1 8 91
Steve Stonieh Box 583
Chisholm.Mian.
2
•32
ŠTIRIDESETI
The Oldest and Mo»t Popular Slovenian Newspaper in United States of America.
amerikanski
I L E J
19 3 1
ŠTEV. (No.) 88
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
___________(Official Organ of four Slovenian organizations.)
Najstarejši in najbolj pritjul'l/'rt xiuOtnHki
list V Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., TOREK, S. ~MAJA~^-- TUESDAY, MAY 5, 1931
LETNI g (VOL.) XL
AMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA ZAHTEVA, DA SE ZNIŽAJO SEDANJE VISOKE CARINSKE POSTAVKE NA UVOZ BLAGA V AMERIKO.— OMILIJO NAJ SE TUDI ZAKONI, KI OVIRAJO VELIKE TRUSTE.
Atlantic City, N. J. — Po
mnenju trgovskega sveta se bo gospodarski depresiji odpomo-glo in se bodo dosegle za stalno stabilne razmere le tedaj, ako bo vlada odpravila omejitve, ki zdaj onemogočujejo zakonito sodelovanje. Med te o-mfcjitve spada v prvi vrsti sedanja visoka carina, ki je postavljena na uvoz blaga v A-merilco.
To mnenje se je ponovno izrazilo na tridnevni razpravi, kil sojo vodili prvaki ameriškega trgovskega sveta na zborovanju trgovske zbornice Zed. držav.
Med glavnimi govorniki je bil J .H Barnes, ki je bil tudi ponovno izvoljen za predsednika zbornice. V svojem govoru se je zavzemal za znižanje carinskih postavk, češ, da bi se s tem inozemstvo pomirilo ; v nasprotnem slučaju pa bi tuje države podvzele še bolj drastične protiukrepe proti Ameriki in njenemu izvozu, kakor so jih že do zdaj. Znižanje carine bi zopet pospešilo zunanjo ameriško trgovino in bi se lahko izvedlo, da ne bi bil pri tem ogrožen višji ameriški življen-ski standard.
Dalje je Barnes delal za sedanjo depresijo odgovorno tudi politiko, češ, da se vse preveč vmešava v trgovsko življenje, in sicer ne samo v Ameriki, marveč po celem svetu. — Energično besedo je zastavil v dobrobit velikim trustom, kateri da so v svojem delovanju ovirani po zakonih, ki onemogočujejo to zvezo podjetij. — Dejal je, ako bi se ti zakoni v toliko predrugačili, da bi ne bil podvržen kazenskemu preganjanju tisti, ki bi zasledoval legitimne cilje, potem bi bilo omogočeno smotreno gospodarstvo v večjem obsegu.
Da namerava zbornica pod-vzeti v tem oziru odločno kampanjo, je razvidno iz resolucije, ki jo je zborovanje sprejelo, katera zahteva, da se ugotovijo točke, pri katerih vlada tekmuje s privatnimi podjetji.
RUMUNSKA VLADA SI ZNA POMAGATI
Bukarešta, Rumunija. — Sedanja rumunska vlada, ki je sestavljena iz samih privržencev kralja, kakor že poročano, je razpustila parlament in razpisala volitve za 1. junija. Te volitve pa ne zaslužijo svojega imena, kajti, kakor kaže, ne bodo drugega kakor sama formalnost. Vlada je namreč izdala ukaz, da se razen ob nedeljah ne smejo vršiti nikaki politični kampanjski shodi,, da se s tem ne bo dalo strankam Časa za agitacijo proti vladi. Poleg tega pa mora vsakdo, ki bo prirejal volilni shod, dobiti za to dovoljenje naravnost od vlade. Ta bo pa bržkone dovoljenje odklonila, ako se ji bo mož zdel nevaren. — Na ta način je lahko zmagati.
AEROPLANI ZA JUGOSLA VI JO
Ameriška aeroplanska tvrdka bo dostavila z dovoljenjem vlade Jugoslaviji tri vojne aeroplane. — Državni * tajnik nasprotoval.
.—o—
Washington, D. C.— Na seji kabineta se je vodila debata med državnim tajnikom Stim-sonom in mornariškim tajnikom Adamsom glede tega, naj se li dovoli aeroplanski tvrdki Glen L. Martin v Baltimore, da bi smela izvoziti tri vojne aeroplane, katere je Jugoslavija naročila pri njej. Dočim je bil Stimson odločno proti temu, da bi se katera država zalagala z izrazito vojnim materija-lom, se je Adams zavzemal za to, 4a re izvrši naročilo, <ieš, da se s tem odpomore ameriški avijatski industriji v sedanjem Času depresije. Končno je zmagalo mnenje tajnika Adamsa in kabinet je dovolil tvrdki Martin, da dostavi Jugoslaviji tri aeroplane v vojne svrhe. Govori se, da je bila Italija silovito nasprotna tej transakciji, vendar te govorice niso u-raino potrjene.
Po posebnih določbah mora vsaka družba, katera želi izvoziti v inozemstvo kaka letala, ki so namenjena v vojaške svrhe, dobiti za to potreBno dovoljenje od vlade. Vendar pa vlada v večini slučajev brez nadaljnjega dovoli tak izvoz, in tako se je ta izvoz v zadnjih letih znatno povišal, tako, da zavzema zdaj eno četrtino vsega ameriškega izvoza letal. Preteklo leto se je izvozilo letal za vrednost devet milijonov dolarjev.
Proti izvozu vojnih letal ie di žavni department vedno zavzemal nasprotno stališče, češ, da se s tem' pospešil ie pripravljenost za vojno in da je to torej nasprotno smotru Amerike, ki stremi za tem, da se odpravi vojna nevarnost in uposta vi stalen mir.
ROCKEFELLER ZABAVA POSLUŠALCE
CELA DRUŽINA "NA DELU"
Troutdale, Ore.— Neki družinski oče hoč^ naučiti svoje otročiče zelo dobičkanosne o-brti. Med tem, ko je mama sedela zunaj v avtomobilu in čakala ,je papa z dvema sinčkoma stopil v tukajšnjo banko. Sinova, katerih še ni noben 10 let star, sta pristopila k prodajalni mizi in položila na njo pest drobiža, ter prosila uradnika, naj bi jima za to dal debel denar. Med tem, ko je u-radnik drobiž štel, je pristopil oče in ga s samokresom potisnil v sobo v ozadju, kjer so ga nato vsi trije zvezali, pobrali iz blagajne $400 ter se potem odpeljali v avtomobilu, ki jih i je čakal zunaj.
KRIŽEM SVETA
—	Mexico City, Mehika. — Veliko paniko je povzi-očil potresni sunek,, ki se je pripetil v mestu Ayutla pretekli petek dopoldne. Vendar pa ni sunek, ki je, trajal tri sekunde, povzročil nikake posebne škode.
—	London, Anglija. — Kakor pripovedujejo potniki, prihajajoči iz arabske puščave, vlada tam strahovito pomanjkanje vode in se večkrat za posest kakega vrelca razvijejo 1 juti poboji. Na stotine oseb je že umrlo od žeje.
—	Bukarešta, Rumunija. — Mihael, sin kralja Karla in njegove ločene žene Helene, je resno obolel na difteriji. Streže mu mati sama
fe Jugoslav!!«*
STRAŠNA SMRT LEKARNIŠKEGA POMOČNIKA. — KATASTROFALNA POSLEDICA VELIKONOČNEGA STRE-LJANJA. — APRILSKI MRAZ. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE.
Zgorel pri živem telesu
Iz Broda ob Savi poročajo, da je v Radovanovičevi lekarni v Bos. Brodu 19 letni laborant Bodgan Babič sestavljal neko zdravilo pri čemer je potreboval tudi kafro in špirit.
la na njem obleko, ki se je bila užgala. Pogorelo je kakih deset a krov gozda.
-o—--
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl France Knaflic, tovarnar usnja iz Po neprevidnosti, ko je postav- Šmartnega pri Litiji, star 77 ljal steklenico na peč se je dno let. — V Novem mestu je umrl steklenice razbilo. V hipu je Franc Rozman, železniški pobila količina špirita v plame- stajenačelnik. star 50 let. nih, ki so objeli tudi BabiČa. Na Dobravi, župnija Črneče, je S krikom je planil skozi okno umrla Uršula End, posestnica klinb w r ,na ulico' baš med prav živahne stara 78 let. — V Črnomlju je
lom da ie bolezen naWnV« I1Nenadna letega živa umrl Franc Zaje, uradnik mest-lom. da e bolt/en nalezljiva baldja je^šeta^e tako pw&ne-;'ne hranilnice, m je velika nevarnost, da šeL-i,, „„„„„	-A „ ,,
sama ne zboli	jtila, tla sprva niso mu vedeli j	-o-
sama ne Z o i.____kaj je. Sele čez nekaj trenut-; Ogenj na žagi pri Bledu
kov so se zavedali in nekdo je i Posestnik Valant iz Zasipa vrgel na od strašnih bolečin ima komaj četrt ure od Bleda
TIGER REŠIL KROTITE-LJIČO
Stockton, Ca]. — Med neko
Bogati John D. Rockefeller je predmet zanimanja, kamorkoli pride, deloma zaradi svojega denarja, mnogo pa tudi zaradi svojega humorja. Slika je vzeta na Ormond Beach, Fla , kjer ga vidimo v sredi med gručo ljudi, katerim menda čita neko pesmico, ki jo je sam zložil.
UPORNIKI
PREMAGANI
Vstajo na otoku Madeiri vladne čete udušile.
-0-
Lisbona, Portugalska. —
Vstaja upornikov na portu-
INDIJSKA
KONFERENCA
Anglija namerava otvoriti indijsko konferenco že v avgustu.
Simla, Indija. — Z vsem
galskem otoku Madeiri, ki se ,■mogočimi pompOm je1 sprejelo je pričela pred mesecem dni, (tukajšnje mesto preteklo soboto novega indijskega pod-
je bila preteklo soboto končana s sijajno zmago vladnih čet. Uporniki so vztrajno odbijali napade, a so bili končno prisiljeni, da so se udali premoči nasprotnikov. Premagani so se zatekli v angleško poslaništvo v mestu Funchal.
Vest o tej zmagi je bila za portugalsko vlado nad vse
zvijajočega se Babiča par sta- veliko žago. Radi lesne krize je eirkliško nredstavo m-V^Mr,rlh ^ udušil	0b,e" del° na ža^ ve* tednov poČi-
nadoma skočil proti krotitelji-ci, M. Stark. Še predno pa jj
je mogel storiti kaj žalega, ga je napadel drugi tiger in pričela se je nato med živalima strahovita borba; krotiteljica in še dva čuvaja so ju komaj ločili. Eden tigrov je odnesel iz boja nevarne rane.
