VSPORED:
1.	Materam! — Kraševka.
2.	Za samostanskim obzidjem. — M. Grego ričeva.
3.	Snaga, red in varčnost. — Lonjerka.
4.	O našem prezgodnjem staranju. —
Miluška S.
5.	Zgradba brez zastav. — Rodoljubka.
6.	Prva rana. Iz italijanščine prevela M. Stepančičeva.
7.	Iz njeniSi dni. — Vrtovčeva.
8.	Koralčki. — Gracijanova.
9.	Drobtine.
CENA 80 STOTINK
leto i. - ste«. 4.
Glasilo zavednega ženstva
mali traven 1921
lito g.	"smo znuetinežtjlinliiial^u 1921
KRAŠEVKA:
MATERAM!
Pesem pravi: Sreča prebiva le sredi srca, v srcu poštenem je ona doma!
Ta stih razodeva resnico, vendar potrebuje izpopolnitve, da mora biti srce napo j eno z nekaljeno zadovoljnostjo in odkrito pošte« nostjo, da se sreča vseli vanje s trajno mo« # gočnostjo, ki zamore razsipati okoli sebe radost, prijetnost in ljubeznjivost. Sicer tudi tat utegne biti zadovoljen s svojim plenom, no, navzlic temu ni srečen; njegova radost je le trenutna, le minljiva in kakorhitro, premine to, se vzbuja v njegovem srcu kes ali vsaj nevolja nad pregreho. Zato zajde tak človek med pijance, med sodrgo ali med razuzdance, da čimpreje pozabi na ono, kar mu razjeda srce.
Ve, matere, morate zatorej paziti na od« gojo svojega otroka, ker je od vaše vzgoje odvisna njegova življenska sreča ali nesreča. Marsikatera mati je neposredno kriva na zlo* činu in budalosti, ki jih v prihodnjosti prov« zroči njen sin, njena hči! O, prečestokrat bi morali sodniki kaznovati mater vsled podiv« janosti, goljufije, zločina in zabredlosti, ki je stori sin v svoji brezobzirni nepremišljenosti, kajti seme njegove zlobe in njegovega gre« ha, je polagala v njegovo srce njegova lastna mati s svojo popustljivostjo, s potuho, s po« vršnostjo, s svojim prizanašanjem in z izpol« nitvijo vseh njegovih želj.
Pazite, o matere tudi na to, da vcepite v svojem otroku spoštovanje do sebe; pazite, da spoštovanje do vas ne izgine nikoli iz srca vašega lastnega sina. Sin, ki ne ceni lastne matere, ne bo cenil lastne žene, ne bo čislal hčere, ne bo gojil nikakega spošto« vanja do ženstva sploh in končno ne bo spoštoval niti sebe. Človek, ki ne spbštuje ne sebe, ne bližnjika, pa ne more biti za« dovoljen ali srečen. Kdor ne osrečuje posa« meznika, ne bo osrečaval niti naroda! Narod je človečanstvo, toda kdor hoče osrečiti čio« večanstvo, mora umeti osrečevati najmanjši
krožek, ki ga obdaja. Sreča je kakor cvetica, ki razprostira od sebe svoj prijeten vonj vsa« kemu, ki ji pride blizu. Sreča; je metuljček, ki usrkava cvetlične snovi, osrečuje sebe in osrečuje cvetko, ki zadobiva ob svežem vzdušuju, s kristalno roso in nežno sapico nova krepila. Sosed more biti srečen le med srečnimi sosedi, brat med srečnimi brati, mati more biti presrečna le ko vidi', da je srečen ves njen zarod. Ali zapopadeš, o, mati, kolika moč tiči: v tvou lastni vzgoji? Ko po« stane srečen otrok, brat, sosed, narod, po« stane tudi človečanstvo!
Mati! Uči m vzgajaj svojega otroka nepre« stano in svari in opominja i ga, četudi stopi že v zrelostnoi dobo svojega življenja. To pravico si smeš prisvajati, dokler imata tvoj lasten sin ali hči pravico klicati te: mati! —
Ako je bila tvojai vzgoja pravilna, ti te pravice nikoli ne bo kratil liin po možnosti uvaževal vse tvoje nauke. S tem, da mu jasno in natančno razložiš pomen in dalekosežnost ni^^ovih dolžnosti', mu istočasno pojasniš kakšne in kolike so tvoje pravice, pravice, ki bodo postale nekoč njegove napram tvojim vnučkom. Utiskaj mu venomer s pametno besedo in vzgledom, da edino hudo na svetu je greh in da tiči velik del sreče že v samem pojmu: varuj se hudega in delaj dobro! Vz^a« jaj svojega otroka v dobrosrčnosti in požr« tvovalnosti, kajti i'z teh obeh požene pleme« nitost. Ako vidiš, da se v početju tvojega o-troka prikazuje plemenitost: da je tvoj zarod blag, usmiljen, radodaren, obziren in priza« nesljiv, si lahko gotova, da si ustvarila v nje« govi duši že polovico sreče, ki čimprej e pri« vabi k sebi še ostali primanjkljaj, kajti čio« vek plemenitega duha- ne greši, vsaj vedoma in hotoma ne!
Matere! Ve ste odgovorne za bodočnost naših otrok, ve ste odgovorne za bodočnost našega naroda! Le vas, o matere, bodo pre« klinjali potomci, ako vaš dandanašnji zarod maže svoje roke z narodnimi pregrehami!...
□ □ □ □
M. GREGORIČEVA:
ZA SAMOSTANSKIM OBZIDJEM.
Pred leti je bilo, ko sem si izvolila za letovišče divje romantičen kotiček ob Savi. Sicer pa sem malo prebivala, v njem, kajti lepa, o« kolica me je vsak dan izvabila izpod strehe.
Nastopilo pa je mokrotno vreme, ki me je tiščalo v stanovanju za deSj časa. Deževalo je venomer par dni in par dni so se vlekle megle nad skromnimi bivališči, tukaj svetle in raz« kosane, ko raztrgani pajčolani, tamkaj temne in v gručah, ko umazane cunje. Ali, kakor hitro se je prikazalo solnce s svojimi pozla« čenimi odsevi in se je cesta posušila, sem oblekla treso ter sedla na kolo.
Ko j spočetka mi ni bil sprehod prav nič prijeten. Po prostrani vozni cesti sem se rao? rak umikati neprenehoma bodisil tovornim vo« zovom, razorani prsti ali mnogobrojnemu ovočju, ki je grešno gnijalo po tleh. Napo« sled zavozim na stransko, z gramozom utr« j eno pot, ki se je kačje vila, sedaj po goščavi, sedaj po trati okolil nizkih holmičev. Uglob« lljena v lastne življenske anekdote, sem se vozila že celo uro. In vozila bi se bila brž* kone še dalje, ko bi me ne bilo privedlo kolo pred strmino, ki se je dvigala pred mojimi očmi osamljena, pusta in pobožna, ko romar« ska pot.
Na holmu, katerega je napol zakrival bre« zov gozdič, je stalo samo eno poslopje, zato pa obširno in visoko. Domislila sem se na* giioma samostana! Tožno klenkanje se je raz? legalo od Sv. Urha in polagoma in v enako« mernih sunkih, da je tem tožneje odjekavalo ob ploščato steno stranskega pogorja, predno se je izgubilo v svežem vzdušjuiNisem se dol« go mudila do samost. cerkvice. Duri so bile na široko odprte, ko ob praznikih. Približam se cerkvenemu pragu po prstih, obstanem in pokukam. Sredi cerkve je stala v krogu zbra« na množica menihov in mrmrajoče opravljala molitve, d očim je bila med njimi nad nečim prostrta črna tkanina z všivom belega križa vzdolž sredine. Pogodila sem, da je pod tistim suknom mrtvo truplo. Odstopila sem zopet po prstih ter se približevala h kolesu in hotela oditi. Ali razgled me je prevzel! In niisel za mislijo je begala semtertja, od griča v dolinico, iz gozdiča na gore, preko vinogra« dov iin livad, kakor da išče tod milih sporni« nov, dasi so bili le«ti tamkaj daleč za za« neb jem.
Za menoj je zajekal šum stopinj, enak o« nemu, ki ga provzročamo, kadar stopamo z
mokrimi stopali iz kopelji na razgreti morski prod. Stopinje menihov! Umaknila sem se s pazljivo neopaženostjo. Pred mojimi pogledi se je pomikal sprevod mladih, golobradili in upognjenih belolasih redovnikov. Prvi je nosil razpelo, dva druga za njim krsto in nato je sledila kratka vrsta kapucinov, čitajočih glasno iiz molitvenika. Stopali so polagoma napram lesenim dvercem, ki so bila odprta in vodila na samostansko pokopališče, katero je zakrivalo mojim očem pobeljeno visoko obzi« dje.Zasukani svojo pot za samostan! Tamkaj se je vila navzdol prijazna strmina, ki je obe« tala dovesti me na kremeni to cesto, ki se je belila v jutranjih žarkih, ko da je zasuta z jedva padlim snegom. Sedem na kolo in se a spustim brezskrbno v dir. Pot je bila gladka, ravna in samotna, ali kar me je na izletih dan« zadnem srdilo, to so bili vselej nagajivi psi, ki so meninič«tebinič poskakali presenečeno iz svojih kaj žic ali izza plota ter se s pasjo predrznostjo zaganjali vame.
