: 23 napoved časa, vesti v ital.; 23.15 vesti v slov., čifanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Glavni urednik: PRIMOS! B. BRDNIK Izdaja A. L 3-
« Koroška kronika»
glasilo britanske obveščevalne službe v Celovcu, je naprodaj v naslednjih razprodajah časopisov na drobno v Trstu: ulica Cavana 7, ulica Roma 23, trg Dalmacija (kiosk na postaji openskega tramvaja), ulica Giulia 59, prehod Pestalozzi, trg Giuliani, trg Venezia, ulica Battisti 24, trg sv. Jakoba, ulica San Marco, ulica Rossetti, trg Goldoni, ulica Orlandini, ulica del Remo, ulica Reti, Scoria Iolanda v Sv. Soboti, na osrednjem trgu, ulica R. Sanzio in Merlak v Skednju.