----o------
POSKUS SE SKORAJ "POSREČIL" Chicago, 111. — 84letni R. Stone, 5820 Kenmore Ave., je hotel zatrditi svoji ženi, da jo še vedno ljubi. Žena mu je namreč očitala, da ima ljubav-no razmerje z neko sosedo. —• Mož je nato zgrabil samokres,
rela in vse telo je ena sama zopet obratovati v nekoliko strašna opeklina. Spravili so zmanjšanem obsegu. Nedavno ga v bolnico, pa ni upanja da je pa iz neznanega vzroka iz-okreva.	bruhnil na žagi požar, ki je
-o——	hipno objel vse prostore in v
Iskra možnarja je zažgala dve četrt ure je bila vsa žaga v pla-kmetiJ»	menih. Ljudje so prihiteli ga-
Na velikonočno nedeljo po--sit. a so se trudili brez uspeha, poldne je v vasi Čreškovi pri Žaga je popolnoma zgorela. Novi cerkvi v celjskem okraju Sumijo, da je bilo nalašč za-ogenj popolnoma uničil dve žgano, stanovanjski hiši in dve gospo-;	——o—-—-
darski poslopji last posestni-1	Izvoz
kov Franca Smrečnika in Juri-j Po poročilih iz Beograda je ja Gorečana. Rešili so samo ži- razvidno, da se izvoz svinj iz vino, drugo je postalo žrtev Jugoslavije v Francijo stalno strašnih plamenov. Od raznih veča. V mesecu marcu je bilo
kralja, Lorda Willingdona, in njegovo ženo. Bolje rečeno, pompozni sprejem se je izvršil v izrazito uradnem smislu, kajti domače prebivalstvo je ostalo skrajno hladno proti vsem ceremonijam. Zadnje čase se opaža, da ponovno narašča splošen odpor domači-
razveseljiva, kajti nevarnost j nov napram' Angležem, kajti je že rastla, da se bo upor raz- niti voditelji niti ljudstvo ne širil z Madeire tudi na Portu-, veruje v iskrenost Anglije, da
strani prihiteli gasilci so mora- izvoženih 200 vagonov te štiri -li požar edino le lokalizirati, nožne živali. Vedno večje je 01 nritisnil ni	i«	da se ni razširil na ostala po- pa tudi povpraševanje po ju-
, sSt S « SZ-tTC'0^kod E°;wrki >rovw,i- «
_____ t.. _! . , iT tega, ker so tam v bližini stre- južno francoski trg.
Ijali z možnarji in je iskra iz,	-------------0--
možnarja švignila na slamnato;	Nezgoda pri delu
streho, ki se je vnela.	j v kemični tovarni Joaipa
o	Reicha na Teznu se je pri delu
galsko, in so se v nekaterih mestih tudi že v resnici pojav-
bi bila pripravljena dati Indiji neodvisnost. Da odvrne ponov-
nje, ako mu ne bo verjela. Zenji pa mu ni niti imela časa odgovoriti, kajti komaj je izgovoril, je že tudi počil strel, ki je moža nevarno ranil. Samokres je sprožil neprostovoljno, ko mu je prst zdrknil in pritisnil na petelina.
-o—-
AMERIKANSKA HITROST New York, N. Y. — 30. av-
, 1flOQ „„ . , , . (Strupljenje kr\»i, ki le povzro • gusta 1929 so bili izdelani na- čj]o smrt	1
Žrtev zimskega športa po nesreči polila z neko kislino Na Jesenicah se je pred tedni delavka Alojzija Senekovičeva. poškodoval na nogi 12 letni sin Dobila ie prav hude in nevar-železničarja Kari Mikula. Ker ne opekline.
,ni pazil, se mu je neznatna ra-	___n.___
na prisadila in nastopilo je za-
odlocila, da pospeši priČetek indijske konference v Londonu, tako, da bi se ta otvorila že v avgustu.
ROPAR-UBIJALEC PRIDE PRED SODIŠČE
Chicago, 111. — Po preteku
Ijali nemiri. V Lisbon i sami so, ne sovražnosti, se je Anglija izgredi zavzeli na dan 1. nia-' ja tak obseg, da so se morali člani vlade zateči pod zaščito vojaštva in se umakniti v vojaške barake.
-o--
DEMONSTRACIJE MUSLIMANOV Jeruzalem, Palestina. — O-krog 3000 glav broječa množica muslimanov je pretekli petek hotela napasti italijansko poslaništvo v sirijskem mestu Tripoli, a jim je francoska o-rožniška četa kakih 50 mož še pravočasno stopila na pot. —• Vnel se je med obemi pretep, v katerem so bile tri osebe ubite in 30 ranjenih. Demonstracije so bile namenjene Franciji in Italiji, in sicer zaradi krutosti, ki jih baje obe deželi u-ganjate v svojih kolonijah v ' severni Afriki.
Črti, 22. januarja 1930 so pn-!čeli s kopanjem temelja in 1. imaja 1931 so slovesno otvorili Empire State building, najvišje i poslopje na svetu, ki se dviga 11265 čevljev visoko nad zemljo in ima 102 nadstropji. V j njem je prostora za 25,000 i oseb. Pred dvoma letoma je bi-
šestnajst ur, odkar je ubil po>	^eno fa.ak?
licista Antona Ruthyja, je bi- 8 mill^ov dola^ev» <*očim ,ie la proti ubijalcu Franku Jordan sestavljena v petek obtožnica in se bo zadeva nadaljevala pred sodiščem. Jordan je bil nevaren ropar, ki ga je hotela v četrtek policija s posebno ukano dobiti v pest, a se jim je v zadnjem trenotku izmuznil in je med begom na prometnem križišču Michigan Ave. in Randolph St. ustrelil omenjenega policista, a je bil
bilo vredno v 1. 1799 le $2400.
PRAZNOVANJE 1. MAJA
New York, N. Y. — Dočim je 1. maj, praznik radikalnega delavstva, potekel v ameriških mestih popolnoma mirno in le ponekod se je izvršilo par aretacij, pa prihajajo iz mnogih evropskih mest poročila o burnih demonstracijah. Najbolj
siloviti izgredi so se dogajali v po več blokov dolgem prega- [Španiji, na Portugalskem in na
n j an ju končno ujet.
K
Poljskem.
Radi dekleta
- V Po d h ruš k i pri Kamniku ie pri skušnji gasilskega dru-o	šiva nastal radi nekega dekle-
Spomladanski sneg	ta med Ferdinandom Vrankar-
iz cele Slovenije poročajo, iem in drugimi fanti prepir, ki da je v tednu po beli nedelji se je končal s tem, da je 20 let-sneg pobelil hribe in doline, ni posestnikov sin Janez Burja Tudi temperatura je znatno iz Markovega, Vrankarja ne-padla. Nihče se v tem času ni varno okla! z nožem po vratu nadejal kaj takega, vendar, in desni roki.
kakor poročajo ni napravil,	.. o---
sneg po poljih nikake škode. Prebivalstvo Beograda Največ ga je padlo okolu Trbo- Po zadnjem ljudskem štetju velj, po okoliških hribih. V ki se je začelo 3. marca t. 1. Podmeji, na Sv. Planini in Mrz- ima Beograd, prestolica Jugo-lici ga je padlo skoro pol me- slavije, 241.036 prebivalcev. tra-	Od zadnjega štetja pred dvemi
leti je narastlo prebivalstvo za 1 1,747 duš. ,
:—-O;--'
Žrtev strele
Prva letošnja žrtev strele je postal Stojan Vasic iz Aleksin-ca. Nabiral je po hribih mah. kjer ga je dohitela nevihta.
Gozdni požar
V Mrgoletovem gozdu v Dovgah, blizu Bučke je zopet zločinska roka zanetila požar, ki bi kmalu povzročil težko nesrečo. Jože Lekse, se je v naglici pri gašenju spodtaknil in padel v goreči grm. Tovariša,
Skril se je med skalovje, kjer jki sta gasila, sta komaj pogasi-Iga je ubila strela.
wttm h^
AMERIK AN SKI SLOVENEC
Torek, 5. maja 1931

I
AMERIKANSKI SI20VENEC
£rfi in najstarejši slovenski t list v Ameriki,
Uatanovljen leta lMt,
I
r
Izhaja vsak dan vazun nedelj, pone-{•Ijkoy in dnevov po praznikih..
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprav«:
|849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
„$s.oo
- 2.50 _ 1.50
Naročnina:
VI fcelo leto ---,---------
%* pol leta------------
1« četrt leta________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
la celo leto_________$6.00
|a pol leta__.___3.00
[t četrt leta________1.75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Adress of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year -------------------
For half a year---------
For three inpnths
._ $5.00
__2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one. year-----------------$6.00
For half a year______________3.00
For three months ____________________ 1.75
1 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, go kedaj imate li»t plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu |i čas dočetrtka dopoldne.—-Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov (uredništvo ne vrača.
Entered as secopd class matter November 10, 1925, BBhlcago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
at the post office at
Nemško koketiranje z sovjeti
ko ugodno prorokovati o industriji ki se bo zvezala s sovjetsko, kajti že premnogi so spoznali vso labilnost sovjetskih dogovorov.
Pa to je nazadnje le stvar Nemcev samih, stvar Evrope pa je, če more brezbrižno gledati, kako se ustvarja blok, ki je nad vse prikladen za propagando revanšne misli.' In Evropa ima tudi zadostna sredstva, da se zavaruje pred nevarnostjo novega požara in eno teh sredstev je že Pariz pokazal. Odpreti treba z a pad ni trg vsem državam, ki ne sodelujejo v novem bloku, zlasti pa jugovzhodnim agrarnim državam. Te morajo najti nov odjem v zapadnih državah in na drugi strani se mo-r i prilagoditi industrija zapadnih držav potrebam agrarnih držav jugovzhodne Evrope, pa bo takoj izgubil novi sporazum mnogo na svoji nevarnosti. Kajti v trenutku, ko prične padati nemški izvoz v vse sovjetske dežele, bo tudi sedanji nemško-sovjetski sporazum pokazal vso napačnost svoje kalkulacije in r:e bo sledil noben sličen nov sporazum.