V moje kolo se je naenkrat zaletel dolgo« dlakar. »Va via!« sem mu urno zavpila, po* zabši, da kranjski psi niso italijansko vzgo« jeni... Za kosmatincem se je pojavil menih, s katerim sem se seznanila po naključbi teden dni preje.
—	Povsod Vas zasledi moj Sokrat, gospo? dična! —
—	Uvidevam, da se ne smem več prikazati v obližje samostana, čestiti, dasi ima toli ču« dovito«bajno okolico, ki človeka kar očara.
—	Ali otožno je pri nas!
—- Zlasti danes, ko imate mrliča!
—	Kako to veste?
—	Videla sem pogrebce. A Vi, 'čestiti., niste marali spremiti sodruga k večnemu počitku?
—	O rad bi bil ostal doma, toda. važna na« ročba me je vodila iz zatišja. In prav nujna je bila, drugače bi se ne bil oddaljil na nikak način, zlasti od tega tovariša ne!
—	Je«li bil Vaš poseben prijatelj?
—	Ne! Ampak--Oh, pa pustimo to!
—	Razumem, velečastni! Bržkone tajnost, ki jo morate gojiti zase, ne?
—	Istina! V tajnosti je potekalo njegovo življenje; v tajnost naj ga zavije i smrt. Re« vež! Sicer ste Vi tuika in bi vam lahko razo« del, toda--
—	Tudi, ako bi bila domačinka, bi ne zlo« rabljala Vaše iskrenosti.
—	Sobrat, ki je ravnokar pokopan, je raz* buril s svojo smrtjo vse samostanske duhove. A jaz čutim z njim in obžalujem, da nisem poznal njegove življenske skrivnosti. Mogoče bi mu tuintam kaka tolažilna beseda bila v uteho in priboljšek!
—	Se li je pripetilo z njim kaj neobičaj* nega?
—	Našli so mu pod vzglavjem ženski por* tret z imenom Pavlina.
—	A! Bojda prva in poslednja ljubica! Si* romak je torej trpel osamljen iln pritajeno.
—	In zato ne sme biti pokopan sredi po* kojnih tovarišev; naša pravila ne dovoljujejo'.
—	Toda njega so spravili vendarle na po* kopališče, videla sem!
—< Da, ali na mirodvoru je poseben odde* lek, določen stičnim nesrečnim grešnikom! —
—	Smešno! Recite raj še nesrečnim svetni* kom, kajti gotovo je pobožnejše življenje ži* vel on s svojo večno ljubeznijo v srcu, nego prior, ki je to odredil.
O, prior sam je zelo sočuten in ne bii bil privolil v to iz lastnega nagiba, ampak ker vele tako samostanski predpisi.
— Ali srce je vendarle srce, ki nima s po* stavami nikakih spon, toliko bolj pa s soža* ljem in usmiljenjem. In ravno zategadelj bi vi vsi tam notri morali uničiti tiste neopra* vičene zakone, ki so zvezani z najstrožjo' pre* tiranostjo.
—	Nemogoče! Pri nas ni, ko tam zunaj v svetu, kjer se vrše po modi celo pravila in po* stave. Zob časa pri nas ne -ogloda starih obi* čajev!
—	Siromak! Hm! In kdo ve koliko takih nesrečnikov še hira v samostanu!
—	Ni morda mnogo takih, a eden mi je znan. Vendar tudi ta nosi danes v poslednje meniško haljo!
—	Zakaj v poslednje?
—	Včeraj sta se namreč dogodili v našem zatišju dve iznenadenji! Prejšnje, o katerem sem vam pravil in še neko drugo!
—	Kakšno?
—	Medtem, ko smo vsii opazovali sliko, ki jo je hranil ranjki brat Robert, je zaklical nekdo izmed nas:
»Ah, tukaj te najdem Pavlina?«
—	To je pač najnenavadnejši slučaj! In kaj ste storili?
—	Obkolili smo zastrmeči brata Kasijana z različnimi vprašanji. On pa je odgovarjal krepko in smej oče:
»Čujte me, bratje! Ta krasotica je moj,a pr* va ljubezen; radi nje sem jaz med vami! Toda zapomnite si! Brat Robert Respet je premi* nil radi nje, jaz pa ne maram. Še jutri odidem od tukaj; sliki pa položite v njegov grob obe: to, ki jo imate v rokah in pa to*le mojo, ki sem jo skrival na svojih prsih, odkar sem od* šel iz Gorice, oziroma kostanj eviškega sa> mostana. Evo je! Polde je več ne bode grel na svojih prsih, ko doslej. Brat Robert je iz* dihnil, brat Kasijan pa je s tem trenutkom ozdravel. Neumorno delo med svetom mi znabiti zopet razvedri onemoglo dušo, ki je preplakala vse noči radi te tržaške lepotice. Vi vsi si namreč ne morete niti predočevati čarobno angeljskega obraza tega dekleta, ne morete zapopasti čudovito' milega odseva nje* nih mamljivih oči! Fotograf ni zmogel podati na papir njene zapeljive divote, dasdi vam ta podoba predočuje nebeškozal stvor. Ni lep* šega, nežnejšega in prijetnejšega dekleta na vsem Tržaškem, nego je Pavlina Č. Zato, da prebolim brezupno čuvstvovanje do nje, sem zašel v samostan; iz istega razloga — kakor sedaj uvidevam — se je vpisal med re* dovnike tudi ubogi Respet. Toda njegova smrt me je streznila, in, bratje, jaz nočem še u* mreti!« Tako je govoril brat Kasijan in drevi odide od nas!
—	Pametno postopa! Bravo! Kakšno živ* Ijenje bi pa imel odslej za samostanskim ob* zildjem, ko mu je ranjki vendar živi vzgled, do kakega cilja dovede brezmiselna požrtvo* valnost in neprestano bojevanje z brezupno ljubeznijo. Dvomim namreč, da bi samostan zacelil srčne rane, ki poženejo med svetom. Nasprotno! Mislim celo, da pdvspeši človeško nesrečo!
—	Vi, gospodična, torej menite, da naj bi zašl/i med naše tihe stene le ljudje po poklicu?
Nadaljevanje.
lonjerka:
SNAGA, RED IN VARČNOST.
Najvažnejše, najpotrebnejše lastnosti vsa* ke ženske so: snaga, rod, varčnost. Baš te lastnosti pogrešamo pri mnogih ženskah, zla* Iti pri gospodinjah. Stopi v to ali ono hišo,
bocisi kmetsko', delavsko ali gosposko! Do* biš gospodinjo, ki! dela, se suče sem in tja morda ves dan, a vendar ni v hiši snage, ne reda. To pa zato, ker si ne zna gospodinja
urediti svojega opravila, ker ni z mladega na« vajena postaviti vsake reči takoj na svoj do«
ločen prostor, ker ne opravi vsakega dela o svojem času.
V hiši, kjer je dobra gospodinja, vladata či« stost in red povsod,tudi v najbolj skritih kotih stanovanja. Vsaka posoda, vsako orodje, vsaka obleka je na svojem mestu; če rabiš to ali ono, ni ti treba dolgo iskati. Kotov ne prepreza stara, zamazana pajčevina. Na go« spodarju in na otrocih spoznaš, da imajo pridno gospodinjo, skrbno mater.
Snaženje vzame si!cer precej časa, a če sto« riš vsako delo o pravem času, če ne odlašaš po nepotrebnem od danes na jutri, če si znaš svoja opravila prav urediti, narediš mnogo dela, osnažiš v kuhinji in v sobi, v veži in n» dvorišču. — Z otroci je mnogo posla; zato je treba otroka že v zgodnji mladosti navajati, da se sam obleče, umije in počeše. Četudi se otrok, recimo v starosti od 6«12 let, površno odpravi, nič ne de; glavno je, da se uči snage, reda in dela. Tako zadostuje materi, da ta« kega otroka temeljito osnaii enkrat v tednu, ob nedeljah, ko je več prosta. Med tednom je dovolj, da ga pogleda in opozori na to ali ono pomanjkljivost. Kjer je več otrok, stori to lahko najstarejši, najsibo pa deklica ali deček. Na ta način si mati prihrani mnogo časa.
