Kamniški (jBCAN St. 22 45 let uspešnega dela Glasbene šole Kamnik Leto XXXVI Kamnik, 18. decembra 1997 Eden izmed stebrov kamniške glasbene kulture »Jubilej živega človeka.žive ustanove more biti v bistvu samo obračun opravljenega dela v nekem obdobju, samo bilanca uspehov in neuspehov, samo strog in stvaren pogled prehojene poti in nič manj zanesljiv pogled naprej,« je na svečani akademiji, 27. novembra, ob 45-letnici ustanovitve Glasbene šole Kamnik, ravnatelj Janez Krt povedal misli kamniškega rojaka, pesnika in pisatelja Frana Albreh-ta.Poudaril je še, da glasbena de- Na slavnostni akademiji ob 45-letnici Glasbene šole Kamnik so se srečali nekateri ustvarjalci glasbene kulture v Kamniku. Od leve: ravnatelj Glasbene šole Domžale Anton Savnik, nekdanja ravnatelja kamniške glasbene šole Franci Lipičnik in Stane Habe, predsednik ZKO Kamnik Božo Ma-tičič in sedanji kamniški ravnatelj Janez Krt so obujali spomine na prehojeno pedagoško glasbeno pot. (S. MEJAČ) jqvnost ni le ena poglavitnih oblik kulturnega življenja v prelepem ambientu pod Kamniškimi Alpami, temveč ima po zaslugi dveh letošnjih jubilantov I.IRK, ki letos praznuje častitljivo 115-letnico, in Glasbene šole Kamnik tudi najdaljšo tradicijo. Glasbena šola Kamnik je v 45-le-lih delovanja doživljala vzorne in padce, uspehe in neuspehe, žrtvovanje pedagogov, kakor tudi ravnateljev in drugih, ki so zaslužni, da šola živi in uspešno nadaljuje začrtano pot predhodnikov. Ravnatelj Janez Krt je prisrčno pozdravil nastopajoče in druge učence Glasbene šole, nekdanje učence, predsednika Zveze slovenskih glasbenih šol Viktorja Za-dnika, načelnika oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Antonu Kamina, bivše ravnatelje Glasbene šole Kamnik - Francija Lipičnika, njegovega predhodnika, kije z 12-leti ravnateljevanja zelo pripomogel k razvoju te ustanove in Staneta Habeta, kije še posebno zaslužen, da so se mnogi zgodovinski podatki o Glas- Nadaljevanje na 6. strani Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih želimo vsem občanom, bralcem, poslovnim partnerjem in sodelavcem Kamniškega občana vse lepo, zdravja, osebnega zadovoljstva in še naprej vneto prebiranje našega in vašega časopisa. Izdajatelj Kamniškega občana Bistrica d. o. o. in uredniški odbor KAMNIČANI! Veselo božično in novoletno praznovanje, zdravja in jspehov v letu 1998, želi župan TONE SMOLNIKAR Občinske svetnice in svetniki voščimo vesele božične praznike in želimo veliko sreče v prihajajočem letu. Obenem čestitamo ob dnevu samostojnosti. IGOR PODBREŽNIK Predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik Zaključek prve faze plinifikacije Plin že ogreva prve dupliške hiše Sreda, 26. novembra 1997, bo v zgodovini kamniške občine in posebej Duplice zapisana kot pomemben dan. Tega dne so se namreč številni krajani Duplice skupaj z občinskimi svetniki, županom in predstavniki Adriaplina zbrali na vrtu Mlakarjeve gostilne, da bi pro- MIKLAVŽ V MEKINJAH IN PO KAMNIKU Na sam miklavžev večer, 5. decembra, je sv. Miklavž po dobro obiskanem sprevodu po Kamniku v mekinjskem društvenem domu obiskal se otroke iz Mekinj in Nevelj. V lepo po miklavževo okrasani dvorani je Miklavž obdaroval skoraj 70 otrok, ki so prihiteli tja povečini v spremstvu svojih staršev. Prisotni so z. vso pozornostjo že v uvodu sledili nastopom V Titanu ustanavljajo novo podjetje Boljši poslovni rezultati Na prostoru, kjer je danes tovarna Titan, je I. 1896 češki inženir Špa-lek začel z obrtniško proizvodnjo pribitnih in vdolbnih ključavnic ter nasadil za vrata. Po večkratni zamenjavi lastnikov in