Sovjetsko-nemški sporazum o nemških dobavah je šele na začetku ustvarjanja nemško-sovjetskega bloka. Če bodo za-padne države čuječe in takoj pričele izvajati svoje protiukrepe, potem tudi do novega bloka ne bo prišlo. Ti protiukrepi pa so potrebni čim preje, ker sedaj zadostujejo že v najmanjši meri.
starosti od 8 mesecev do 9 let in žalujočega soproga. Pogreb je bil dne 13. aprila s peto črno sv. mašo ob veliki udeležbi prijateljev in znancev ranjke. Članice dr. Srca Marije, KSIvJ. so se v polnem številu udeležile pogreba; ravnotako članice oltarnega dr. sv. Ane. — Članicam se prav lepo zahvaljujem za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi za lepo udeležbo pri molitvah ob truplu ranjke, ko je počivala na domu. Bila je naša dobra sosestra,
Štefan Merkoleja in Joe Ko-strek, 5614 Carry Ave. — Na to veselico ste prav lepo povabljeni vsi prijatelji naše dič-
in šila in še tovarno zraven in gre v drugo državo, kjer je za njega več ugodnosti in nič sitnih postav. Kaj enakega bi bine SDZ. — Na svidenje.	lo bolj primerno vpeljati v mestu, kjer je Bela hiša. Obvezno bi bilo potem za celo Ame-NEKAJ NOVIC IZ BARBER- rjko in kapitalisti ne bi šli po-
Na svidenje.
Naročnik.
—o-
TONA
Barberton, Ohio.
V naši cerkvi smo imeli
sv.
POKLON JOLIETU!
Cleveland, Ohio.
j skakati v morje in bi raje o-stali na suhem, ozir. doma. — Vse, kar bi mogli storiti, bi bi-, lo le škripanje z zobmi nad birmo dne 27. aprila. Birman-, deželo> ki vpeljuje socijalizem cev je bilo čez dve sto. Pvt. Rev. in komunizem, kakor se rado Schrembs, D. D., škof iz Cleve-; imenuje enake vrste postave, dobra katoliška žena, bila jelanda se je pohvalno izrazil o Nag senator Fess je kričal v dober zgled vsem našim ženam naši fari, častital lepemu na- ^ Wiishingtonu, ko se je obrav-in materam. Naj počiva v bož-jpredku in svetoval da naj si zi- navaj0 0 predl0gih senatorja jem miru in naj ji sveti večna damo novo perkev, ker sedanja ^Vagner ja iz New Yorka: To luč. Vam preostalim pa izre- postaja res-premajhna. Imeli -e socjjaijzem i Tega nočemo v kam v imenu društva najglo-Jsmo tudi prvo sv. obhajilo dne tej deželi'To ni za nas! — Po-bokejše sožalje.	j26. aprila. Prvo obhajancev je tr|eval mu je predsednik Ame-
Dne 21. apr. je smrt pobrala j bilo nad sto.	jdcan Federation of Labor> Mr.
rojaka Frank Mivseka, stare-! Citajoč dopise žensk iz na-' Green Ob priliki ko so šli čas-
šega mesta, vidim da je med nik.u.n k njettlu interview in njimi zelo dobro sporazumlje-nje. Prirejajo si parties, delajo si
podajajo si šope cvetlic. Skoro
Kampanja je minula. Borba je bila huda. Jaz sem začela a-
Po senzacijonelnih odkritjih o sovjetski špijonazt v nem-gkih tvornicah so se že pričeli množiti glasovi, da bo doživel, pospod Pjatakov s svojimi pogajanji z nemškimi industrijalci pirati en mesec prepozno. Bi-neuspeh in da Nemčija ne bo hotela postati ona rešilna sila, ki,1«	P«*ej zaposlena z
naj omogoči sovjetski načrt petletnice. Izkazalo pa se je, da	za ^ članice
jni niti sovjetska špijonaža preplašila nemških industrijalcev jiiti že skoraj dokazana trditev, da bo tem močnejša komunistična propaganda, čim preje se bo posrečil sovjetom njihov jnačrt amerikanizacije Rusije. Sporazum, ki se je dosegel jkljub vsem tehtnim pomislekom nemških strokovnjakov med feovjetsko delegacijo in nemškimi industrijalci, dokazuje, da je pri Nemcih dobil političen razlog nadmoč. Ta razlog je potisnil vse pomisleke v ozadje in zaradi tega razloga je pripravljena Nemčija, ki vedno išče tuja posojila, jamčiti za 70% vseh' naročil, ki jih dobe nemške tovarne od sovjetske vlade, o d nosno
sovjetskih gospodarskih organizacij.	Pridobila 71 list "A S " liailpn
Res je, da je v Nemčiji brezposelnost silno velika, saj je po i Ic*p£lla za Jlst A' naileP* uradni statistiki narasla armada brezposelnih že skoraj na peti*e	za naklonjenost,
milijonov ljudi, toda tudi forsirana sovjetska naročila bodo rao- Ko 80 S1 llst naroci11- Vsi * na-
Na dru-
za
podružnico štev. 41, SŽZ. Ker hočemo tam odnesti prvo nagrado. Tudi sem prodajala ti-kete za krasna zagrinjala v korist naše podružnice. Mi hočemo v društvo tudi denar, ker je žalostna prikazen, ako je društvena blagajna vedno suha. Agitirala sem prav za prav kar za 5 raznih stvari.
Vse naročnike, katere sem
gla zaposliti le neznaten del te brezposelne armade.
ročniki so takorekoč naši so-jsed.je. Najdaljši, ki sem ga do-
gi strani pa obstoji repna nevarnost, da se bo baš vsled teh 300 j ^	.
milijonskih sovjetskih naročil brezposelnost v Nemčiji še znatno ! ^ a: 11',111 1 ~ nn Je 0( m.ene'
povečala. Kajti ogromna večina vsega nemškega izvoza gre	bvala vsem. Vsi ste
'/a pad ne države in od tega izvoza živi Nemčija. Če pa za za.	v tej kampanji svojo
pad vidi, da se Nemčija absolutno naslanja na sovjete, da je IV? ,ko »vednost. I ako je prav.
»lih najresnejša opora pri izvajanju pjatiletke, potem je več I,®1 ie® 1)0 ®rcu katoličan,
ko mogoče, da bo tudi za pad si drugod poiskal dobavitelje Ila t0 P°kaze v sejanju, ne pa
in zaprl pot nemškemu uvozu v svoje dežele. V tem slučaju sanjo^z^besedamuK^ pomaga
pa mora narasti brezposelnost v Nemčiji naravnost skokoma. I^',.1 <l 1	,m s.e P°na"
sati z golimi besedami, ce pa
Nemci, ki so znani po svojih skrajno točnih statistikah, so seveda to možnost tudi upoštevali in če so se kljub temu odločili za sporazum s sovjeti, potem je v tem nov dokaz, da je političen razlog premagal vse druge. V tej luči pa dobi tudi name-lavana carinska unija med Nemčijo in Avstrijo čisto poseben pomen. ,Tudi ta unija ni nastala iz gospodarskih vzrokov, temveč je samo del velikega nemškega političnega koncepta, da se s. pomočjo sovjetske Rusije ustvari nova grupacija držav. Proti bloku zapadnih držav postavljajo s tem Nemci blok vzhodnih držav, h katerim bi hoteli pritegniti še jugovzhodne drž.ave. Ta blok naj bi zasigural nemški vpliv na .vsem vzhodu in s tem obnovil vse one nade, ki jih je pokopala za Nemčijo izgubljena svetovna vojna.
Skoraj gotovo je, da bodo Nemci te perspektive na novi sovjetsko-nemški sporazum tajili in zagotavljali, da je sporazum samo gospodarskega pomena in samo eno od sredstev za zmanjšanje brezposelnosti. Toda ta zatrjevanja ne bodo imela prepričevalne sile, ker se od Rapalla venomer odkriva v nemško sovjetskih odnošajih tendenca, ki se čisto sklada s perspektivami novega sporazuma. Če so te tendence za Nemčijo tudi
ni dejanj. Ne tako pri Vas dragi novi naročniki. Vi ste pokazali v tej kampanji svojo zavednost v dejanjih s tem, da ste se na list naročili. Tako je prav. Čitajte list in priporočajte ga naprej, kajti prepričana sem, da Vam se bo ta lepi list dopadel.
Škoda le, da se niso oglasile še ostale župnije v Clevelandu. O kako bi se lahko ta lepi list razširil. Saj smo vendar vsi katoličani in ali je potem lepo, če v naše hiše ne bi prihajal ka7 tojiski list? Odgovori si na to vsak sam.
Obenem pa tem potom časti-tam Jolietu, ki je odnesel iz te letošnje borbe zastavo zmage. Pač dokaz, d?, v Jolietu vlada
v resnici dobre, je seveda drugo vprašanje, ker vsa nemška industrija, ki se je že sporazumela s francosko, živi pri tem spo- [solidarnost in to šteje v vsaki razumu brez državnega jamstva zelo dobro. Ni pa mogoče ta-'borbi. Bodite ponosni, da ste
zmagali v jubilejni kampanji ob priliki 40 letnice "Araer. Slovenca".
Pozdravim vse!
M. P., tretja zmagovalka.
-o--
RAZNE NOVICE IZ ROCK SPRINGSA
Rock Springs, Wyo.
Iz naše naselbine skoro ni-kdo ne mara pisati in poročati mecl svet tukajšnjih i:azmer. Kar se dela tiče, ni kaj prida in ga nobeden ne dobi. Drugače je pa pri nas vedno kaj novega. Dne 20. marca nas je obiskal Rev. A. Gnidovec iz Clevelan-da. Ob tej priliki smo imeli v naši cerkvi sv. Cirila in Metoda 40 urno pobožnost, katere so se verniki prav lepo v velikem številu udeleževali; veliko, nad 500 jih je pristopilo med tem časom k sv. obhajilu. Sploh je bilo še cel čas potem, do velike noč! vedno "Veliko število obha-jencev. Na velikonočno nedeljo je pa bila naša cerkev dvakrat prenapolnjena. Velikonočna kolekta je znašala $1190.00 Ta svota je večja kot kedaj poprej, čeravno so sedaj slabe delavske razmere. — Prav lepo se moramo zahvaliti Rev. A. Gnidovcu, za njegov trud, ki se je potrudil da je prišel tako daleč k nam. Veliko ljudi, ki so prišli v cerkev med časom 40 urne pobožnosti, so sedaj redni obiskovalci naše cerkve in je torej tudi Father nekoliko pripomogel, da se je kolekta tako obnesla, kakor tudi da se pozna še sedaj pri obeh sv. mašah. Tako tedaj trdno upamo, da je letošnja 40 urna pobožnost obrodila dober sad.