Varčnost je spretnost, kateri se je treba z mladega priučiti, je čednost, katero si je treba pridobiti z mladih nog. Tu v naših krajih, zlasti v mestu in njega bližini je mno? go ljudi, ki nimajo smisla o varčnosti. Koliko so zaslužili tu v predvojnem času razni ro= kodelci in obrtniki in koliko ne prislužijo ne« kateri še dandanes, a kaj in koliko so si pri« hranili za starost, za, slučaj bolezni? Neka« teri malo, nekateri prav niči Mnogo je takih, ki zapravijo vsak teden sproti, kar prislužijo. Največ jim požre alkohol in tobak, največja sovražnika človeštva. Potem pa tarnajo, da ne morejo s svojimi dohodki preživljati sebe in družine. Draginja je res velika v vsem, a ko bi se manj popivalo in manj kadilo, bi bilo veliko manj revščine in pomanjkanja med nami; ta in oni bi si lahko kaj prihranil za starost. Nekateri starši nimajo denarja za marsikaj potrebnega n. pr. za obleko, obu« vallo, primerno hrano, za šolske potrebščine svojih otrok itd., za vino, tobak in žganje je
pa dostikrat denar pri rokah. Marsikdo pozna tega in onega, ki je s pijančevanjem in kade« njem zapravil razen svojega zaslužka še hišo in polje, kar je podedoval po starših. Na sta« ra leta, pa mora v ubožnico ali1 z beraško pa« lico od hiše do hiše. O takih pravi Stritar:
»Kako sem izgubil hišo in polje?
Nič težko, teklo je kakor olje;
nič nisem se trudil in potil,
še dobre volje sem zraven bil.«
Te besede veljajo seveda moškim. Nikakor pa ni s tem rečeno, da so le moški krivi, če propada gospodarstvo, če se kopičijo dolgovi, če živi družina v pomanjkanju in bedi. O ne! Življenje nas uči, da je resničen pregovor, ki pravi: »Žena podpira hiši tri vogle«. Slab gospodar zapravlja s pijačo in kadenjem, sla« ba, gospodinja pa zapravlja pri jedi, pri ob« leki, obuvalu, pohištvu itd.; ženska ima torej mnogo več prilik zapravljati oziroma prihra« niti. Če zna denar prav obrniti, prihrani tuin« tam; če tega ne zna, pa zavrže marsikje. Ko« iikim dekletom in tudi materam bi treba]o zaklicati: Živi, kakor moreš, a ne kakor bi rada! Ali je prav, da se ubožna, priprosta de« kleta, ki si niso še nič prihranile za poznejše življenje, za slučaj bolezni, oblačijo v svilene obleke, da nosijo svilnate nogavilce, lakaste čevlje? Ne, to ni primerno ne stanu in ne že« pu njihovemu. Če se zna ženska sebi pri« merno oblačiti, če ima dober okus, je vseeno lepa, četudi ni v svili; res je, da »obleka dela človeka«, a istotako je res, da tudi »človek dela obleko«. Dekleta, mesto da trosite de« nar za nepotrebno obleko in zlatnino, kupite si raje s tem denarjem potrebnega perila, ki se ga vedno rabi. Matere,, učite svoje hčerke, da si nabavijo vselej le najpotrebnejšo obleko; čle kteri ostaja od njenega zaslužka, naj raje denar spravi, ker ji bo prej ali slej dobro« došel. Ne dovolite jim, da si kupujejo na o« broke, ali na upanje; tako se dela le v naj« skrajnejši sili, če kaj neobhodno potrebu« jemo. — V družini, kjer so dohodki; majhni, na|j se ne napravlja ob tej in oni priliki (bir« ma, (krst, poroka) velikih gostij, ampak le dobro, toda priprosto kosilo ali; večerjo. Ni prav, da se ima danes 10 jedi na mizi, čez par dni pa ni ponekod niti pošteno zabeljenega kosila. Nikakor pa ne sme gospodinja skopa« riti pri hrani; hrana naj bo pač priprosta, toda tečna skrbno pripravljena in zadostna!
□ □ □ □
miluškas. o našem prezgodnjem staranju.
(Nadaljevanje. Glej iebr. številko).
Pogreški zoper lastno telo segajo daleč na* zaj v mladostno dobo; sicer se je v novejšem času že marsikaj izboljšalo, odkar so jeli stro* kovnjaki kazati grozne posledice teh napak v precej svetli luči. Nemala hiba je stiska* nje telesa v steznik ali životec.
Srce zaboli človeka, kadarkoli vidi, da je krasno od narave oblikovano telo, vsled za* slepljene gizdavosti vse predrugačeno in vse pohabljeno. Pa, če bi bila le spačenost sama! Pljuča, srce, jetra pridejo iz normalne oblike in lege, — vse telo trpi! Bledica, slabo di* hanje, pomanjkljiva prebava so temu posle* dica. Tako telo se ne more razvijati pravilno in jasno je, da se že zgodaj prikažejo na njem znaki staranja.
Da zabranimo prerano staranje, moramo torej posvetiti telesu posebno pozornost, vedeti moramo tudi, da veljajo za žensko v oboe drugačni zakoni, kakor pri moškem. Že njeno bitje samonasebi prevladuje jako čustvovanje; ona je odvisna od upliva, tele* snega in duševnega razpoloženja.
Mladost in lepota, ti dve bogastvi ste za* njo sredotočje vseh želja. To je zanjo ključ sveta. Ni jih vrat, ki bi bila tako, umetno za* prta, da bi se ji ne odprla. In ta dragulj je temveč zaželjen, ker je tako minljiv. Ženska naj hi zato pazilia, da si podaljša, kolikor mo* goče dragocena leta svoje mladosti, ker nje* no telo hitro odevete. Ubranimo se lahko temu do gotove meje. Opustiti moramo vse, kar bi to povspeševalo.Bodoče matere, ki žele ohraniti svoje hčerke srečne in dolgo mlade, naij jih odgojujejo v tem smislu, opozarjajoč jih na vse škodljivosti, ki starajo žensko pre* hitro. Ker pa nima vsaka izkušene vzgojite* Ijice, ki bi jo v tem poučila, zato je dolžna, da si sama pomore. Mesto, da bi proučevala kričeče oglase lepševalnih sredstev, ki so pre* cej draga in škodljiva, naj bi raje premišlje* vala o pravilnem načinu življenja. V prvo vrsto prihaja v poštev hranitev! — Kako u* pliva način hranitve na zunanjost, se prepri* čamo, ako opazujemo kmetsko deklo, ki za* jedno s hlapci uživa isto krepko hrano. Do* zdeva se starejša; skoro moške poteze nje* nega obraza in močno mišičje, se nikakor ne strinjajo z mladim ženskim bitjem. Podlaga hranitve bi torej bila: beljakovin kolikor mo* goče malo, maščob v večji meri. Zmerno u* živanje mesa, jajec, sira, dočim več zelienjadi in moionatih jedil Mleko je posebno za žen*
ski spol kaj primerna hrana, ker se vsled mi* lih lastnosti kaj ugodno prilega nežnemu ženskemu telesu. Le redkokatero drugo sred* stvo upliva tako pomlajevalno na njeno u* strojnoist, kakor ravno mleko. Uživanje so* čivja in sladkih jedil ima svoje meje; vsa go* tovo ne prijajo nežnim prebavnim orga* nom, in to zategadelj, ker povzročajo nape* njanje.
Izredno pozornost mora posvetiti žen.-.ka tudi količini uživanja hrane. Ker je šibke j* šega ustroja nego moški, in so tudi njeni ži/* ci razburljivejši, njena polt nežnejša in ob* čutljivejša, zato ji utegne škodovati že pre* jaka mera te ali one jedi in pijače. Naj s^om* nim v prvi vrsti kavo, ki jo ženska, tako či* sla, da je užije marsikatera celo več litrov na dan. Isto velja o čaju! Začimbe niso le vznemirjajoče nravi, ampak tudi dražijo ne* žno sluznico ter povzročajo na nežni poiti %nogovrstne izpahljaje. Nekatere ženske i* majo zelo rade pikantna jedila in kislin?, dasi kislina uničuje krvna telesca in provzroča bledičnost in mršavost.
V	uživanju alkohola, naj se ženska omejuje kolikor možno; najbolje je, da ga popolnoma ^--usti. Napačno je tudi naziranje, da treba zdraviti slabokrvne žene in dekleta z rdečim vinom. Večletno uživanje umetno se* stavljenih alkoholnih pijač, nikakor ne pov* spešuje krvnih telesc, pač pa jih veliko zatre.
Tudi o kajenju naj spregovorim resno be* sedo! Ta nadloga se med ženstvom — žal — vedno bolj udomačuje in vendar je nikotin zlasti za ženski spol pravcat strup. Največ trpe pri tem usta in vse grlo! Zobje pa posta* nejo temni, občutljivega grla se rad opri jem* Ije katar, glas se zniža in izgublja zvonkost. Kadenje torej ne samo, da je za žensko nekaj nelepega, je tudi zelo škodljivo!
V	tesni zvezi z mladostjo in lepoto ženske, je njena polt. Ne moremo si misliti lepote in mladosti z grdo poltjo. Zato naij ženska
* posveti vso skrb negovanju kože, da ne po* stara prerano. V negovanju iste zadostuje že pameten način življenja, kajti nezdrava no* tranjost pušča sledove na polti. Skrbeti tre* ba za dobro prebavo, redno odvajanje, o* pustiti treba vse močne začimbe, štediti živ* ce, ker vsako nervozno vznemirjenje zariše v polt neprijetne znake.