vmesnem bankrotu je leta 1920 pričela obratovati prva kupolna peč za taljenje sive litine, dve leti kasneje pa je Titan dobil svoje današnje ime. V tovarni so postopoma sirili svojo dejavnost, v 60-tih letih pa dokončno izoblikovali proizvodni program, ki obsega proizvodnjo ključavnic, proizvodnjo instalacij in strojev ter proizvodnjo ulitkov iz temprane litine (njihov daleč najbolj poznan livarski izdelek so fitingi). Razpad jugoslovanskega trga je Titanu prinesel ogromne težave. Evropski trg ni sprejel previsokih cen, podjetje je 1993. leta zašlo v izgube. Z velikim trudom je stekla prodaja ključavnic v Nemčiji, kjer je bilo takrat zaradi priključitve vzhodnega dela mnogo gradbenih investicij. Ko pa se je zaradi varčevalnih ukrepov v Nemčiji prodaja ključavnic v to državo zmanjšala za tri četrtine, so v Titanu našli nove trge v Angliji, Franciji, na Poljskem in v Rusiji. Tam dosegajo tudi bolj ugodne cene. V celoti se je prodaja letos povečala za 25%, na prav tako povečanje prodaje pa računajo tudi v letu 1998. Livarna je bila letos več kot polno zaposlena. Pred meseci je namreč znana (a za zdaj še neimenovana) švicarska firma prenesla pro- Nadaljevanje na 2. strani Sveti Peter, Sveti Miklavž, angeli in parkeljna. angelov ob njihovem odhodu z nebes na zemljo, kasneje tudi prizoru pred nebeškimi vrati, ko je nedavno preminula bogata žena svetemu Petru duhovito neprepričljivo dokazovala njene »kvalitete« za takojšen vstop v raj. Miklavža je spremljalo kar pet angelov in dva peklenščka, sam sv. Peter in otroški pevski zborček iz Tunjic. Pravzaprav so bili Tunjičani tisti, še posebej ga. Ana Štele in g. župnik Pavle Juhant, katerim gre zahvala za tako uspelo mikalvževanje. Miklavžu so bili v veliko pomoč tudi sodelavke Karitas iz Nevelj in Mekinj, kot tudi prenekateri izmed, zlasti mladih, Mekinjčanov in Nevljanov, po Kamniku pa tudi Ogrinčeva konjska vprega ter policijski redarji. Zadnje podobno javno miklavževanje v Mekinjah (tudi v tem domu) je bilo davnega leta 1940. Kasneje so bila vse do leta 1990 takšna javna Mi-klavžcvanja prepovedana. V teh 50. letih so se mogli otroci podobno veseliti le občasno, samo nekajkrat in še to le na omejeno javnih miklavže-vanjih v župnišču. Odbor za oživljanje starih običajev pri KO SKD Vlekinje-Nevlje Gorska reševalna služba in reševalci Hoja po gorah ni igra na srečo: Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.: 841-029 9{aj vam bo božič v veselje, v -prihajajočem letu pa vam želimo veliko sreče, zdravja, osebnih in poslovnih uspehov. Vse kupce v času od 22. do 31.12. obdarimo z 10% božično-novoletnim popustom! Letošnji čas največjega obiska gora je že zdavnaj mimo. Začel se je sredi junija z odprtjem planinskih domov in končal sredi oktobra, ko so jih oskrbniki ponovno zaklenili. V razmišljanju velike večine obiskovalcev so očitno potem tudi gore zanje zaprte in mogoče celo nezanimive. Na poteh in stezah ni več dolgih kolon vedrih in utrujenih, glasnih, brezbrižnih in miru željnih planincev. Skoraj nenadoma postane vse mirno, naravno, kot davno nekoč. Podobe vrhov so res veličastne v tihi gorski samoti. Nadaljevanje na 18. strani Prva številka Kamniškega občana v prihodnjem letu bo izšla v četrtek, 15. januarja. Članke oddajte do srede, 7. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 13. januarja. kočim 6VOJTM CENJENIM KUPCEM ŽELIMO VE6ELE BOŽIČNE POAZNIKE IN OBILO U&PEHA V LETU 19981 slavili začetek delovanja plinovodnega omrežja in ogrevanja z zemeljskim plinom tudi v naši občini. Nekaterim industrijskim porabnikom, ki so začeli zemeljski plin prek primarnega omrežja uporabljati že pred nekaj leti, so se sedaj pridružila Se prva gospodinjstva. Po zvokih kamniške mestne godbe pod vodstvom Francija Lipičnika in nastopu kamniških mažoretk je najprej župan Tone Smolnikar na kratko opisal dosedanjo pot v pripravah na to veliko naložbo, ki bo, ko bo dokončana, vredna preko tri četrt milijarde tolarjev. Potem ko je dejal, da je bila ta pot, ki so jo začeli že njegovi predhodniki, in jo je leta 1995 nadaljevalo sedanje občinsko vodstvo, težka, je poudaril: »Pomembno je, da je v tem projektu prevladala stroka. Spomnimo se, kako smo ugotavljali, ali je dovolj strokovnjakov vključenih v izvedbo tega projekta. Verjamem, da so se sedaj tudi tisti, ki so mislili drugače, prepričali, da gre za velik in zelo zahteven zalogaj. V tem trenutku, ko stojimo pred to baklo, ki bo simbolično prižgala plin za ves Kamnik, moram poudariti, da je bila prva laza, dobrih devet kilometrov omrežja, zgrajena v rekordnem času. Prepričan sem, da bo tak potek tudi preostalih dveh faz v naslednjih letih. Naj se zahvalim najprej svetnikom in svojim sodelavcem ter vsem izvajalcem, ki so sodelovali pri gradnji tega objekta«. V imenu investitorja Adriaplina d. o. o. Ljubljana je spregovoril direktor ing. Alberto Cer-vetti, ki je zbrane nagovoril v angleščini za kar se je opravičil, vendar mu je pri posredovanju njegovih misli v naš jezik pomagala pomočnica Ingrid Bakše. Med drugim je dejal: »Plod našega nekajmesečnega sodelovanja z občino Kamnik je distribucijsko omrežje, ki smo ga letos končali. Pred nami je drug korak, prav tako pomemben kol prvi. Ta korak pomeni dobro vzdrževano omrežje, dobra oskrba z zemeljskim plinom in dober nadzor nad omrežjem. Vedeti morate, da jc vsak meter plinovoda in vsak priključek 24 ur na dan nadzorovan. Zagotovim vam lahko, da bo Adriaplin tudi v prihodnje sproti reševal vse probleme, ki se bodo pojavili. Zahvaljujem se občinski upravi in vodstvu občine za vso pomoč, ki so nam jo nudili. Hkrati pa se moram opravičiti vsem občanom zaradi motenja življenja ob izgradnji omrežja. Prepričan sem, da ste te neizogibne motnje z razumevanjem sprejeli. Hvala za vašo potrpežljivost!« Dipl. ing. Lojze Babic, odgovorni vodja projekta iz IBE, d. d. Ljubljana, ki je izvajal nadzor nad izvedbo projekta, je med drugim dejal, da jc plinska merilna postaja na Duplici najmodernejši objekt te vrste v Sloveniji, saj take daljinsko vodene postaje doslej pri nas še ni bilo. Povedal je tudi, da jc bilo poleg prek 9100 m omrežja zgrajenih tudi 260 priključkov, na omrežje pa so vezani tu- Visoko v jesensko noč je vzplapolala modra plame-niča, ki jo je prižgal župan Tone Smolnikar, in tako označila tudi nov korak k čistejšemu okolju. di vsi stanovanjski bloki. Po njegovem je bila to poskusna etapa, čeprav je kratko trajala, prihodnje leto bo treba zgraditi trikrat toliko omrežja (približno 27 km). Ko pa bo končana še tretja, zadnja etapa, bo omrežje dolgo 46 kilometrov, nanj pa bo vezanih preko 3300 priključkov, prek katerih bo v naše hiše priteklo prek sedem milijonov m3 zemeljskega plina na leto. Župan Tone Smolnikar je nato s svečanim prižigom plamenice označil začetek novega obdobja ogrevanja kamniških gospodinjstev in s tem tudi nov korak v prizadevanjih za to, da bomo mi in naši zanamci dihali čistejši zrak, kot smo ga doslej. FRANC SVETELJ Vsem občanom želim lepe in doživete božične praznike ter obilje osebnega miru, zdravja in moči za vse dni prihajajočega leta! Ob dnevu samostojnosti vsem občanom iskreno čestitam! Načelnik Upravne enote Kamnik MIHA NOVAK BESEDA UREDNICE