Žalostna novica je zadela družino Jereb, ko je dne 9. a-prila izdihnila svojo dušo Frančiška Jereb, ki je obolela dne 3. aprila. Mislili so sprva, da je le mali prehlad, pa se je razvila pljučnica, ki jo je pobrala. Zapušča 5 malih otročičev v
ga skoro 60 let. Tukaj je živel dolgo časa in je bolehal že nekaj mesecev. Bil je član dr. sv. Alojzija, JSKJ. Pokojni ne zapušča nobenega ožjega sorodnika. Pogreb se je Vršil iz cerkve sv. Cirila in Metoda dne 23. apr.
Hudo je bolan Mr. Anton Rudolf, ki boleha že dolgo časa in so se zdravniki izrazili, da nimajo upanja, da bi kedaj ozdravel. — Dne 23. apr. zvečer so tukajšnje Young Ladies
so ga vprašali, kaj misli on o
zavarovalnini proti brezposel-n^qvqr^in d^l^irajo in m)gti> je rckel te_lo za delavca
. ,	, . , "koristne" besede: "Ameriško
na iok mi pride da se kaj ta-' , , . v , . , „„ .
■ ,.	v, .	delavstvo noče kaj tacega. A-
cega tudi nam moškim ne spo- .v, , . , -, *.	,	, . , mensko delavstvo noče milo-
dobi. Namesto cvetlic bi si se-	„ , -	. , ,
,, . seme. Kar hoče ameriški dela-veda podaiah dobre smoake m1	> -
j	, , , . vec, je poštena plača m poste-
namesto nagovorov m dekla- , , ,,
..... ... , . v . ■ np delo. macij bi si napni z kaj moenej-'
Sim od vode. Da ni tako, si se-j Resnici na ljubo moram po-veda nismo sami krivi. Med, vedati, da je ta organizacija tem ko so ženske ustvarjene za'delavstva spremenila svoje cerkveni.ljubezen in da so nežne in po-'mnenje glede tega. Veteranom
Spdality priredile dvorani naši mladi
njih zmore dobva volja. Dvo-!na Priložnost biti
i zabavo. Zopet so se nižne kot vijolice, moramo bi- iz svetovne vojna svetujejo, da ladi pokazali, kaj pri ti mi zadovoljni, da nam je da-'naj bodo patriotični tudi v mir-
le srčni in' nem času, ravno tako kot
rana je bila polna občinstva, ki jp bilo s programom prav popolnoma zadovoljno in si želijo še kaj več takih večerov.
Članicam altarnega društva sv. Ane sporočam, da se je skle-jnilo na seji dne 10. aprila, da se vse članice korporativno u-jdeležimo skupnega sv. obhaji-.la v nedeljo dne 10. maja. Sv. I obhajila se udeležimo skupno |S Children of Mary Sodality, j Po sv. obhajilu imamo skupen jzajutrek v cerkveni dvorani. jProšene ste članice, da se prav .zagotovo udeležite. Ker bo to 'ravno na Materni dan, mislim da je to zelo pomembno da se matere in hčere udeležijo skupaj sv. obhajila. — Dne 18. a-prila je priredilo naše društvo Bake Sale, ki se je prav dobro obnesel. — Naj za danes zadostuje. — Pozdrav vsem či-tateljem Amer. Slovenca. Johana Ferlic, predsednica.
-o-
VABILO NA VESELICO V CLEVELANDU
hrabri kot levi,pridni'ko mrav-j bili v vojni, kjer so tvegali lje, skrbni kot čebelice, močni .svoje življenje za to deželo, in kot medvedje in da je bolja,da ne smejo samo zahtevati, harmonija, biti možati in red-;da bi bili za to njih patriotič-kjh besed in modri. Nekaj ne-' nost sedaj plačani, in da naj zaslišanega se. jo zgodilo v A- se zadovoljijo s častjo, ki jim n eriki. Inozemec je bil izvo- je bila dana, da so služili tej Ijen za župana milijonskemu deželi v uri potrebe. Veterani, mestu Chicago. Izvolil ga je te nehvaležne duše, pa s kaj seveda "Big Bill" in po izvo- takim nikakor niso zadovoljni litvi so bili tukajšni časopisi,in jim brusijo nazaj: Ako so obenem veseli in tužni. Veseli,bile železnice in tovarnarji in
sploh vsi plačani za vsako u-slugo do zadnjega centa, in še dobro plačani za njih delo ali uslugo vladi za časa vojne, zakaj in kako mioretp od nas pričakovati, od nas, ki imamo stradajoče žene in deco, da bi
Črna
zato, ker je "Big Bill" propadel, tužni zato, ker je na njegovo mesto prišel inozemec. Skoro na jok je bilo komično, ko sem dan na dan po izvolitvi čakal v tukajšnjih časopisih na komentarje in je bilo v vsakem drugem stavku poudarje- storili vse za boglonaj? no, da je bil izvoljen "an im- nehvaležnost. migrant boy". Pred volitvami so ga klicali za Tony. Rojak Anton Kochevar iz Bridgeport, O., poroča v našem listu, da je bil v Columbus zavoljo starostne zavarovalnine, o ka-tprern predn stu se bo še o-bravnavalo v posxavoda.ji naše
Igra "Pri kapelici", katero je priredila tukajšnja podružnica št. 6 SŽZ. dne 18. aprila, je bila popolen uspeh bodisi v predstavljanju kakor tudi v gmotnem oziru. Dvorana je bila polna in čistega dobička je bilo $110.00. Igralcem se mo-
Cleveland, O.
: države v pek a j uneh. V nekaj ^ra priznati, da so storili vsak 'dneh se misli tja podati iz Clc-'svojo dolžnost. Ljudje povedo-, Društvo presv. Srca Jezuso-J velanda in iz drugih krajev in j da niso bili še z nobeno igro
brezpo- tako zadovoljni. Posebno se je selnih, kjer bodo skušali vpli-1 trudil pri tej igri Mr. Frank
vega, št. 55, SDZ. bo priredilo sicer peš, deputacija .veselico v Grdinovi dvorani
v
| soboto dne 9. maja. — To društvo je bilo ustanovljeno pred petimi meseci.
Nekaj posebnega bo na tej plesni veselici, ker se je najelo 6 ogerskih ciganov, ki bodo igrali poskočne slovenske in ogrske polke in valcarje tako spretno, da bodo noge same poskakovale. Vstopnice lahko dobite pri veseličnem odboru
vati, da naša država vpelje zavarovalnino proti brezposelno-, sti. Nobeno ne bo postalo postava, čeravno ima starostna zavarovalnina večjo priliko. Vse kaj enakega .je proti interesom kapitalistov in država Ohio si ne bo hotela tebi nič meni nič nakopati na svojo glavo hevoljo teh. Zameri se mu in pobere ti kopita
Smrdel, .kateri je naredil sam vse reči, ki so se rabile na odru. Podružnica se zahvaljuje vsem igralcem, tistim, ki so pomagali, in občinstvu, ki je njih igro posetilo v tako velikem številu.
Anton Okolish.
. Najmočnejši človek je tisti, ki zna samega'sebe premagati.
France iz Kota:
KO SEM JAZ 'GRINER' BIL...
(Dalje.)
Šment, ta dva sta me pa po-troštala, sem sf še mislil, ko sem zamišljeno korakal na kolodvor.
S težkim, srcem sem odštel nekaj čez dvajset dolarjev za vozni listek. Taksen denar, jn sam Bog večni ve, kje bo spet
Preskrbe 1 sem si še vozno karto od C. P. R. železnice, da se bom vedel kje" razložiti, s.c vsodel in začel iskati, kje je tisti Bull River, kamor sem bil namenjen. Pa sem prebrskal B. C. provincijo <jo zadnjega kotička in končno sem moral priznati, da Bull Rivera sploh niso dali gor.
Je pa gotovo kakšna luknja, da le malokatera živa duša ve za njo. Sem pa radoveden, kako jo bom jaz našel, ee jo bom sploh kedaj. Hm.
Ej, si bom že pomagal. Vzel sem karto in svinčnik ter stopil k najbližjemu uradniku. — Bo se pa namuznil kateri ali katera, češ, tam vendar ni bilo nobenega, da bi bil razumel po "kranjsko" ali kako drugače, da bi se bil razumel s Francetom "zelenim". — I seveda ga ni bilo! Bili pa so ljudje prav takšni kot jaz in človek s človekom se bo ja razumel, {če ne z besedo, pa kako dru-Jgače. In tako mi ni vzelo m:no~ 'go časa, še manj pa besedi, da 'sem! gospodu dokazal, da želim, da bi mi zaznamoval mesto, kjer ima biti Bull River. Prijazno se je nasmehnil, vzel mi svinčnik iz rok ter mi prav veliko narisal in zraven še napisal: Bull River. Še mi je hotel nekaj povedati, a ni se mi zdelo vredno ga poslušati, zato sem se mu samo nemo po-
klonil v zahvalo in ga tako prekinil v govoru, ki bi mi ne bil koristil, pač pa me lahko spravil v zadrego.
Še je ena sitna stvar, ki vsakemu "grinerju" dela preglavice v situaciji, kot sem1 bil jaz, če ni kaj bolj podložen pod "ta levo", namreč lakota ali glad, ali lačen biti, kakor hočete; to je sitna stvar dovolj, če ni protiuteži.
Sedel sem v čakalnici, noge prekrižane, roke v žepih, in študiral, ali je bolje za petnajst centov si kupiti kave in kruha, ali lačen biti.— Ne boš, Francelj, balanca je že'skoraj skozi. Do večerje boš počakal, potem bomo šli na "coffee and bread", edino, kar sem si znal poklicati.
Ko tako premišljujem in zrem na mešajoče se občinstvo, pa mi od nekod zadoni žvižgajoča:
Barab ljubljanskih sem glavar, cel' mesto me pozna. •
Od Kurjaka do Žabjaka, povsod sem jaz doma . . .
Hudnika! Še so Slovenci na svetu in še so pri korajži, sem vzkliknil in kot na vzmetih skočil na noge.
Z nahrbtniki in kovčegi, ne košarami, so prihajali, korakali moško kot le Slovenci znajo, trije, pravi resnični Janezi in najgorši med njimi si jo je žvižgal da le kaj. — Kaj mu je bilo mar, da je v Kanadi v mestu, kot da je doma na vasi se je počutil. Ce jc še koga zanimala njegova muzika ne vem, ampak zame je takrat ni bilo lepše v Kanadi.
Veselo sem jim stopil nasproti: Živijo 'fantje!
Bog živi! Bog daj,! — so mi odgovarjali.