Zelo važnega pomena so. kopelji, važne iz
zdravstvenega kakor tudi estetičnega stali* šča. Vsakdanja kopel j ni nikakor odveč, to* da povsod ni to možno! V tem slučaju si umivajmo vsak dan vsaj one dele telesa, kjer
se nabira maščoba in znoj; povspeševati mo* ramo odstranitev tega, da se obvarujemo sla« bega vonja nastalega vsled razkrajajočih se snovi.
ZGRADBA BREZ ZASTAV.
(Fantazija.)
Vse mesto je okinčano z zelenjem in lučkami, na vseh oknih plapolajo praporčki, samo neka stavba je tiha, tož-na, brez zastav in luči! Gledam nanjo iz dalje in pesti se mi krčijo skrivoma, ker ne morem in ne smem dati duška bolesti našega obupanega naroda. Toda ti, zgradba brez zastav, ti razvalina sredi prostranega mestnega trga, ki štrliš mrtvonemo proti nebesnemu oboku, ti ljuba ruševina s svojo bridko goloto izražaš jasno naš položaj ... O, ti ponosita zgradba, ti stojiš sredi mesta liki smrtno strašilo, ti, znak naše krutokrivične usode ... ti stojiš tamkaj mrklo in osamljeno in nemo opazuješ vrvenje krog sebe in krohot in zmoto in nasilje! A danes si, ko raztrgana beračica med nališpanimi svatinjami... In vendar stojiš tam v resnici podjetno in žilavo, kakor nag mišičnat orjak . . . Kljubovala si, o, narodna zgradba grozovitemu požigu do skrajnosti, liki pravi slovanski Višehrad... naposled si zmagala____ da zmagala četudi le deloma, kajti
tvoje stene stoje še trdno in preje bodo zaraščene z -bršlijanom in koprivo, preje bodo v tebi gnezdili modrasi nego .. . izgine tvoj sled ...
Vse. kar si ¡^ranila v sebi, ti, skrinja naših zvez in društev, je pokončano, razdejano, uničeno, vendar se z zanosom dviguješ, ko da bi nam hotela povdariti: Prenašajte, potrpite, a pri tem ne zabite ne mojih ran, ne moje znamenite preteklosti .. .
In misli begajo v nekdanjost: Ponosno si si dvigala, palača, na tem prostoru. Še čujem milo godbo in prijetne arije ubranih narodnih popevk, v duhu poslušam vabljive
valčke, ki sio vabljali v plesno dvorano sveže bistrooke devojke, ves.eleč se svojih plesalcev, kakor lastnega brezskrbnega življenja. In zatisnem oči in se stresem v mrzlici, ko bolnik ob neizbežni uveritvi: vsega tega ni več! Surove roke — grabežljivi prsti, brez kaplje srčne krvi, so kakor kremplji uničili vse, vse, vse! Pred mojimi očmi se razvija krut prizor: vidim te, kako postajaš žrtev sovražnikove brezsrčnosti; slišim tvoje stokanje, tvoj jad, tvoje gorje, ki je izhajalo iz tebe z gtasovi pokanja, prasketanja. . . Begali smo od tebe vsled groze, obupa In nez&popadlji-vosti, a kmalu zopet smo tekali v tvojo ljubo nam bližino in drhte in trpeče čakali najhujšega smrtnega udarca .. . potem pa smo ostali tihi, nemi, solžeči in sklonjeni, ko ob smrtni postelji umirajoče, drage nam sorodne osebe. A ko smo motrili švigajoči plamen, ki je razsvetljeval vso okolico, se nam je zdelo gotovo vsem, ko da je to živa baklja naših gorečih src, ko da je združen ogenj goreče ljubezni do okovane domovine, do rodne grude naših pra-pradedov. Dozdevalo se nam je, da si žrtvenik našega naroda, a danes se mi zdi, ko da štrliš k nebu drugorod-cem v živ dokaz, da kakor stoje še trdno tvoje razvaline ostane tukaj na vek tudi naš narod... In danes, ko ti motrim tako tožno, edino zgradbo brez zastav, danes se mi zdi da izza tvojih zakajenih plošč ustajajo skriti napisi: Trdne in jake so stene Balkana, neizčrpen ostano tu zarod Slovana! Pozdravljene ruševine! Pozdravljena zgradba brez zastav!
RO DOLJUBKA.
PRVA
Italijanski spisala Morga. —
Obe obiskujeta otroški vrtec. Njuno prija« teljstvo se je pričelo tako: Nekega dne — med počitkom — je Nina stala v kotičku z rde« čim noskom, Rosetta se j"i je približala in vprašala: Te*li zebe? -—
—	Da! —
—	Čakaj! — In potem jo je prijela za zmržnjene rokce ter drsala s svojimi preko njih, dokler jih je ogrela, oziroma dokler ni začela Nina vpiti od bolečin: — Zadosti, za* dosti, imam ozebke! —
Nina je kakor cigančica: prečrne in preve* like oči tvorijo važnost polovice obraza, in kratki kodrasti lasje pa rdeča srajčka, ozalj« šana z žolto barvo, jo predstavljajo, ko maj« čkeno divjakinjo.
Rosetta pa je mala ženska in ima že tak o« braz, kakoršnega bi morala imeti z dvajsetimi
RANA.
Prevela M. Stepančičeva.)
leti. Ona pripoveduje Nini s ponosom, da vsako jutro zaneti ogenj, da umije bratce in gre nato nakupovat. — Z Nino se shaja v otroškem vrtcu ob vsakem počitku. In tako ji je razodela že vse svoje življenske dogodke: Njena mama je krojačica in si kvari oči od zore do mraka s šivanjem moških hlač.
— In tvoja mama j s čim se ukvarja? —
Nina zarudi, ne odgovori, o tem ni nikoli mislila.
Rosetta nadaljuje: Očka je zidar! Dela je dovolj! Gospoda si gradi hiše venomer... Lahko bi mnogo zaslužil, pa moški — se« veda — imajo grdo razvado, da pijejo. V soboto zvečer, ko dobi mezdo, se ustavi v krčmi. Tedaj mamica joče in je baš ona — Rosetta — dotična, ki se okorajži, izmuzne iz hiše in ustopi v zakajeno krčmo. Stopa
med vinjenimi moškimi — ki se prevedajo po sedežih, vpijejo, pojejo — in išče očeta. Po* tem ga -povleče za rokav: idiva, očka, je kasno — doma te vsi pričakujemo z večerjo! Njen oče jo včasih uboga brez obotavljanja, včasih ne ... Sicer je našla sredstvo, vsled katerega ji kmalu sledi: Pride večkrat pred njega z najmanjšim otrokom v naročju; ko mu ta zablebeta: nene, nenc! se takoj dvigne in odide z nama. Zadnjič pa je naju oba pri* siiliil piti. —- Oh, Nina, ko bi ti vedela, kako hudo je žganje in kako žge! Zato sem se ie pretvarjala, da dam pit tudi našemu enolet* niku, toda pijani oče se je otresal nad me* noj, da sem ga morala ubogati. Ali ko sem se vračala domov, je otroče smejaje blebe* talo: papa ... še ... še ... In tvoj oček? — -
—	Moj? Ne vem! odvrne Nina.
In šestletna razumna Rosetta ne vprašuje dalje. Kadar pride Nina v šolo brez južine, odlomi Rosetta košček kruha in ji ga ponudi. Toda Nina ima svoj ponos in daj a razumeti, da ji ni mari za južino:
—	Ne, hvala! —
Končno sprejme, a oni redkikdaj, ko — re* vica sama — kaj prinese, takoj ponudil Ro* setti.
Ona druga pa spočetka odklanja, kakor da noče povračila, a naposled vzame, da bi je Nina ne smatrala prevzetnim.
—	Vzamem te bonbončke za svoje bratce.'
—	In enega zase! —
S takimi pomenki jima preminejo počitki v otroškem vrtcu.
« * *
Nine ni v otroškem vrtcu; je zbolela. Drugo jutro na vse zgodaj steče Rosetta k nji. Jo dobi vso mrzlično v njeni posteljici, v temni izbici. Jej popravi rjuho, odejo, jej obriše pot, jej da piti. Se začudi, da jo najde samo.
—	Kje je tvoja mama? —
—	Spi! — odgovoril štiriletna Nina in za* rudi.
Ali Rosetta si je kmalu raztolmačila za* devo. V istem hipu je namreč začula iz so* sedne sobe^ hripav ženski glas; pričkanje z
moškim. Slišala je kletvine. Nina, vsa tre* soča od mrzlice in strahu stisne Rosetto za roko.
—	Te ne ostavim, ne boj se! —
In nato so odnehale kletvine, pa se začulo krohotanje ... Naposled je, kakor silen piš, ustopiJa v izbico Ninina mati, zavita v rož* nato haljo. Rosetta ni še nikoli videla talcih sobnih plaščev z velikifmi cveticami...
—	Kako je s teboj, zakladček?
—	Boljše, mnogo boljše! —
—	Moram iziti, veš! In se ne vrnem do drevi. Če kaj potrebuješ, povprašaj vratarico! Addio! —
Rosetta je"motrila z začudenimi očrni glavo tiste mlade ženske.