Ob koncu leta naj nekaj besed namenim tudi temu Časopisu, ki ga ravnokar prebirate. S sodelavci iz uredniškega odbora, z zunanjimi dopisniki in sploh z vsemi, ki kdaj pa kdaj kaj napišejo v časopis, si prizadevamo, da bi vam ponudili čim več informacij iz življenja in dela naše občine, občinske uprave in sveta, različnih okolij in predelov, društev, organizacij, iz vsakdanjega življenja. Želimo spregovoriti tudi o ljudeh, ki nas obkrožajo, o vsakdanjem življenju, o drobnarijah, ki nas veselijo in o tistih, ki nas jezijo. Saj si ne bom drznila presojati, kako zelo dobro nam to uspeva, čeprav nimam slabega občutka. Kamniški občan ima namreč posebno vlogo in Del gradiva, zbranega v kuverti na mizi v uradništvu, je že pripravljenega za objavo v novoletoi številki nalogo, takšna podoba mu priliče, ker pač ni kot - novice. S tem seveda ne izrekam vrednostne sodbe, pač pa prepričanje, da je prav, da v medijskem prostoru živijo različni mediji in časopisi z različnimi usmeritvami in ciljnimi publikami ter vsebino. Velikokrat koga vprašam po oceni tistega, kar občanom ponujamo v branje. Prosim za odkrit odgovor. In ga tudi dobim - nekaterim niso všeč posamezni avtorji, drugim je to zelo dolgčasno, preveč poštirkano, preveč športa, premalo športa, premalo kritičnosti, preveč pisem bralcev... Tako sem se prepričala - ponovno - da vsem preprosto ni mogoče ustreči, zato se je za to neprimerno truditi (za povprečen okus je tudi škoda energije, saj se z njim mnoge stvari tako zelo zbanalizirajo!). Večina pa nam sporoča, da na Občana težko čakajo, da ga radi berejo, ker jim tudi kaj pove. Rada pa bi še poudarila, da nas lahko opozorite na neobdelane teme, nam posredujete vaše predloge, mnenja... Želim pa reči še to: roki in čas med eno in drugo izdajo so napeti, dela je veliko in zato velikokrat kaj opravimo v naglici, tudi članki prispejo zadnji hip. Zato se opravičujemo za kakšno vsebinsko nerodnost ali jezikovne napake, ki nastanejo zato, ker ni časa, da bi isto stvar pregledali še tretjič ali le drugič. V tiskarni so doma tudi škratje, ki včasih zaradi nagajivosti mešajo črke v besedi in tako iz dotrajane nastane direktor, iz pirotehnika piroman, včasih nam premeša stavke, besede. S 3 milijoni proračunskega denarja, kar pomeni 12 SIT na izvod Občana, se še naprej zavzeto trudimo, da bi vsa gospodinjstva brezplačno dobivala našega Kamniškega občana. Ta je z nami že 36. leto. (Toliko let ima kot urednica). Z njim so živeli in ga ustvarjali mnogi, jaz pa se zahvaljujem tistim, ki se za Občana trudijo v zadnjem času: članom uredniškega odbora Francu Svetelju, ki je z Občanom že od prve številke, Stanetu Simšiču, Bojanu Pollaku, Veri Mejač, mladim močem Damjanu Hančiču, Nataši Jazbinšek, Nataši Hribar. Večina dela in skrbi za nemoteno izhajanje Kamniškega občana pa je na ramenih izdajatelja Bistrica, d. o. o. - Saše in Vere Mejač. Rezultati dela so vidni - vsakih štirinajst dni 16 strani, večkrat na leto 24 strani v barvnem tisku, polnih informacij in zanimivosti. Želim si, da bi vam lahko sporočili še marsikaj koristnega, nujnega, zanimivega, lepega, tudi kaj kritičnega. Najbolj si seveda želim, da bi nas brali. Z zanimanjem, za nameček pa še z veseljem. To so moje novoletne želje. Želim vam topel in lep božič z vašimi družinami in prijatelji! Odgovorna urednica BREDA PODBREŽNIK VUKMIR V Titanu ustanavljajo novo podjetje Boljši poslovni rezultati izvodnjo fitingov v Kamnik, titan pa ima v najemu njene, sodobnejše stroje. Leta 1996 so izdelali 310 ton ulitkov mesečno, letos tudi že več kot 500 ton na mesec. Delati