Oni: na.igilrši in najve^lejši med njimi mi je prvi podat roko: "Jaz sem 'Džan', ta-le je 'Džov' in to so naš 'oče' Toni. j Midva sva Dolmjea, a 'očka' so pa od tam 'hor h Slovenskih
ga'."
"In jaz sem Franc, tudi Dolenjec, ampak povsem iz kota Dolenjske", sem dejal jaz in vrlemu fantu krepko stisnil roko. — Ne morem reči, kaj sem bil bolj vesel, ali njegove odkrite dobrodušne priljudnosti, ali- da sem tako iznenada našel naše. — "Potujete daleč?"
"Gremo v Saskatchevan, čez dve uri gre naš vlak — in ti?"
"Grem v B. C., naprej bom šel šele zvečer. — Dolgočasno je to čakanje."
Kupili so si vozne listke, nato smo posedli p0 klopi. Vsak je povedal svojo zgodbo iz Kanade. Moja je bila najkrajša, ker sem bil zadnji prišel. John in Joe sta bila že čez leto v Kanadi. Delala sta skozi »a farmi. Joe se je izrazil o farmi: Po eni strani je prav dobro na farmi, ampak po zimi za deset dolarjev delat in včasih h—v o del.at, ga pa nima "čveka". Zato pa greva z
Džanom v SaskatcheVan, tam počakava žetve in po žetvi proti Montrealu.
Tonetova zgodba je bila naj-dalja, pa tudi najbolj žalostna.
Mož je leta in leta delal v Združenih državan po rudnikih, se trudil in hranil, da bi mu bilo mogoče se kje ustaliti, si postaviti doni'. S par tisoči je prišel pred leti v Kanado in začel s farm arij o v južni Alberti. Postavil si je bil lepo hišo, obširna gospodarska poslopja, si nakupil nekaj maši-nerije, par krav in osem konjev. Vse je izgledalo, da bo šlo- Z ženo sta si bila uredila Pi'av prijeten dom in čakala, kedaj bo dobra letina: zemlja je bila dobra, torej zakaj bi ne rodila?
Prvo leto ni bilo popolnoma nič. Zemlja je bila vsa razpokami od strašne suše. Vodo so dobivali in napajali konje in krave milje dabe. Toda niso obupali. — Bo nnogoče drugo
leto, — so se tolažili. Prav tako so dejali sosedje, ki so se bili isto leto nastanili krog nju.
Drugo spomlad je neke noči med strašnim grmenjem in treskanjem nevihta podrla drogove električne žice. Zjutraj so našli sedem konj — iztegnjenih. Zapletli so se bili med žico in ubila jih je bila elpktrika, — osmi je le po naključju ostal živ. Letine tudi tisto leto ni bilo.
Pravijo, da so Gorenjci trdi — "grče". Mogoče, vsaj pri delu in vztrajnosti so, ali videl sem takrat Toneta, da si je otrl solzo in še drugo, ko mi je pripovedoval, kako je tretjo jesen pokopal ženo, edino bogastvo, ki mu je bijo končno ostalo. (Če Tone čita mogoče te vrstice, naj mi oprosti, da se na tem mestu dotikam njegove rane.)
"In kaj se je bilo zgodilo s sosedi?" sem' ga vprašal, ko je zamišljen utihnil.
Torek, 5. maja 1931
AMERIKANŠKI SLOVENEC
fctran fc.
•41
Tvoj nedeljski tovariš. |
10 11 12
13
14
15 1«
r»mianiu»iTOumiii»n»i»mn»iniiuuu<uMiuniiiia»
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja — Antonin. Ponedeljek — Frančišek Jer. Torek — Nerej in Ahilej. Sreda — Servacij. Četrtek — Vnebohod Gosp. Petek — Janez de La Salle. Sobota — Janez Nep.
Rev. K. Zakrajšek:
PETA NEDELJA PO VELIKINOCl.
Prvi predmet naše ljubezni je in mora biti Bog,
1. To nam sam zapoveduje po svoji največji in prvi zapo-
IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN
TRPLJENJA
K
Strašna noč v Čezsoči
O dogodkih v Čezsoči, kjer je pogorela ljudska šola, je bilo že zadnji teden poročann.. Ljubljanski "Slovenec" jc dobil izvirno poročilo, ki pripoveduje o strahotah, ki jih je preživelo nesrečno ljudstvo. Bilanca čezsoških dogodkov je strašna. Od 25 aretirancev, moških in žensk, so ostali v ječi še trije fantje; neki kmet je znorel, več žena pa je omedlelo radi divjanja miličnikov. Svet naj sodi! — Pismo pravi: "Zagrizeni, da, pobesneli učiteljici sta zmerjali ljudstvo in otroke s ščavi, barabe, osli, barbari. V šoli sta se vpričo otrok objemali in poljub oval i z italijanskim učiteljem, ki je hodil iz Bovca, in .i tem očitno pohujševali otroke. Otroci so pa medtem1, lahko brezskrbno tekali po šoli in skakali in vse mogoče počenjali. Za pouk je
pa je znorel. Telefonično so morali poklicati zdravnika iz Tolmina. Njegova nesrečna žena je ostala sama z dvema malima otrokoma i ti je od strahu in žalosti zbolela. — Cerkvenemu pevskemu zboru so pobrali vse cerkvene pesmarice."
Izzivalne demonstracije v Gorici
Neki potnik, ki je prispel iz Gorice v Ljubljano, je pripovedoval o demonstracijah, ki so jih priredili fašisti v Gorici dne 12. aprila, sledeče:
'vedi. V tej zapovedi so zapopadeni vse druge zapovedi. "Kdor ne ljubi ostane v smrti."
2. Svojemu Bogu smo dolžni največjo ljubezen, ker nas tudi on neskončno ljubi. Kako boli srce matere; ki ljubi svoje dete z vsem svojim materinskim srcem, pa vidi, da ji dete ne vrača ljubezni za ljubezen. Naj ji da sin vse, kar in kolikor
hoče Če ji ne da ljubezni, so vsi darovi zanjo nič. Si že lju-	„.	, , .
i.uce, vb ji n« J" '	'na ta nacm seveda ostalo prav
bil osebo, ki ti ni vračala ljubezni? Koliko je samomorov radi i , „	...
zavrnjene ljubezni! Vsako srce, ki ljubi, hoče ljubezen za ljubezen. Koliko več božje srce! Je li potem čudno, da či-j tamo v sv. pismu vzklik božji: "Sin, daj mi svoje srce!"
Svojo ljubezen do nas je pokazal Bog s svojim stvarstvom. Kako nezmeren in velikanski-in krasen svet je vstvariL Pa za toga? Za človeka. Ustvaril je človeka za raj na zemlji in cf.f°	» •«> »» yec me"
za večno blaženost po smrti.	j81* ^^	™ rokl se
In ko je človek grešil, ga ni zavrgel. Angelje je, človeka	^ kemično prepan
ni. Svojega lastnega Boga-sina je poslal na svet, da ga je v lrani!^ mazila, nezmernih mukah odrešil in mu vrnil izgubljeno srečo
vo, v kateri uaglaša, da ni lun ne preganja slov. duhovščine v Julijski Krajini. To izjavo je velel razposlati v vsa slovenska mesta in vasi, naj jo fašisti predložijo vsem znanimi Slovencem, katere naj prisilijo, da jo podpišejo. Kdor je ni podpisal, je bil aretiran ali pa posvarjen. Dr. Fornazarič v Ajdovščini je .ni podpisal, kakor tudi več drugih ne. Fašisti so se pa nad temi perficlno maščevali s tem, da so po noči narisali na razne trgovine v Ajdovščini napise: "Živela Jugoslavija!" Naslednji dan sp pa fingirali veliko razburjenje radi teh napisov in takoj obdolžili lastnike trgovin iji druge znane Slovence izdajstva. Aretirali so odvetnika dr. For-nazariča, notarskega kandi-
Mestni zidovi so bili prevlečeni z velikanskimi lepaki, ka- data Jožeta Jurco, trgovca Va
malo časa. Ako pa otroci učiteljice niso razumeli, je pela palica. Učenko Čopi je tako !pretepla, da so jo morali oclpe-jljati v bolnišnico. Suvala je u-'čenko z nogo in
kor "Evviva Dalmazia italia-nissima!" (Živela povsem italijanska Dalmacija!) in "Spa-lato nostro!" (Split je naš!). Med sprevodom iz "spomin-'ta, Kaiser ja in peka Sirco. Pet skega parka" proti Travniku uglednih intelektualcev, ki so
liča, Franja Rušto, trgovca m bivšega učitelja Feiglja, trgovca in mesarja Stanko Logarja, trgovca Franja Furlana, Dore-
Najboljše, kar morete
za denar
čevlji namazani,
s katerim' so zastrupila in
V presveti h osti j i živi svoje skrivnostno
o življenje
i bodo morali učenki najbrže
za nas in je nasa	odrezati-
i Uciteljici sta porabili vsako
priliko, da sta opustili pouk.
~ |Niti tri ure pouka nista imeli
na dan. Večkrat je katera o-
stala doma in tč d a j je druga
,spravila vse otroke iz vseh raz-
Imamo radi drobne Hov skupaj. Ena je celo s 1.
T) .v,	...	.	, novembrom odšla domov, ces,
Psička imamo radi, ker nam je zvest. ,	vv	rr , , ..
j da je premjescena v Kalabnjo,
,	-iiii	i- u- o	-i !čez dober mesec se je že vrni-
camo lepega človeka, kako ga vzljubimo. Spoznamo v clove-1 „, . ,	,
i , i .	, i	, • i •	r>	ila. Rekla je, da tam ni zado-
ku lepe lastnosti, kako nas srce vabi k njemu. Bog je pa ne-j	,1 ' . ^ jja
»končno lep, neskončno ljubki, neskončno dober, ali ne zasluži P'0 jna' za ? 1 a ,V ni
v. ... , . . .... ...	Ker pa noben učitelj v Italiji
pow;ni vse nase ijuue^ai v najvišji meri :	| 1 .	. , .
Zato, vse svete duše,ki so ga spoznale, kako so ga ljubile! >nmia prav,lce' df bl na tak na"
čm menjal službena mesta, je
trpljenja in zatajevanja za to, da se daruje brana.
Ali ne bodo ganili vsi ti nezmerni dokazi človeško srce za ljubezen? Da. ali mu ne nakladajo že vsi ti dokazi božje lju bežni sami stroge dolžnosti ljubezni ?