—	Kak blesketajoč glavnik! Stane gotovo dosti! —
—	Stane pet lir! Podaril pa ji ga je nek star gospod, ki ga srečujemo večkrat na poti! —
Rosetta se zamisli---
'Nekega dne se v otroškem vrtcu raznese glas, da Nina nima očeta, da je sploh vedno bila brez njega.
Druge deklice ne zapopadajo tega popol* noma, pa mislijo, se čudijo in — nočejo se družiti več z Nino. Samo Rosetta,, z resnim obrazkom, samo ona ostane Nini zvesta. Namesto, da bi ob počitkih skakala z ostalimi po dvorišču, ostaja pri! tožni Nini, ostaja mol* čeče, ker res ne ve, kako se tolaži otroke, ki niso nikoli) imeli očeta. Sicer bi se lahko po* svetovala o tem s svojo mamo; toda ne, uver* jena je, da bi ne storila prav, saj je Rosetta parkrat opazila, da kadar je šla Ninina mati mimo, je njena — Rosettina — vselej nekaj zagodrnjala med zobmi. Eh, mi otroci, za* pazimo marsikaj ... ■—
Ker torej ne ve, kako bi glede tega tešila Nino, jo molče samo gladi po laseh in božka po ličecu. ;Nekoč pa se nečesa domisli.
—	Nama, nikar ne bodi tako otožna! Tvoj oče je pač v nebesih! Saj pravi že molitev: Padre nostro ...
Nina jo pogleda začudeno^ potem zado* voljno in hvaležno... Ob srcu ji je, ko da se je njena prva rana že začela celiti. . .
VRTOVČEVA;
12 NJENIH DNI.
Hitro po poroki Antona Skočirja, smo nje* govi ženi Mariji, čitali; na obrazu, da jo tare neka notranja bol, da ji zakonsko življinje ni prineslo dobre sreče. Njen obratz se je namreč v kratkih mesecih čisto spremenil. Marija je
bila izobražena ženska, bolj kakor njen mož, itn poleg tega je imela posebno lep okus, kar je res pomenljivo. Radi ukusa smo Marijo čislali; radi njenega ukusa v izberi oblek, besed in družbe, ki jo je izvolila. Oblačil ni
pogosto spreminjala, ali vse, kar je bilo na njej, je bilo fino; z barvo obralza je celo spreminjala barvo svojega pudra, lepotičja, brez katerega ni živela. Vse leto je nosila svilene nogoviee in njeni čevlji niso bili ni« koli ponošeni. Ali mislite, da jo je radi te posvetnosti Anton pokaral? Kaj še! Zdelo se mu je vse to potrebno in vesel bi bil, ako bi se bila njegova žena ves dan ukvarjala s skrbjo za lepotičenje. Marija je bila tudi lepa in ni izdajala svojih trideset let. Skoro prav tako lep je bil njen mož, s katerim pa ni bila srečna. Čudili smo se, da ga je bila vzela, ko smo vedeli že preje, da se zlagata prav malo. Ali1 sta se med sabo prepirala ali ne, nismo vedeli natanko, znali smo le, da sta spala vsak v svoji sobi in videli smo njegove vdrte oči, njegov topi pogled ter čuli njegovo red« ko besedo.
Ko je gospa porodila; deklico, smo ta pojav pozdravili kot porok miru, toda ko sem mu mogrede čula vpitje in jok, se mi je zopet vzbudil stari dvom o njeni sreči. Nekega dne sem stopila gori k njima in Marija me je radostno pozdravila.
»Jutri bi odpotovala v Firence, ako bi me Ti nadomestovala tukaj le. Slaba sem na živ« cilh itn ni druge pomoči od spremembe.«
»Nadomestovati Tebe?«
»Da mene!«
Ah? da, razumela sem, da zamorem za= mašiti tako vrzel pretrgane vezi.
»Moj mož je prepričan, da me tujina ozdravi, pravi, da se zunaj vse drugače čuti in gleda. Brata ima doli.«
Sprejela sem vodstvo v hiši in skrb za otroka. Marija je odšla, nato sem uredila sta; navaitje in poskrbela za deklico. Nekega dne pa m!i je Škočir naznanil, da se name» rava preseliti s hčerko k svojim staršem na deželo. Iz tega sem sklepala, da se Marija še ne misli vrniti kmalu. Še istega dne smo za? čeli spravljati perilo in obleko v zaboje; glede pohištva je bilo določeno, da ostane v starem stanovanju. Ko sem spravila zadnje kose iz omare, sem se začudila. :Na dnu je ležala lepa usnjata knjiga. Radovednost me je posilila in segla sem po njej. Na prvi strani sem čfltala:
»Moji dnevi.«
Po pisavi sem spoznala Marijo, ki je bila to knjigo gotovo pozabila vzeti s seboj. Sklenila sem, naznaniti jii pismeno, da je knjiga dobro shranjena pri meni ah da je nihče ne bo čital. Končala sem s spravljanjem in se poslovila od
deteta. Privadila se me je mala Nada in skoro hudo mi je bilo zanjo. Bila je lepo in dobro dete ter je že poskušala svoje prve korake, s kterimi ni mogla osrečiti svoje matere ...
In zopet čitam iz dni Marijinih: . »Trst, dne 24. novembra . . . obvlada me krčevita sila, hrepeneje po ljubezni močs nejšega, kakor da me hoče zadušiti. Vse pre^ tesno mi je.«
27. novembra ... O veliki Bog, prosila sem Te, da mi pošlješ otroka, ki me bo obvladal, me olajšal te težke duševne more. A zdi se, da mi svet prav ne more dati ljubega mini. Trudim se, da bi vzljubila svojega moža; hlinism se, a njrgov pogled je mojemu očesu tako odveč kakor so vsiljivi1 žarki noletnega solnca. Huda je moja pot do zveličanja, pre* huda za človeka. Ali si me zapustil, Bog?«
Tolmin, 10. decembra. Anton me obsiplje z ljubeznivostjo. Vem", da je vse to prisiljeno, ker sem mu odveč.
»Trst, 24. decembra. Novorojeni Bogec. prilnesi mi sreče. Anton me tolaži ter mi za* trjuje, da je vsaka mati srečna, kadar ie izpolnil svojo nalogo materinstva. Meni pa narava' ni prinesla potrebnega miru, tihe za* dovoljnosti, ki jo* opažam na srečnih obrazih svojih prijateljic. Saj ne čutim do svoje Nade tega, kar čutijo druge matere. Ali1 je greh?«
31. decembra. Strah me je, strah svojih sanj. Videla sem svojo Nado vso zabredlo v trnje* vem grmu in nisem je mogla osvoboditi ostrih bodic.
Novo leto. O Ti veliki Krist, sreče mi daj. samo pokusiti jo daj.--
Zaprla sem knjigo ter odšla, iz pisanja sem spoznala srčno vdanost Marije v Boga, ki je dihala iz vseh listov napisane izpovedi. Tri; krat sem prečrtala knjigo, od začetka do kon? ca in jo nato poslala lastnici. Vendar mi je knjiga prišla julija meseca istega leta zopet v roko, tako da zamorem objaviti nekaj zapi; skov iz tiste dobe:
Firence, 1. junija. Zapustila sem svoje dete ter odšla. Čutim, da mii z Nado manjka ven? dar mnogo, da jo zelo pogrešam. Vrnila bi se v Primorje, a moje zdravje?
V vlaku sem bila molčeča; moji sopotniki so gotovo opazili mojo razmislienost. Bolelo me je v prsih, tiščalo in tlačilo kakor kamen. Ali je to bolest, ali hrepenenje? Od Benetk naprej sem zatisnila svoje oči. In takrat sem začutila, da se je nekdo dotaknil moje roke. Oči sem imela še vedno zaprte. Tedaj sem začutila lahen stisk. Odprla sem oči in po-
gledala. Takrat me je izpustil; bil je to mlad laški poročnik, izredno lepe zunanjosti. Ho« tela sem zavpiti, a sem zamolčala; vendar je morala užaljenost sijatii z mojih oči, ker je ob mojem pogledu zastal in nič več se me ni upal dotakniti. Z molkom se včasih več po« ve nego z besedo. Zadremala sem. V Bolonji pa sem se vzbudila in zrla skozi okno v noč iin na Apenilne.
Ko smo dospeli v Firenze, se je danilo in že so zapeli mili cerkveni zvonovi. V hotelu sem se umik:, da si osvežim trudne oči in težko glavo. Ko me je izvošček peljal k ne« poznanemu svaku v Fiesole, je bilo mesto prav živahno. Kar me je začudilo, so bila pri« prosta dekleta, sami umetno «lepi obrazil: pra> šek, temnilo in rdečilo.
Albert je stal pred mano in ko sem ga pri« merjala z njegovim bratom Antonom, me je kar zmedel njegov pogled. Albert ni tako lep, kakor Anton, ali njegova milina iin obenem izrazitost sta neizčrpljivi) in čimveč ga gle« dam, tem mičnejši se mi dozdeva njegov o« braz. Da bi ne kršila naivad ženske sramežlji« vosti, sem pogledala vstran; a ko sem nehote zopet zazrla vanj, so njegovi pogledi pili moje, njegova duša je videla mojo.