morajo vse dni v tednu - šele ko bo v kratkem stekla nova avtomatska oblikovalska (formarska) linija, bodo spet lahko sprostili sobote in nedelje. Sodelovanje s Švicarji je pred Titan postavilo nove zahteve. Kvaliteta izdelkov mora biti vrhunska, pot do tega pa je bila težka in draga, saj so imeli v letu 1996 na ta račun kar 32% stroškov. Zdaj so ti stroški v normalnih okvirih, v letu 1998 jih načrtujejo le še 12 do 15%. V Titanu ustrezno posodabljajo tudi vzporedne dejavnosti, med njimi informatiko in pa povezavo v svet, kot jo sodobna informatika nudi in zagotavlja. Kot zagotavlja direktor Titana d. d., diplomirani strojni inženir Jože Berlec, namenjajo ustreznim delovnim pogojem in varstvu okolja posebno skrb. Strokovnjakinji - ekologinji vodita uresničevanje programa ekološke sanacije, ki so ga v letu 1996 izdelali skupaj z. republiškim inšpektoratom. V načrtu so predvsem odprava prevelike emisije prahu iz. livarne v okolico, zaprtje tokokroga v galvani, izboljšanje odzračevanja v prostorih je-drarne in v pocinkovalnici ter ločevanje meteornih od drugih voda. Vse te sanacijske ukrepe naj bi predvidoma končali v prihodnjih štirih letih. V tovarni je bilo v začetku leto-šnejga leta 1075 zaposlenih, zdaj jih je 1028, od tega v livarni 433. Odpuščanja zaposlenih ne poznajo, nekaj deset delavk in delavcev se je letos upokojilo, zaradi povečanja proizvodnje v livarni pa jim celo primanjkuje livarjev. Takoj bi jih zaposlili deset, vendar za to delo v Sloveniji očitno ni dovolj zanimanja. Titan se je leta 1996 olastninil kot delniška družba. V lasti notranjih lastnikov je 33% delež, 15% kapitala je še rezerviranega za notranji odkup, ostale delnice pa so v lasti skladov in pooblaščenih investicijskih družb, med katerimi je najmočnejša Maxima. V teh dneh, 23. decembra, bodo delničarji družbe Titan d. d. imeli 3. sejo skupščine, na kateri bodo obravnavali tudi predlog povečanja osnovnega kapitala družbe za dobrih 74 milijonov tolarjev nominalne vrednosti kot vložka SKB banke d. d. in Nove Ljubljanske banke d. d.. Titanu je uspelo dobiti državno garancijo za odplačilo svojih dolgov omenjenima bankama, ki sta svoje terjatve zdaj spremenili v dolgoročne kredite, približno 20 odstotni del teh sredstev (dejansko je to 109 milijonov tolarjev) pa namenili za dokapitalizacijo podjetja. Na skupščini bodo sprejeli tudi način pokrivanja izgub iz let 1993 do 1996 (1304 milijone tolarjev), letos pa bo Titan d. d., kot kaže, spet posloval brez izgube. Eden od ukrepov za izboljšanje rezultatov poslovanja je tudi reorganizacija delniške družbe Titan. Z novim letom naj bi začelo poslovati hčerinsko podjetje Titan Livarna d. o. o. Družbenika, ustanovitelja novega podjetja, sta Titan s 70% lastninskim deležem in že omenjeni švicarski partner s 30% lastninskim deležem. Nova družba z omejeno odgovornostjo bo nadaljevala z dosedanjo specializirano livarsko proizvodnjo, uspeh delovanja novega podjetja pa je za sedaj zagotovljen, kajti tuji partner je svetovna znamka, vodilna tako po svoji kvaliteti kot tudi po doseženih prodajnih cenah. B. N. Na kratko Srečanje na Kostavski planini in v Rudniku Pripravljena Velika planina vabi na smučarsko sezono Zveza borcev Kamnik sporoča, da bo tudi letos in v začetku naslednjega leta tradicionalno srečanje borcev, aktivistov, mladine in drugih občanov na Kostavski planini v nedeljo, 21.12.1997, ob 10. uri. Srečanje bo združeno s kulturnim programom. Z avtobusne postaje Kamnik bo odpeljal posebni avtobus ob 7.30, z Laz se bo vračal ob 13.30. Srečanje pri spomeniku NOB v Rudniku bo v soboto, 