3. In Bog je tudi kot najpopolnejši stvor vreden naše lju bežni.
Lepe rožice ljubimo, ker so ljubke, ptičice, ker so ljubke. Stariše imamo radi, ker nas ljubijo in so tako dobri do nas. Sre
so prostovoljci vzklikali proti1 Jugoslaviji. Jasno so se culi vzkliki: 'A chi la Jugoslavia?" (Kami z Jugoslavijo?). "Al porco!" (K svinjam!) "A chi i Jugosl|yi?" (Kaj šo Jugoslovani?) "Ai porci!" (Svinje!) la sprevoda so molile bele tablice s takšnimi napisi: "Hočejo Trst, Gorico in Reko! Mi pa jim bomo dali z . . ." Pod napisom je bil narisan fašist, ki grozi z gorjačo. Dvanajst prostovoljcev, preoblečenih v "sinje Dalmatine«" (črna o-bleka, za vratom moder robček s tremi levi) je neslo velikansko dalmatinsko zastavo tremi levi okoli 10 metrov dolgo in pet metrov široko, in sicer vodoravno razprostrto bi
0	tej nameri se pravočasno zaznali, je neznano kam izginilo. Aretirance so odpeljali v tržaške zapore. Ajdovški fašisti pravijo, da bodo vsi prišli pred posebno sodišče v Rim'.
Na ta način skušajo fašisti uničiti še edini slovenski trg, kjer živi še nekaj slovenskega razumništva. Fašistom je pred vsem za to, da prisilijo še dokaj trdne slovenske trgovce, da opustijo svoje podjetje in Zbežijo.
-o-
1	Širorn Jugoslavije
Ed'ho Eudv/eiser jeva kvaliteta lahko zagotovi uspehe, ki jih pričakujete. Bud-v/eiserjevemu ječmenovemu sladnemu sirupu ni nič enakega. . . Boljši izdelek sc ne dobi po nobeni ceni— to je "NAJBOLJŠE, KAR MORE KUPITI DENAR", in tvori dejstvo, da predniači vsem po okusu in izdatnosti.
Poslušajte Tonija Cabooc.li radio predstavo i-nega moža, ki jo daje Anheuser Busrh vsak ponedeljek • zvečej na Columbia Broad ] casting System.
Grozen zločin
Necjavno so v okolici Poža-revca našli razmesarjeno t-ru-
•ez droga. Pravila prostovolj- plo kmetice Marice Vasič. Nje-cev namreč določajo, da bodo zastavo dvignili na drog šele,
no truplo je imelo 24 strašnih
{očitno, da je bilo govorjenje jice lažnjivo. Rekli sta
iai
bojita in da delata, kar hočeta. Da sta si pa želeli daljšega dopusta, pričajo besede starejše učiteljice, ki je rekla nekoč otrokom v šoli: "Prišel bo kmalu 1. april, ko poj deva domov, vi drugi in šola pa poj dete zlo-dju v . . ." Ključ od šolskih
M učene j, apostoli, misijonarji so dali in še dajejo svojo kri zanj.
L Boga moramo zato ljubiti nad vse. Sam zapoveduje: . "Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in vso dušo in vsem |11
mišljenjem", t. j. tako in toliko, kakor in kolikor je človek le . da se Jlh nadzormk 111 zmožen ljubiti, in ljubiti ga bolj, kakor vsako drugo osebo ali solakl ravna,e j stvar na svetu, da, bolj kakor samega sebe. To ljubezen do Boga nam pokaže zgled otročička. Ko ni pri materi, skušaj ga utolažiti s kakimi igračami in sladkorčki. Morda si za trenutek dosegel svoj namen. Toda kmalu bo vrgel od sebe vse igrače, sladkorček in začel jokati po. materi. Tako more človeško srce ljubiti Boga.
"Kdor očeta ali mater bolj ljubi kakor mene, ni mene vreden!"	"	I	.
Vse igrače sveta nas ne smejo potolažiti tako, da bi Boga jvrat & izSinil P(,dnevi |H;<ln'-pozabili.	g i mesec pred požarom. Usocl-
ln ko gre za volitev med Bogom in stvarmi ali osebami ali celo med samimi sebi, mora Bog dobiti prvo mesto.
Makabejska mati s svojimi sedmerimi sinovi je imela izbirati med Bogom in strašno smrtjo. Odločila se je sama in vsi njeni otroci za Boga in umrla mučeniške smrti. Tako mučen-ci, tako nešteta druga srca.
Prizadevajmo se za to sveto ljubezen do Boga, ki je največja zapoved tudi za te iji za me. Tudi za naju je vse na svetu nič, če ne ljubiva Boga. Mislimo pogosto na Boga in njegove popolnosti, mislimo na njegovo ljubezen do nas, sprejemaj-mo pogosto sv. zakramente, da bodo v nas množili to ljubezen.
Ljubezen nas bo osrečila v našem življenju. V večnosti je pa plačilo pripravljeno samo "tistim, ki Boga ljubijo".--Amen.
ko "osvobodijo" Dalmacijo. Posebna četa je bila za to določena, da je metala ljudem klobuke z giave, ako še iiiso odkrili, ko se je. sprevod približal. Tudi laški Goricam, posebno trgovci, so se zgražali nad razsajanjem podivjanih "osvoboditeljev". Prebivalstvo, ki živi v hudi stiski, je o-stalo povsem hladno in le nekaj radovednežev je prisostvo-
'vbodljajev z nožem. Ne ve se pa še, za kakšen zločin gre. -o-
Barley-Malt Syrup
LIGHT OR DARK-RICH IN BODY — FLAVOR JUST RIGHT
It pays to buy the best Use quality products Jrotn
the House of
ANHEUSER-BUSCH
»T. LOUIS BM.179
Štirje proti enemu
V Dobrenju so se štirje možaki spravili na 28 letnega posestnika Matijo Kodriča in mu žem prizadejali občutne poškodbe.
-o-
ne noči, ko je gorela šola, je prišel okoli 11. ponoči teman avto pred stanovanje učiteljic. Bil je brez luči. Iz njega so stopile štiri osebe.' To družbo je pomnožil še bovški učitelj, ki se je do tedaj mudil pri učiteljici, in hajdi vseh pet oseb k šoli! Dva sta šla za šolo, tretji je stal pri brezi, ki raste pred šolo, četrti je stopil na dolenji vogel šole pri cesti, peti pa je mirno' izginil skozi vrata v šolo. Domačini, ki so
valo ceremoniji na Travniku.
-o-
Novo fašistovsko nasilje na Vipavskem
V zadnjem času so pričeli fašisti z novimi sredstvi zatirati slovensko podeželsko inteligenco. Goriški pokrajinski tajnik Avenanti je sestavil izja-
Prekmurci se zopet selijo
Kmalu po veliki noči je odšel prvi transport delavcev iz Medjimurja v Nemčijo. Pravijo, danili sedaj pojde od časa do časa večje število, ker v Nemčiji z lahkoto dobijo delo.
-o-
Kap
Kap je zadela v Ljubljani g. Čada, bivšega blagajnika Kranjske hranilnice.


ROJAKI IN ROJAKINJE
PRISTOPAJTE
_ k —
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
ki posluje že 37. leto.
V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skupnih podpor. Skupno število Jednotinega članstva znaša okrog 35,000. --Skupno premoženje pa nad 52,500,000.00.
Ista vam nudi različno in zelo ugodno zavarovanje za vas ter za vaša družino.
Vprašajte za pojasnila kakega tajnika ali tajnico našega krajevnega društva v vaši naselbini.
Za informacije glede ustanovitve novega društva se pa obrnite na glavnega Jednotinega tajnika na sledeči naslov:
Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
KATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOL1-ŠKO JEDNOTO!
--r




3E
m
jih videli, so mislili, da so fašisti, ki stražijo šolo. Goreti so začela drva učiteljic, ki so bila v najbolj skritem kotu šolskega podstrešja, kajti bila so najbolj suha. Za to okolnost sta dobro vedeli učiteljici, Čez-sočani pa ne! — Da gori, jo najprej opazil Klavora Jožef in je sklical ljudi. On in njegov prijatelj sta tekla, v Bovec po ognjega^ice. Ljudstvo, prebujeno iz spanja, je hitro priteklo gasit. Njemu se je ""Zahvaliti, da je bil požar kmalu vdušen in da je zgorel le del šole. V plačilo za to so pridrveli v vas nešteti avtomobili s karabinjeri, fašisti in finančnimi stražniki, ki so začeli vkl.e-pati in pretepati nedolžno ljudstvo. Tudi ženskam niso prizanesli. Napolnili so se zapori v Bovcu in v Tolminu. — Strahot te noči in naslednjih dni ni mogoče popisati. Ljudstvo je vse zbegano. Več žena je omedlelo. Eden najboljših gospodarjev, Vulč Ferdinand,
Naznanilo in zahvala.
Dne 10, aprila je nam nemila smrt iz naše sredine za vedno pobrala našo ljubljeno mater
Neža Sodeč
mater šestih že odraslih otrok, dva sina in štiri hčere, že vsi poročeni. — Pokojna je bila doma iz Rosalnic pri Treh Farah pri Motliki. V Ameriki je bila 41 let, zmeraj v Jolictu. Sedaj nekaj let je bila pri hčeri Mary in zetu, John Pazdertz, 1425 Center St. odkoder je bil pogreb dne 13. aprila, s črno peto sy. mašp, kat,ero je daroval naš častiti gospod župnik John Plevnik.
Najiskreneje se zahvalimo našemu častitemu gospodu J, Plevniku in častitemu gospodu Ažbetu za pogrebne obrede in Vsem sorodnikom in prijateljem, posebno onim, ki so prišli od daleč na pogreb. Srčna zahvala vsim uradnikom in uradnicam, članom in članicam sledečih društev: Društvo sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J., društvu sv. Ane št. 534, Katoliških Borštnaric in Bratovščini sv. Rožnega Venca, Drill Team društva sv. Ane in tretje-rednikom sv. Frančiška.
Lepa hvala vsem za naročene sv. maše zadušnice in darovalcem cvetlic. Naj ljubi'Bog vam vsem na stotero poplača na tem svetu in potem še v nebeškim raj«. Še enkrat lepa hvala, ker ste spremili našo ljubo mamico do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa.
Pokojno drago mater priporočamo v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva.
Žalijio|i: JOHN in FRANK, sinova; ANIE, MARY, ANGELA, TERgZlE, hčere; • IOHN MISTZ, J- N- PAZDERTZ, GEORGE ROONEY, FRANK LANGE, zeti; ELZIE in MARY SODEČ, snahe.
Joliet; lil. 13. a k rila 1931.