Firenze, 3. junija: Albert je o Veliki noči prejel poročilo o mojem prihodu. Pravi, da je s pismom prišlo njegovo vstajenje, ker da me je sanjal iin slutil. Tako srečne Velike noči, da še ni doživel. Kako prepričevalno je vzkliknil:
Saj mora priti vstajenje!
10. junija. Albert slika v galeriji Pitti ter kopira madono »della Seggiola«, na katero je čakal dolga leta, kakor name. Vrsta slikarjev je res nepregledna.
Marija drži Dete v naročju. Albert želi vi«
GRACIJANOVA:
1.	Ne klanjaj ise pred: oskrbnikom in vrtnarjem, ko da si pred njihovim gospodarjem!
2.	Mnogi'ljudje zamenjujejo brezobzirnost z odkritosrčnostjo; mnogi pa značaj s trmo.
3.	Nekaterniki smatrajo snago^ za razkošje.
4.	Podlo je napadati in javno blatiti človeka le vsled sumničenja.
5.	Nemalokrat se za zlatim ščipalnikom skriva slepo ali škilasto oko; nemalokrat dremajo za -pamet izrazujo-čim čelom le z eterjem napolnjene možgani.
6.	Marsikdo koplje bližnjiku jamo s strupenim usme-vom ob znamenju križa.
deti mojo Nado, da bi mu bila jaz z njo za model. Sploh sem sklenila, da grem po Nado in da se vrnem semkaj.
15.	junija. Albert me vozi k razstavam in v cerkve. Moja duša se naslaja na lepoti in se čuti v tujini res kakor prerojeno. Diham lažje in svežejše. Kaj je to? Odkod ta n«£ znana moč? Alii je to sreča? Ali se moje hre« penenje teši? Ali me poživlja duša ali le umetnost? Bojim se, da ne poslednja!
16.	junija. Ne, ne; ali bi ne zmogla skuš« njave, svoje šibkosti? Proč poj dem, z Nado v samoto!
17.	junija. Albert me je pregovoril, naj od« ložim odhod na prve dni julija, ker se on ta« krat odtegne od toskanske vročine. Toliko velikega mi j» že doprinesel, da mu ne mo« rem kratiti te edine želje. Ostanem, toda no« čem biti sama z njim. Zaprosim ga, naj me vpelje v družbo.
18.	junija. Albert se ni čutil užaljenega in je takoj povabil svojega prijatelja, inženirja Napoli na »Piazzale Michelangelo«. Skozi 1 rasen drevored nas je vozil brzi električni voz, nato nekaj korakov ih Napoli je naju ča« kal pod kipom sredi prostrane, peščene šir«. jave. Pod seboj je gledal na tiho mesto vzdolž žalostnega) Arna. Ko se je ozrl, sem obstala. Bil je moj sopotnik, ki me je bil u-jezil v vlaku. Zardela sem, on pa je govoril čisto mirno.
19.	junija. Anton je bolan. Njegova mati mi je napisala par umazanih besedi, ona da nikoli ni zapustila svojega moža in se šla vla« čit po svetu. Njene besede me žaloste, da plakam že ves dan; saj ve, da sem pod var« stvom njenega drugega sina!
(Konec prih.)
7.	Srce je kaj čudna sestavina; za nekatere je ono le kos mesa, nekim je njegova snov življensko krepilo, pri marsikomu je le mehur gnjilobe in blata.
8.	Najbolj ohola in prezirncgleda je navadno ona ženska, ki nima ne cvenka v žepu, ne plemenitosti v srcu in ne razuma v glavi! —
9.	Ženske se dele v štiri vrste: Neke so blažilni an-geliji, neke so nestrpni zlodki, neke so tihe mučenice, neke pa topozroče, širokoustne žabe ...
10.	Poštenjaka dime ravnotako neprijetno neza-služena pohvala, kakor nezaslužena psovka!
-———-*
KORALČKI.
□□□□□□
	DROBTINE	
		
a) Gospodinjstvo.
Kraljevska pogača. Mešaj v sltledi 14 dkg surovega masía, 14 dkg sladkorja in 4 rumenjake v drobno zrezanimi limenovimi olupki, dodaj 5 dkg drobno zrezanih lešnikov ali mandljev, žlico rozin, sneg iz 4 beljakov in 13 dkg moke. Vse skupaj narahlo zmešaj in stresi v pomazan tortni obod, postavi v pečico, in peci v srednji vročini tri četrt ure.
Pc-sebej pa duši jabolka in ko je pogača pečena in o-hlajena, jo p-okrij po vrhu z dušenimi jabolki prst na debelo. Na mizo jo postavi zrezano kakor torto, gorko ali mrzlo.
Dušena jabolka. Olupi in zreži jabolka, deni jih v kožico, pridaj jim žlico sladkorja, par žlic viha, par žlic vode, košček sladke skorje in limonovih olupkov, pokrij jih in duši. Ko so zmehčana, jih dobro zmešaj in uporabi. Daš jih tudi lahko na mizo s, pečenko ali zrezkom.
Ida.
O čiščenju in drugo: 1) Posteljne kcžuhovine očistiš tako, da jih najiprvo dobro omiliš, (po možnc-sti z marsilj-skim milom ali benzimskim milom) potem pa takoj pomočiš v amoniijaku (zmešanem s toplo vodo). Nato jih temeljito cščeti z mehko in čisto krtačo. In naposled jih vnovič okoplji v amonijaku ali v benzini ter jih osuši na zraku. Ako je kožuhovina bela, potrosiš lahko med dlake magnezijin prašek!
2)	Da ti nogavice in sploh vsako črno ali temno blago ohrani svojo lepo temno barvo, operi je pred uporabo v esoljeni mrzli vodi (v morski vodi postane še lepše).
Za ohranitev vijoličnih in višnjevih barv, moraš upora- ! biti mešanico mrzle vode in svinčenega sladkorja. (Svinčeni sladkor je hud strup).
Za ohranitev modre barve, uporabi mešanico vode in kis,ove kisline!
3)	Jajčje lupine koristijo v toliko, da večja množina njih odpravi madeže in lise, ki se naredé vsled tekočin v nenapolnjenih, odnosno v napolpraznih steklenicah.
Ivanka.
Izpiranje madežev. Večkrat je obleka polna madežev, da jo ni mogoče očistiti zlahka. Zato nareži divji kostanj na ploščice 7 olupkom vred. Namoči ga v vodi, pa kuhaj vse skupaj čaji' anj eno uro. Ko se nekoliko ohladi izpira' madeže katere si pred zaznamovala z belo nitjo. Ko si dobro ožcla vsakega posebej, nadrgni madeže z milom, ožemi zopet, pa izperi celo obleko v ravno isti kostanjevi vodi. Nato preiziperi v dveh ali v treh čistih vodah. Ovij na lahko ali pa nič, kakor je pač blago. Ko se ti posuši, pravilno zlikaj in blago, je kakor novo-. — T.
Lepe roke. Umij si roke v mlačni vodi, da se odpro vse znoj niče. Potem si jih dobro namili in vlij vanje nekoliko gHcerine. Pomani si roko ob rokoi in obriši nato milnico z njih, ne da bi si ijih splahnila v vodi.
U »n j ate rokavice osnažiš: Raztopi nekoliko mila v vročem mleku, 'pomešanem z rumenjakom. V to zmes dodaj par kapelj salmijaka. Nato natakni rokavice na prste ter
jih drgni z volneno krpo, namočeno v goriomenjeni tekočini.
Železcina ne zarijavi, aiko jo namažeš z! mastjo, ki je izcvrta s kafro in grafitom in potem lahno obrišeš z mehko krpico. ,
O dojitvi. Naravni zakon že veli, da naj vsaka mati doji sama svoje dete.
Dojenje ohrani materam zdravje; porodni sledovi na materinem telesu pod vplivom dojenja hitreje izginejo nego> pri onih, ki niso dojile. Te ostanejo premnogo-krat bledične, nervozne, Jjirajo in izgube telesno lepoto. Za otroke pa je dojenje še večjega pomena. V prvem letu umrje od dojenih otrok 10%, od nedojenih pa 26%.
Dojeni otroci so utrjeni še pozneje proti marsikateri boledni. Narod, katerega matere deje svoje otroke same, iina zdrave bodočnost.
Jugoslovanska mati, pomni; to in zdrava, lepa in vesela boš in zdrav bo tvoj otrok in zidra/v bo tvoj otrok in močan tvoj narod. — D.
b) Razno.
O bivšem črnogorskem kralju.