3. januarja 1998, ob 10. uri. V programu bodo sodelovali: pevski zbor Solidarnost Kamnik, učenci osnovne šole Marije Vere in govornik iz KS Volčji Potok. Zveza borcev vljudno vabi, da se obeh spominskih prireditev udeležite. Srečanje bo ob vsakem vremenu. STANE SIMŠIČ Tudi letos je gospodarska družba Velika Planina poskrbela, da boste uživali v varni smuki na bližnjem smučišču Velika Planina. V sanacijo in posodobitev žičniških naprav so vložili okoli 20 mio SIT. Večji del saniranja so opravili na se-dežnici ter na vlečnicah Tiha 1 in Tiha Komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organe lokalnih skupnosti, da predlagajo kandidate za občinska priznanja. Priznanja občine Kamnik so: - naziv častni občan občine Kamnik, - zlato priznanje občine Kamnik, - srebrno priznanje občine Kamnik, - bronasto priznanje občine Kamnik, - spominsko priznanje občine Kamnik. Naziv častni občan občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan. Zlato priznanje občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Kamnik. Srebrno priznanje občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Bronasto priznanje občine Kamnik se podeljuje podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. Spominsko priznanje občine Kamnik se podeljuje vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik. Pisne predloge sprejema Komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja Občinskega sveta občine Kamnik, Glavni trg 24, do vključno 20. 1. 1998 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime, priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda..., - za katero priznanje se predlaga in kratko utemeljitev, - obrazložitev predloga, - ime in naslov predlagatelja. 2, ki bodo delovale z nekoliko večjo zmogljivostjo. Z ugodno smuko so smučarji začeli prejšnji vikend 12.12.1997, sezona pa se začne 19. 12. 1997. Do uradne otvoritve sezone so veljale promocijske cene, in sicer za otroke je znašala dnevna karta 1000 SIT, za odrasle pa 1400 SIT. V tem terminu so obratovale sedežnica ter vlečnici Puma in JurCek. smučanje pa je bilo nadvse prijetno po 40-90 cm debeli snežni odeji. Cena smučarskih kart v sezoni je najnižja v Sloveniji, saj dviga cen smučarskih storitev na Veliki Planini v primerjavi s prejšnjo sezono ni bilo. Tudi letos so na voljo tako sezonske kot letne karte in popusti za dijake, študente in upokojence. V ponudbo pa imajo vključen tudi paket smučanje in kosilo, ki stane le 3000 SIT. Kosilo vam ponudijo v gostišču Ši-mnpvec in v Domžalskem domu, računajo pigtudi na sodelovanje dyjgih gostincev na Vejiki Planini. Jlbrej, Velika Planina vam v smučarski sezoni ponuja ugodno smuko, varne žič-niške naprave ter obilo zabave v neokrnjeni naravi Kamniških Alp. VESNA CVEK jenčkov, otrok in odraslih v času krutega nasilja nad našo domovino. Gospa knjižničarka je z ljubeznivo sproščenim naglasom vodila predstavitev. Skrbno izbrani odlomki iz knjige, ki jih je bral gospod Tone Ftičar, so nas v mislih popeljali v čas, ko smo to doživljali. Gospod Božo Matičič nam je na harmoniko zaigral nekaj lepih skladb. Hvala vsem. ROZKA LAVRINC interniranka koncentracijskega taborišča Ravensbruck Gledališka skupina ŠCRM Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, occ. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejać. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. Krvodajalska akcija v januarju 1998 Območna organizacija Rdečega križa Kamnik organizira redno krvodajalsko akcijo, ki bo na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Krvodajalska akcija bo 5. in 6. ter 20. januarja 1998. Za vse krvodajalce bo organiziran prevoz z avtobusi po naslednjem programu, ustavljali pa bodo na vseh vmesnih avtobusnih postajališčih: Ponedeljek, 5.1.1998 Odhod ob 6. uri: iz Golic do Kamnika in Duplice ob 8. uri: iz Kamnika do Duplice ob 10. uri: Kamnik. Duplica, Križ, Moste in Komenda Torek, 6.1.1998 Odhod ob 6. uri: Črna - pri Logarju, do Kamnika, v Tunjice in do Duplice ob 8. uri: iz Kamnika, do Duplice ob 10. uri: Kamnik, Duplica, Križ, Moste in Komenda Torek, 20.1.1998 Odhod ob 6. uri: iz Golic do Kamnika in Duplice ob 8. uri: Crna pri Logarju do Kamnika, nato v Tunjice in do Duplice ob 10. uri: Kamnik, Duplica, Križ, Moste in Komenda. Po odvzemu krvi bodo avtobusi vozili krvodajalce nazaj do izhodiščne postaje. Rdeči križ Kamnik vljudno vabi občane, da se krvodajalske akcije udeležijo v čim večjem številu. Območna organizacija Rdečega križa Kamnik se iskreno zahvaljuje za humanost vsem krvodajalcem, organizatorjem, darovalcem materialne pomoči in vsem, ki so omogočili, da je bilo poslanstvo RK tako uspešno. Vsem želi SREČNO IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 1998. j. STANE SIMŠIČ Predstavitev knjige Stanislave Završnik V sklopu Kamniških večerov je bila v Matični knjižnici v Kamniku predstavitev knjige Stanislave Zavr- šnik Dokler živimo, nasi spomini ne morejo umreti. Knjiga je razodetje trpljenja do- V sredo, 3. decembra 1997, smo dijaki gledališke skupine ŠCRM pod vodstvom naše mentorice, prof. Marje Kodre, pripravili literarni večer SREDI ZEMLJE STOJIM. Na njem smo recitirali obredne, lovske, ljubezenske in druge pesmi književnosti tretjega sveta. Recitacije smo združili z ritmi bobnov in piščali. Poleg glasbe so k ustreznemu vzdušju prispevali tudi diapozitivi iz življenja ljudstev, ki jih po njihovi poeziji nikakor ne moremo uvrščati med primitivna. Vsi, ki ste zamudili naš literarni večer in bi si ga radi ogledali, ste povabljeni nad Kavarno Veronika, kjer bo naš naslednji nastop. MARKO BURJA /■ * Komenda - kabelsko omrežje Zavod je ustanovljen Kot je bilo napovedno, smo v Komendi za kabelsko komunikacijski sistem ustanovili zavod, ki bo vodil izgradnjo kabelskega televizijskega omrežja na področju krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ. Ustanovnega zbora ustanoviteljev se je udeležilo preko 100 naročnikov, bodočih uporabnikov kabelsko komunikacijskega sistema, in zainteresirana javnost. S pomočjo projektanta sistema ing. Mirana Dovča so bila v daljšem razgovoru pojasnjena tehnična in vsebinska vprašanja, ki so se nanašala na sklep o ustanovitvi zavoda in na pogodbo za priključek v kabelsko razdelilni sistem Komenda-Moste-Križ. Ob tem je bila jasno postavljena zahteva, da se pojasnijo nekatera določila pogodbe, le v sami razpravi je bilo povedano, da so skupni prostori v večstanovanjskih objektih (stanovanjski zakon) in da to niso »skupni prostori* v individualnem stanovanjskem objektu. Kaj vključuje paket 25 TVprogramov? Paket in vsebino paketa ni določila koordinacija, ampak ga bo določil na ustanovnem zboru imenovan svet zavoda (v pojasnilu je bilo povedano, da bodo znotraj tega paketa vsi do sedaj vidni zemeljski programi, poleg tega pa se trije, hrvaški in dva lokalna programa - Impulz, Te-leTV). Vzdrževalca sistema bo svet zavoda izbral na podlagi javnega razpisa in mu bo dodeljena koncesija za opravljanje vzdrževalnih del. Naročnina vsebuje stroške za vzdrževanje in plačilo avtorskih pravic. Zbor ustanoviteljev zavoda je sprejel sklep, da velja cena 73.600 SIT za individualno stanovanjsko hišo za 2 TV sprejemnika do 31. 12. 