BUDWEISERJEV HMELJSK?, SLAD
Prihodnji ponedeljek zvečer; boste lahko poslušali Anheu-' ser-Busch radio program preko Columbia Broadcasting sistema.	/
Zdravniki že dolgo poznajo dobrodejne učinke ječmenovega sladnega sirupa, ko ga predpisujejo za svoje bolnik-. Redilne snovi, ki so v njem, j in ki so lahko prebavljive, v j resnici dajejo telesu nroe in .zdravje.
Za nekatere hvanhne namene se uporablja navadni ječmenov sladni sirup, dočim se za druge namene pridajaio razni dodatki, kakor n. pr. čokolada ali pa vanila. Druga priprava, ki se je občinstvu zelo priljubila,^ je zmes hmelja z ječmenovim sladnim sirupom. Hmelj daje sladu pikanten grenki okus, ako je pravilno pripravljen.
Veliko povpraševanje po tem idealnem produktu od strani pekov in gospodinj zrm-či, da se je hmeljski ječmenov sladni sirup zelo priljubil pv)-vsod, kjer skrbe za okusne in zdrave jedi. Jugoslovani, ka-
terih dežela je ena izmed največjih pridelovateljic hmelja, sp izvedenci v sladnih izdel kih in cenijo visoko kakovost češKega mucijsk't;ga i.;mi\\ vi-:.erjevega hmeljskega slada.
ZAHVALA
Bila sem. smrtnouevarno bolna; zatekla sem se k Mariji Pomagaj v Lemont in obljubila javno zah va lo v A mer. Slovencu, če ozdravim, in bila som uslišana.
Danes pofsiljam obljubljeno ahvalo.	(Ogl.>
Mary Vidmar, Val. Vidmar, Windber, Pa-
|IŠČEMO MOŠKE IN ŽENSKE slovenske pevce, tudi male orkestre, ki znajo tipično slovenske komade. Priglasite se na j Columbia Phonograph Co., Foreign Record Department, 55 Fifth Ave., New York City.
DR. ALLAN J. HRUBY
Specijalist za srčne bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago ■■■ | Urad: 3335 West 26th Street
čjraiTfT AMFP m rVi/rwr-X • Uradna nre: 5 <1 9. /,VR{. tsTCii H«d; ot> OltKl li-	JLUVtrtLA j arudah a. do 11. dop.; ob nohotah 1 do 4. pop.
PRVI IZLET
v staro domovino priredi
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
na svetoznanem, modernem bnioparniku CUNARD LINIEJ
BEREiIMft
ki odpluje iz New Yorka
dne 20. junija
Izletniki se bodo ustavili v "Lisicux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetlic Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge ✓znamenitosti iiu Francoskem. V Ljubljani liodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K.S.K.j. pok. F. S. Susteršiča, itd.
Glede potnih listov, pe.rlnitov, vožnih listkov itd. pišite na JOSIP ZALAR (ali K.S.K.J.), 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
ali na sledeče agente:
MIDTOWN RANK (Leo Zakrajšek) 530 Ninth Ave., New York JOHN L. MIHELICH CO.
(August Kollander) 6419 St. Clair Ave,, Cleveland, O. 'PETER CULIG,
SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. MIHALJEVIC BROS. 6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. JOS, SVETE,
1227 S. Santa Fe Ave., Pueblo,Colo. 17S0 E. 28th St., Cleveland, O.
cumakd line
345 No. Michigan Avenue, Chicago, III.

XMEIUKANSKI SLOVENEC
Tedaj pa zabobni olJ njegovi strani glušeČ grom. Trenutek na to pa se džunkin glavni jambor s treskom zruši in veliko jadro stlači posadko v svoje gube.
"Izvrsten strel, Tim," pohvali Mihael, "in nihče ni ob .življenje! Ali'bi mogli tudi motorni čoln zadeti?"
"Nemogoče, gospod, s tt*ga mesta namreč. Čoln je preveč od brega, topa pa tudi ne morem. zasukati toliko, da bi ga\ dobil na muho "
"Ali pa ne bi mogli topa prestaviti ?" vpraša Mihael, ko vidi, da se posadka na jadrnici nič več ne gane in je zato samo na to mislil, kako bi ustavil lanšo.
"Seveda, gotovo se da," odvrne Tim, "ampak bo prepozno. Lanša se že pomika in preden bo top za strel pripravljen, bo lanša že pičica, ki je ne moreš streljati."
"Kaj naj torej storimo ? Lanša se na noben način ne sme odpeljati! Eh Sang, pokličite Hi Foja! On skoraj gotovo bolje pozna tok reke, ko mi vsi razen Lo Finga. Vi, Tim, pa skočite mojemu bratu na pomoč ! Treba bo dobro .paziti na naše jetnike, saj veste."
Z Eh Sangom se vrneta tudi HI Fo in Čeng, ki je bil pri urnem posvetu tolmač- Ili Fo pove, da prihaja plima in bo lanša morala najmanj dve uri pluti proti toku. časa je kar še dosti, da pohite preko pokrajine in lanšo na kaki točki niže ob reki prestrežejo.
"Čeng, če je tako ,pa poskusimo! Prosim vas, da ostanete z Lovretom in Timom tukaj; Eh Sang in Hi Fo pa pojdeta z menoj. Tim naj zopet strelja, ako bi še kak brod poskusil odriniti; mislim, da si ne bo upal."
Malo se še z bratom pogovorita, potem pa nastopi Mihael s Hi Fojem in Eh Sangom svoj pohod petih milj. Spočetka so nalahno tekli, pa Mihaelovemu nestrpnemu duhu je bilo to vse prepočasno; vedel pa je tudi, da je vendarle dosti urno, ako se na dolgi poti nočejo popolnoma izčrpati. .
Naenkrat zaslišijo značilno puh an je motornega čolna čisto blizu. Ovinek reke je zbližal preganjalce in zasledovalce. Brž poiščejo skrivališče, pokukajo skozi grmovje in zagledajo čoln, ki je bil komaj pol milje proč. Nato pa jim izgine izpred oči. Hi Fo Eh Sangu hitro nekaj pove.
"On reči, mi iti treba hitro dovolj; čoln pa vseeno uiti; štili li še loviti tleba lumpe; ni-kdo jih ujeti!"
Zopet se spuste v dir in končno prisopihajo do steze, ki je vodila preko barja, se oprimejo verige ter se začno poganjati čez moč-varo. Mihael, ki je bil na verigi zadnji, slučajno pogleda mimogrede na levo kakih petdeset metro daleč, neki obraz. Presenečenje se mu je v duši mešalo z zlimi slutnjami, a ni bilo časa, da bi se ustavljal in stvar preiskoval in tako je v nekaj trenutkih bil preko močvarje pri svojih prijateljih.
Zopet so tekli, dokler niso izmučeni in zasopli prišli do roba kotanje, v kateri je bil zasidran Bantam. Ko so plezali na krov, je za-Čui Mihael visoki Lo Fingov glas.ki je na najslabši način povedal : "Spoštovani gospod! V prav hudi potrtosti duha moram povedati, da
je največji zločinec z imenom Budžak izmuznil se izpod mojega varstva in ušel."
43. V trdnjavi novi dogodki.
Zdaj je bilo torej jasno, čigav je bil obraz, ki ga je Mihael razločno videl v ločju. Budžak je ušel in bil je sovražnik komaj kaj manj strašen nego sam Ming Vang Tank. Toda zdaj ni bilo časa, da bi ga lovili. Vsak trenutek je bil dragocen.
"Ali ste slišali ropot motornega čolna?" vpraša Mihael.
"Ne, spoštovani prijatelj; vsaj nobenega takega glasu, ni bilo slišati, da ga ne bi mogel gotovo prepoznati," odvrne kmet.
"Potem smo prišli še o pravem času! Kaj je, Eh Sang?"
Fant je dvignil roko, češ, da naj molčijo. En hip so stali brez diha in napeto poslušali. Res! Iz daljave so slišali komaj slišno puha-nje, ki ga ni bilo mogoče zamenjati s čim drugim kakor je rekel Lo Fin g.
"Ne more biti daleč," reče Mihael, "kajti v močvirju skozi vse stene ločja glas ne nese daleč. Eh Sang, sidro!"
Dvignili so sidra in čez kaki dve minuti je Eh Sang že vodil lanšo skozi ločje do tistega mesta, kjer se je predor skozi bičevje in grmovje stekel v reko. Tu se ustavijo in dobro poskrbijo, da čolnov rilec ne moli izmed ločja v odprto reko. Vendar pa Mihael požene stroj, a le toliko, da je puhal počasi in skoraj neslišno.
Puhanje bližajočega se čolna pa so zdaj lahko slišali že bolj razločno. Vozil je precej počasi, kajti plima je še vedno naraščala, d asi do svojega viška ni imela več daleč.
Še nekaj minut so napeto pričakovali, tedaj pa zašepeta Eh Sang s čolnovega rilca:
"Jaz gledati videti čoln ta stran."
Pokaže na desno in Mihael zagleda Bere-zino prav, ko je zapeljala po ovinku niti četrt milje daleč po reki navzgor.
"Eh Sang, pripravite se!" reče hitro. "Ko bo lanša še kakih sto metrov daleč, vzdignite roko!"
TRI NOVE COLUMBIA PLOŠČE
TE DNI SO IZŠLE TRI NOVE COLUMBIA PLOŠČE IN SICER:
25162-
25163-
-Ančica,
Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle.
75c
-En Šušter me je vprašav,
Mornar, pojeti gdč. Mary IJdovich in Jos. Lausche
25164—Pa kaj mi nuca planinca,
Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c
Vse tri navedene nove plošče so vrlo zanimive in nekaj popolnoma novega. Naročite si jih takoj.
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25125-
25126-
J5128-
25129-
Fant je čepel na čolnovem rilcu in buljil preko krova. Komaj eno minuto po Mihaelovem naročilu že vzdigne roko. Mihael stroj takoj požene, krepko pritisne na krmilo, se požene venkaj. v reko in krene naravnost proti lanši. Na njenem krovu naenkrat nastane strašno vpitje in zmeda, in posadko je iznena-denje tako pretreslo, da ni kakor ni bila kos nepričakovanemu položaju. Brez Budžaka, svojega poveljnika, so bili na milost in nemilost izročeni svojemu nasprotniku. Preden je preteklo deset sekund, sta bili lanši že& bokom' ob boku. Mihael .je ž'e pognal stroj v nasprotno smer. Eh Sang pa je medtem z veliko spretnostjo vrgel vrv na ograjo pri krmi Be-rezine in tako sta se oba čolna z bokom ob boku sunkoma zaokrenila proti bregu. Preden pa so še dospeli do brega, je popustil Mihael krmilo v kolo, pograbil svojo puško ter se z ostalo svojo skupino pognal na krov Be-rezine.