Pred par tedni je. daleč od svoje rodne grude, preminil bivši črnogorski kralj, Nikolaj I. Njegova smrt nas Jugoslovane kratkomalo niti dirnila ni, kakor bi nas bila gotovo, ako bi si ranjki zadnja leta svojega življenja ne pretvarjal svojega prepričanja, s čimur je pri vseh zaigral dostojanstvo in ugled, ki ju je vžival in zaslužil kot nekdanji ustanovitelj svobodne Črnegore. Kdor je le količkaj čital o njegovej preteklosti, ta si je gotovo ohranil v spominu ono zapisano dejstvo, kako je na primer okoli 1880. hrabro zavračal vse spletke in zvijače, ki so jih z vso lokavestjo snovali proti Črnigori različni nasproto-valci. Stoletje za stoletjem so kakor vse ostale pokrajine na balkanskem poluotoku — neprestano napadali Črno-gero turški paše, hoteč jo1 zasužnjiti, žeieč jO' duševno zadaviti. Tem škodoželjnim stremilcem pa so se zlasti v preteklem stoletju pridružili tolovaji v fraku in belih rokavicah: prekanjeni diplomatje raznih evropskih držav. Le-ti so prežali na Črne goro, da jo z lisičjo- premetenostjo ulove v svojo past, potom katere bi ji zlahka skrhali, cmalovažili in omehkužili narodno zavednost. Zaman! Junaštvo, modrost, preudarljiva razmišijenost in jeklena volja takratnega črnogorskega kneza, Nikolaja I. so spretno odbijale vse strupene šibre, ki so švigale preko Črnegore na ves Balkan tako, da jim je nenadeja-no skalil zverižene naklepe. A to nikakor ni bilo tako lahkotno, ako se trenotje zamislimo v burno dobo — ki jo je moral prestajati venomer usodnonezgodnii balkanski poluotok — v kruto bridko dobo, ki se je razvijala po večini le vsled neprestanega nesoglasja med «obrati, med posamičnimi plemeni slovanskega pokoljenja. Le z gorjupotrpko grozo v srcu se zamoremo zamisliti v tužno-grenki čas Kajna in Ablja: v leta, ko je nečloveški turški sužnjosti sledilo tako bratomorno klanje, da je strmel ves svet nad njim. Nikakor ni bilo tako lahko poseči te-
daj vmes; bilo je pač treba brezobzirne koraijže in kmečko-zdravih živcev stegniti golo roko nad škrlatasto žrjavico. — In vendar je to storil nekdo, storil je to krepki vitez, Nikolaj Petrovič. Če le trenotno pomislimo na to njegovo moč in heustrašencst, se nikakor ne moremo dovolj začuditi, kako more kedaj tak orjaški duh eabresti, kako je mogel junak dati svojemu srcu duška in prostorčka sporu, nevolji in zavisti napram razrešitvi veličastnega dejanja, ki 'se je spočelo, pognalo, rodilo in vživelo na Balkanu po opreznczasnovanem polomu potuhnjene, sladkosnede, požrešne in pohlepne Avstrije.
Nikolaj Petrovič-Njeguš je dovršil višjo izobrazbo v Parizu, ki je baje še bolj vtelesil vanj neodvisnost in pogum, v kolikor ju je potreboval za svoje bodoče vladanje. Svoj prosti čas je kaj rad posvečal srbski književnosti. Izmed njegovih del, je nam italskim Slovencem gotovo skoro vsem znana ona njegova pesem, ki, smo jo v svojih »starih časih« tako radi prepevali:
Onamo, onamo za brda ona
govore daje razotan dvor. .
Mojega cara, onamo — včle —
bio je nekda junački zbor ...
L. 1868. se je devetnajstletni Nikolaj poročil z Mileno V.ukotičevo, ki so jo v oni dobi smatrali najkrasnejšim damam v vsej Evropi. Iz njunega zakona je vznikel bogat sfarod, devetih otrok; izmed sedmerih hčera je ena bila mati sedanjega jugoslovanskega prestolonaslednika, dočim je druga italijanska kraljica. Vsi otroci so se odgo-jevali v Rusiji na stroške ruskega carja, ki je ranjkega Črnogorca izredno čislal. Ruski car je namreč polagal vanj in v njegovo razboritost vse svoje nade glede bodočega blagostanja balkanskega polotoka. In baš iz tega razioga je ruski car stremel za tem, da ga postavi na bolgarski prestol. Škoda, da se to ni zgodilo, škoda, da ga je nadomestoval grmanski princ, kajti marsikaj drugače bi se bilo lahko dogodilo in dogajalo na Balkanu, kakor se je, in z gotovostjo tudi lahko trdimo, da bi se bila prihranila marsikatera gorjupa solza, marsikatera kaplja sorodne krvi... Poslednjemu postopanju črnogorskega kralja — s katerim je le netil bratski spor — se res ne moremo zadostno prečuditi, zlasti če se spomnimo s koliko vnemo in navdušenjem se je nekoč shajal z vladiko Strcsmajerjem, dokler nista ustanovila, v Črnigori nadško-fije; s tem činom je pokazal, da ne priznava z ozirom na narodnost nikake razlike med rojaki, čeprav se naziv-Ijejo eni katoliški Hrvatje a drugi pravoslavni Srbi.
Kako vse drugače, kako srčnočutno bi lahko danes vsa Jugoslavija objokavala smrt nekdanjega črnogorskega kralja; kako drugače, da ni že za časa vojne s preme-tenci drugih držav izvajal nevarno borbo za svojo očet-njavo. Kako vse drugače, ako bi ne bil on sam zakrivil, da je veleztiano črnogorsko vprašanje toliko časa kalilo srečo in dobrobit vzajemnsotne Jugoslavije, dasi je lahko znal, da ono saimo ne more premakniti tvoritve, ki jo je začrtala usoda ...
No, sedaj se je preko vsega usedla smrt in njena kosa bo brezdvomno pokosila ljuliko na livadah Jugoslavije ...
Marica.
Odgovori in vprašanja. Lojzka: Da, istinal »Gorki« je le pseudonim; v resnici se znani ruski pisatelj imenuje Maksim Peškovl
Ksenija: Najstrašnejša vulkana v Evropi sta Vezuv pri Neaplju in Etna v Siciliji. Mesti Herkulanum in Pom-pej sta bili zasuti že za vlado Tita.
Jadranka; Cigani s,o se prikazali ob Veltavi in Donavi že 1. 1417.
Žeika. Z uporabo sopara na parnikih so začeli najprvo Amerikanci v Združenih državah.
Vidcjka, Kadenje tobaka je zanesel v Evropo Sir Walter Raleigh, ki se je seznanil s tem užitkom in s to rastlino v Virginiji.	' Berta: Piramide v Egiptu stojijo nad 3000 let. Blaženka, Jadran je v ■italijanščini Adria; Jadranka pa Adrianna in jadranska mači adriatica! Sevedsf »Adrd-janka« ni slovensko ime, ampak z ozirom na kcnčnico le poslovenjeno1,
Pepca. Ime Dušica se italijansko glasi Alma! Da! Olga in Vanda sta ruski imeni! Ime Vera je okrajšanica za Veroniko. Ime Včra (izreči Vjera) pa je rusko ime, to prevajajo Lahi za svoje hčerke z besedo Fede ali Fedelina!
Šolski škandal v Mariboru. Prav zadnji čas je, da posvetijo oblasti Mariboru i,n njegovim razmeram. malo več pozornosti, kakor s,o jo žalibog posvečale do sedaj. Sicer ni izključeno, da doživimo še večje razočaranje, kakor nam ga je prinesel »Koroški večer«. Za danes opozarjamo na šolski škandal v Mariboru, ki se bo zdel marsikomu neverjeten, ki je pa žal tako resničen, kakor jih je bilo že sto in sto, na katere smo opozarjali pristojne činitelje; seveda zaman.
Za Maribor imajo v Ljubljani še vedno dvojno mero in sicer prav tako, kakor so jo imeli nekdaj v Gradcu: za Nemce eno, in Slovence drugo. Marsikdo bi mislil, da merijo naše oblasti Slovencem s tisto mero, kakor so Nemci merili svoj čas Nemcem. Saj živimo v samostojni državi, ki je popolnoma obratno razmerje med Nemci in Slovenci, kakor je bilo v stari Avstriji. Pa motiš se! Le poglejmo!
Tik pred začetkom šolskega leta je ljubljanski višji šol. svet naenkrat uvidel potrebo, da je ustanovil v Mariboru par nemških ljudskih šol in nemško dekliško meščansko šolo. Že takrat, ko smo čuli o teh pripravah, smo izirazili svoje mnenje in pomisleke. Čemu obnavljati nemško posestno stanje, ki je bilo že odpravljeno? Ako bi bilo ostalo pri starem, bi bilo ostalo nekaj nemški^ vzporednih razredov na posameznih šolah. To bi bilo Nemcem le v prid, ker bi se njihovi otroci potom občevanja lažje in preje priučili našemu jeziku. A kaj se je brigala Ljubljana za Maribor! Ona gre svojim potom, kakor vedno.