25135-F-
25136-F-
25137-F-
25138-
25139-
\
Kranjsko-Slovenska KatoL Jednota
PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
priredi prihodnje poletje
PRVI IZLET
V STARO DOMOVINO
Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzopamiku CUNARD Linije "BERENGA-RIA", ki odpluje iz New Yorka nne 20. junija.
Izlet, kakor vse kaže bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili.
Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije". Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote pokojnega Rev. F. S. Šuštersiča. Izletniki se bodo korporativno udeležili slavlja škofa Barage, ki se bo vršilo v Ljubljani dne 12. julija. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo 3e bo zanimive kraje naše stare domovine.
Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili.
Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega.
Zato se vabi vse rojake sirom Amerike in Canade ,da se tega pomembnega izleta v obilnem številu udeleže. — Glede potnih listov permitov, voznih listkov itd. pišite za nadaljna pojasnila na nižje podpisanega
JOSIP ZALAR, glavni tajnik, 1004 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Dober večer, ljubo dekle,
Moja kosa je križavna, duet Banovec in Subelj....75c Vetrček po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c
25127-—Brez cvenka in brez soli,
Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c Katarina, polka,
Moja ljubca, valček, Iloyer trio ..............................75c
Gozdni valček,
Veseli godec, polka, igra Iloyer trio........................75c
25130-Velikonočna,	1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c
25131-Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c
25132-F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c
25133-F—Prodana	nevesta, Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c
25134-F—Kranjski	Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo
zanimivo in humoristično ......................................-75c
•Večerni valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c
Po gorah grmi in se bliska, duet,
Na klopci sva sedela, duet ...............................75c
-Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor,
Škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c
-Vesela Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio .................75c
-Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
-Pleničice je prala,
Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c
-Žabja svatba,
Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in
John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c
•Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
in Josephine Laushe ..........................................75c
-Samo Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........'........75c
•Pojmo veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c -Štajerska,
Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c
-Tirolska koračnica,
Stari Peter, dva krasna komada ............................75c
-Deklica pri studencu,
Bleda luna, ICrnjev in Gostič ..................................75c
-Pa moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c
-Slovenska narodna koračnica,
Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c
-Eno rože o ljubim,
Moj fantič je prijezdil, duet, gdč. Mary Udovič
in Josephine Laushe .............t............................75c
•Mamica moja,
Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton................75c
-Vesela polka,
Franci valček, slov. kmečka godba ........................75c
-Pozdrav Gorenjski,
Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ............. .......75c
-Pastirček,
Lovec, duet, gdč. M. Udovich in J. Lausche...........75c
-Naprej zastava Slave,
Našim junakom, vojaška glasba ................................75c
En hribček bom kupil,
Našim rojakom, instrumentalni kvartet ..................75c
-Prepoved,
Pod oknom, poj. Amal. Krajev in Gerard Gostič..,.75c Spet ptičke pojo,
Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut .......................75c
Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje John Germ Glasiti« bi zavrisnil,
Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ..............75c
Manj, kakor TRI ploiče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Prt naročilih' manj |H Ukor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino.
Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošilja iH 11,0 tudi p° C. o. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za Si I stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-
25141-
25142-
25143-
25144-
25145-
25146-|25147-
25148-
25149-
25150-
25151-
25152-
25153-
25154-
25155-
25156-
25157-
25158-
•5159-
'161-
Svoboda.
Lepa je svoboda^ pa tudi ni ravno vedno lepa. Svobod je cel ducat in še več. Politična, narodna, gospodarska, trgovinska, verska, znanstvena, v mišljenju, gibanju, prometu, občevanju, potovanju itd.
Politična svoboda baje nastopi, ko kje poženejo kakega monarha in zadobijo republiko. V Španiji imajo najnovejšo politično svobodo, ko se je Alfonso kot zadnji Burbonec odpovedal prestolu, ali so ga spodili, kakor ravno danes, 15. aprila, čitam. Pa dobro. Ko pride nekaj med ljudi, je vse zastonj. Naj bi jih monarhija preskrbela trikrat na dan s pečenkami, ako hočejo republiko, jo morajo imeti. Za enkrat bo v novi politični svobodi, kakor pri novoporočenih, ko sije solnce ves dan. Pa se začne nebo oblačiti in začne treskati, in saj veste, kako je v zakonih, ko treska. Tudi pri republikah je tako. Od veselja se nekaj dni poljubujejo, potem se ste-pejo radi korita in mize, in potem' treska in grmi in udarja in je vse polno "kraljev" in "cesarjev" in "monarhov" in la-sajo se med seboj, da frčijo cunje na vse strani, ampak republika je in prej je bila le — monarhija.
Vse dobro želim Špancem. V predvojni Rusiji ni bilo svobode, prav nič ni bilo idealnega, in nihče ne bo jokal za carizmom. Ampak ne gre za politično obliko. Svoboda je nekaj dobrega, če je svoboda. Vsaj nemški Rusi, ki so zdaj v North Dakoti, niso mogli pre-hvaliti Rusije. Politične svobode res niso imeli, imeli pa .so, kakor so zatrjevali, krasno življenje, vsega v obilici. Kruh še ni vse, res, da ni. Ampak zdaj imajo v Rusiji — republiko, to bi bilo bolje, pa je kla-verno s svobodo, tega nihče ne bo tajil, in na vsaj kolikor toliko zadostno življenje bolj — troštajo v — bodočnosti. Pa dobro.
Ko se je v Evropi tudi izven Francije pojavljala želja do večje politične svobode, je papež Pij IX. v svoji papeški državi vpeljal najbolj liberalne politične reform«, da so se druge države prav škandalizi-rale pri tedanji mentaliteti političnega udejstvovanja. Ampak prav v papeževi državi so ruvali in ruvali, in je moral papež bežati. Ali jim je bilo res samole za politično svobodo?
Od držav lahko preidemo tudi na majhen krog v privatnem življenju. Kaplan sem bil v Šmihelu pri Pliberku pri blagem župniku Šumahu. Pri župniji je bila precej velika kmetija, da je bilo treba dekel in hlapcev. Pa je župnik imel križe, da je koga dobil pri dobri hrani, ne preveč napornem delu. Pri sosednem gostilničarju so se hlapci in dekle ponujali, da se jih je komiaj ubranil. Odkod to? Pač — svoboda. V župnišču je moral biti red, ni bilo nesvobode, ampak i hrane je bilo dosti in delo ne pretežko, pri gostilničarju je pa bila — svoboda, saj boste vedeli, kakšna, med deklami .75c i in hlapci, in pičla hrana in težko delo, pa je vse hotelo biti tam pri tisti — svobodi.
Čudna so pota — ljudi pri — svobodi.
jH ravnost nt

Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, III.
Žalostno, a naravno.
Katoliška cerkev nima prav nobenega .. povoda, da bi se morda nekako Veselila, ko gre s protestantovskimi cerkvami nepretrgano navzdol, dasi so te cerkve njene hude nasprotnice. Nima povoda za nobeno veselje, ko gre tako navzdol,
dasi bi se katoliška cerkev veselila nad povratkom v njeno naročje. Ker pa gre s protestantovskimi cerkvami tako navzdol, bo težko kaj ostalo, da se povrne, ker gre s temi cerkvami navzdol v pagani-zem in naravnost v — satanizem. Pred Kristom je tičalo paganstvo v močvirju in šlo vedno bolj navzdol, ampak navzdol je šlo proti krščanstvu. Kar se je pričelo z reformacijo, to je privedlo zdaj do novodobnega paganstva, in v to paganstvo se pogrezujejo dosledno protestantovske sekte, in naj še tako sladko govorijo o — krščanstvu. To pogre-zovanje je zazijalo v teh sektah v vsi nagoti in grozoti ravno zadnje čase pri vprašanju o porodni kontroli. Nehote mora človek pri tem reči, da so bili "stari" pagani še dobri ljudje. Kam naj privede končno to "moderno" paganstvo? Ali morda v katoliško cerkev? Mogoče, da pridejo nazaj kaki boljši elementi, kakršnih bo še precej med pošteno mislečimi protestanti. V obče in splošno pa mora ta paganska povoden j, ker gre od krščanstva 'proč, le v neki nov paganizem in dosledno v pravcati in goli 1 satanizem.
Žalostno je to, ampak enako je tudi povsem naravno, ko i se moralno gibanje vrši prav j kakor po mehaničnih zakonih, j Izgubljeni sin, ki je pustil mi-izo očetovo, je dosledno prišel \ do mize med svinjami, in še tam ni bilo zanj prostora.
-o-
KORIST POSTA
j Učenjak Noltenius objavlja 'članek, v katerem dokazuje na 'podlagi samoopazovanja in o-ipazovanja drugih, da daljše poštenje nikakor ne škoduje, ampak celo koristi.
Ravno živali dobro poznajo ta zakon. Celo psi ,ki so jako požrešni, ozdravijo svoje telo od strupov, ki se nakopičijo v telesu radi preobilnega hranje-nja4 s tem, da delj časa ne jemljejo hrane. Posti, ki jih predpisujejo različne vere, imajo seveda v prvi vrsti religiozen pomen kot vaja v samoodpove-di, koristijo pa tudi zelo telesnemu zdravju, od katerega je odvisno tudi dušno zdravje. Verniki tudi vedo, da preveliko nakopičenje mesne hrane draži čutnost in da ne preobre-menjuje samo fizičnega organizma in živčevja, ampak v odvisnosti od tega škodljivo vpliva tudi na duševno življenje.
Moderni zdravniki vedno bolj uvidevajo pomen posta za zdravje organizma, in dokazano je, da je nekdo, ki je bil bolan na lupusu, po večteden-skem stradanju popolnoma o-zdravel. Ni res, da bi se n. pr. tridnevno stradanje ne moglo prenesti drugače kakor v po-'stelji in da bi slabo vplivalo 'ampak nasprotno je res, da take stradalne in postilne kure na telo zelo dobro vplivajo, živčevje pomirijo in duha spravijo v vedro razpoloženje.
Na vsak način, pravi Noltenius, da je metodično menjavanje med normalnim prehranjevanjem in absolutno vzdržnostjo od hrane, ali pa vsaj močnim poštenjem zelo dobro sredstvo ozdravljenja in koristnejše nego neprekinjeno stalno hranjenje, četudi je le-to strogo normirano.
Kdor se brani katoliškega časopisa-v hišo, ta odganja o<l sebe najboljšega prijatelja in svetovalca.
Pravijo, da lepo petje v cerkvi privabi več ljudi v cerkev, kakor glas zvona v visokih linah.
Torek, 5. maja 1931