Tako je prišlo do nemške dekliške meščanske šole v Mariboru. In glej čudo! Višji šolski svet je posvetil svojemu nepotrebno rojenemu detetu vso skrb. Nemška meščanska šola je bila že prvi šolski dan docela urejena in preskrbljena z vsem, med tem, ko še drugi zavodi, zlasU deška- meščanska in srednje šole, še cele tedne in celo mesece niso imeli zadostno število učnih oseb in jih deloma še danes nimajo po preteku pol leta. — Ali ne vidi že slepec v tem značilne dvojne mere iz, prejšnjih časov? Zdaj pa prid!e še le najlepše, najznačilnejše,
Da bi Nemci ja ne bili kcličkaj prikrajšani, je vzel višji šolski svet iz slovenske dekliške meščanske šole učiteljico za ženska ročna dela in jo dal nemški meščanski šoli. Ln tako je ostala slovenska dekliška šola brez učiteljice ženskih ročnih del — strmite in ču-jte — do danes. Tako imamo v Mariboru danes na slovenski dekliški meščanski šoli nad 300 slovenskih deklic brez pouka ženskih ročnih del že pol leta, med tem ko imajo Nemke vse. Zakaj, druge učne osebe na tej šoli so tako preobložene z literarnimi urami, da ne morejo- pri najboljši volji poučevati še ročna dela.
Kulantnoat naših šol. cblasti gre še dalje napram Nemcem. Učiteljico za ženska ročna dela na nemški šoli so deloma razbremenili in je nekaj ur morala prevzleti Slovenka, da se -pri pouku more doseči več uspehov — za Nemke seveda. Slovenkam seveda ni potreba tega pouka po mnenju višjega šolskega sveta: »Quod licet jo vi, nen licet bcvh<. Kaj ne gospodje!
Slovenski stariši smo z uprav slovensko potrpežljivostjo čakali, da se ta zadeva vendarle uredi, ker nam je znana marljiva in vestna voditeljica tega zavoda. Ali zdi se nam, da so bili vsi njeni napori brezuspešni, kakor kažejo dejstva po preteku pel leta. Molčali smo toliko časa tudi z ozirem na naše oblasti, ker vemo, «da imajo težkoče. A enkrat pa mora biti naše potrpežljivosti tudi konec. Tako sramotno Zapostavljati se ne damo več v lastni državi. Tega nismo dolžni samo sebi, ampak še bolj svojim otrokom, ki so naš up in nada tudi države.
»Mariborski Tabor«.
Opomba: Šolski škandal v Mariboru. Ta-le dopis je bil namenjen na preteklo številko, vendar menim, da je še vedno aktuelen ... dasi so v-zadnjem času namestili v Mariboru učit. ročnih del, gdč. Bice Sedevčičevo, in dasi je bilo tuiutam nekoliko zgražanja napram brezvestnosti Nemcev na Koroškem. — Op. uredn.
PISMO.
Odgovarjam ti na tem mestu, zvesta tovarišica, ker tako ti vsaj deloma ustreženi tudi v želji, da se odzo-vem na hrapavo kukurukanje, ki, kakor uvidevam, vznemirja bolj tebe, nego mene! In zahvaljujem se ti za soeutnice in to-lažilnice, saj sem se jim morala otroškeprisrčno nasmejati. Dragica, ti! Anti nisem bila sipečeta v cvetličnjaku anemičnosanjavih gardenij in niti ob hrajoče pojemajočem nevemberskem soju, da bi me že vsak sajast prhutaj in slehern Lojast brlizg butnil vznak. Na slične mišc-tiičje oslinjene netopirje, sem bila lahko pripravljena, predno je Jadranka zagledala luč sveta. In kakor bom vselej isti-nito hvaležna, še tako- pikrujedljivim ešvrkom, če so le zamahnjeni z dostojnostjo v loku dobrohotnosti1 ali vsaj pravičnosti in upravičenosti, ravnotako bom satansko porogljiva in bodečezafrkuijoča napram vsakomur, ki bi si upal kot pocestni pobalin s svojo maco zasukati pandolo ali curlo na moj lawn - tenis. Vidiš, kako različni^ snovi smo pač ženske! Tebi — praviš — se same osupnjenesti nad nesramnostjo, še sedaj- vidi skozi zazijalasta usta v ¿cltanec, d očim sem jaz le z demonskim nasmeškom za-mrmrljala: Brezobzirnost! Končno vem, s katerima črkama je zasnovan tvoj monogram! Nato sem siknila alia Ribni-
čan: Ej, ti golobradi fantiček, mari bi se bil lotil štet gum-biiče na telovniku, nego razgaliti telik-o neotesanost... ti kruota kruotasta!
Dvomim namreč, da je komu im-poniral s tiis-tim brez-kvasnim škrobom; pokazal je samo, da potrebuje par kapljic moralne- kokaine, preden stopi na poliran parket. Varaš se tudi, ko misliš, da sem pozelenela ob ponudbi 'kjihaiaiice. Nikar! Le mislila sem si, čemu neki ne švigne z bre?lovko po lastni kuhinji; storil bi pač pametneje, da bi pošiljal k loncem -in plenicam -kdor mu je ob srcu, ne pa kogar nosi v ž-olčnem mehurju; ali, hm! Cven-k ije pač mamljiv ... in provzroča celo zadirajočo neoprezn-ost.., Sicer pa b-o-do naši slovenski moški pošiljali vedno žensko k ognjišču, kadarkoli se bo lotila kakega drugačnega -pošla na lastno roko... izven slučajev ko jo- potrebujejo- sami; takrat si celo- nataknejo takoj klarinet med ustne, da ji od vseih strani piska in vrši: ženska ije naš cvet, naša nada, naša desna roka, naša edina zas-lomba, naša boljša Ipolcmca! Živela!!
V Jadranki, vidiš, ni prostora za umetnost na cin, cin, cin, in bam, bam, bam, a kljub temu ne -pade v omedle-vico zaradi takih dečkov ki so zadeli baje doktorat v loteriji, z ozkem na oliko!
Brezsmiselno pa je na vsak način vztpored-ovati Jadranko z Mladiko in Novim rodom, kajti kjer jima ne ovira njunega poleta in kroži po -docela drugačnih smernicah, so gotovo uredniki le - teh trezneje razsodnejši, nego jim prisoja kak plitvoničen škric. »Novi rod« je pač namenjen našim otrokom in nadebudnemu naraščaju, dočim je »Mladika« elegantna gospodična — alabastrozoba in koketno-cka — ki se vozi z avtom -po beli cesti in si lahko- vzdržuje šoferja in mazače in strojnike, Jadranka pa je siromašna popotnica, ki poleg potne torbe nima drugega ko gerjače, da odžene s, svoje steze, kar je na poti njej.... njenemu plemenu... in njeni narodnosti... bodisi pa to trdo-vratnozakrknjera boljševiški polž, sluzasta politična glista, ostičasto fašistovsko bodičje ali celo napololikani študent, ki ga je očka poslal v učiiišče samo zato, ker je v dobi zakripanih hlačk vse preveč bulili v apolitično luno- in narodno nezavednega merkurja. Kaj zato, če je Jadranka kakemu Lavdcnu trn v peti ali če se v njegovi plitkosti vidi nepotrebna, samo da -jo razumejo oni, ki imajo- bistre ■oči, dober posluh in tanek voh ... in ki si pravilno- tolmačijo, da je Jadranka pravzaprav »ko-ntrabandarica« ki pod plaščem ženskega lista prikrije lahke marsikaj, čeprav -se to ne ujema. -z njenim dija-demom . ,.
Ženski lilsti niso večni, to so- pokazali vsi naši dosedanji, vendar ti še povem, draga tovarišica, da preden Jadranka zadrema, bo uporabila vsaj še par črnilni-h kapljic, S, katerimi napiše stavek o taktu, ki ga neki tako zelo pogrešajo, ker jih šola m zadostno izobrazila: da še pošten, razumen in ugleden človek ob napadanju bližnjika ne izpozablja z dotikanjem drugega nego onega, vs-led česar se je prepir razvil, ter da kdor drugače postopa je ali mevža ali podlež. Več nego neslanemu dovtipu — vidiš — sem se začudila listu, ki se smatra uglednim, ki hoče biti ugleden in ki bi moral biti ugleden — a postaja ob vsaki priliki pribežališče kvant in pričkarjev. — Uredn.
.Jadranka" izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. Posamezne štey. 80 st Letno 10 L. — Odg. uredn.: Marica Stepančičeva
Via Scorcola 492. — Upravništvo: L. Mirkova.
Antonija Mermolja Rieger
priporoča svoj
modni salon
Trst - ulica Commerciale 3. - Trst
IZ UPRAVNIŠTVA:
Cenjeni razprodajalci izven Trsta, ki niso še plačali lista, naj blagovole čimpreje dopo-slati denar za prve tri mesece s pridržkom 10% in vrniti morebitne nerazprodane mesečnike.
IVAN KERZE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti.
Trst, Trg sv. Ivana štev. 1.
ANDREJ VATOVEC trgovino jestvin, delikates in kolonijaln. blaga
v ulici XXX. Ottobre št. 10
(nasproti Ljubljanski banki) kupuje in prodaja raznovrstne kmetske pridelke ter se priporoča cenj. bralkam Jadranke za obilen obisk.