1997, da se po tem datumu do 1. 3. 1998 uporablja za 15% višja cena, potem pa bo ceno priključka določal svet zavoda. Zbor je v nadaljevanju sprejel sklep o ustanovitvi Zavoda KKS (kabelsko komunikacijski sistem) Komenda-Moste-Križ, s katerim smo imenovali tudi prvega direktorja zavoda. To je postal Boris Kermavnar iz Komende. Imenovan je bil svet zavoda v sestavi: Franc Omerzu in Peter Peterlin iz KS Križ, Miro Kepic, Vido Koritnik, Zdenko Nemec-m Tone Spenko iz KS Moste in Tomaž Drolec, Ljubo Koritnik, Branko Krničnik in Janez Luštrek iz KS Komenda. Z imenovanjem sveta je prenehala delovati koordinacija, ki smo jo sestavljali vsi trije predsedniki svetov KS in občinska svetnika Pavle Ocepek (nadzorni po prvi sklenjeni pogodbi) in Stane Zarnik (koordinator). Vsi prisotni, ki so vplačali celotni znesek za priključek, so se po zaključku zbora lahko vpisali v seznam ustanoviteljev. STANE ZARNIK Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 18. december 1997 3 Z zadnje letošnje seje občinskega sveta Prihodnje leto prenova prostorskih aktov Kamničanom ob vstopu v leto 1998! Zadnjo letošnjo sejo občinskega sveta, 17. decembra (bila je 31. po vrsti), vodila sta jo predsednik Igor Podbrežnik in podpredsednik Anton Hočevar, so svetniki namenili obravnavi 12 točk dnevnega reda. Po dokaj obširni razpravi so najprej, čeprav z nekaj pomisleki, sprejeli Pravilnik o sofinanciranju športnih dejavnosti v občini Kamnik. Največ razprav in amandmajev se je sukalo okrog meril, ki naj bi bila po mnenju nekaterih presplošna, in okrog tega. kdo naj bi pripravljal predloge za delitev sredstev: občinski oddelek za družbene dejavnosti, vodstvo občinske športne zveze ali neka druga strokovna služba. Končno so pristali na slednji. Pravilnik so sprejeli, čeprav nekateri s težavo in pripombami, da je bolje tak, kot je, kot pa da ga sploh ne bi imeli. Predlog odloka o razglasitvi I r-šulinskega samostana Mekinje za kulturni spomenik jc prav tako razgibal svetnike, ki so zamerili Zavodu za varstvo naravne in kulturne dedišine iz Kranja in županu, da nista upoštevala razprave svetnikov ob osnutku odloka, ki se je tedaj večinsko zavzemala za zavarovanje samo ožjega območja samostana. Po enotirnem odmoru, potem ko so se predstavniki svetniških skupin (svetniki LDS, SKD in SDS so imeli že vložene ustrezne amandmaje) s predstavniki zavoda in občinske uprave dogovorili o izločitvi predvidenega širšega varovanega območja iz predloga odloka, je občinski svet z večino glasov odlok sprejel. Z nekaj dopolnitvami so svetniki sprejeli tudi okvirni program dela občinskega sveta za leto 1998. Zaradi spremenjene zakonodaje in pobud zainteresiranih so svetniki po hitrem postopku sprejeli program za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik. Oddelek za okolje in prostor bo pozval vse zainteresirane, da posredujejo svoje predloge za spremembe v zvezi z rabo in urejanjem prostora. Po javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga sprememb bo občinski svet na pomladanskem zasedanju sprejel ustrezen odlok. S tremi osnutki odlokov so se svetniki nato lotili sprememb veljavnih odlokov: o gospodarskih javnih službah, o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in o ureditvi cestnega prometa. Odlok o gospodarskih javnih službah je treba spremeniti zaradi novega zakona o stavbnih zemljiščih, ki določa gospodarjenje s stavbnimi zemljišči kot obvezno gospodarsko javno službo. Tudi odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave je treba spremeniti zaradi spremenjenih zakonov o lokalni samoupravi, o urejanju naselij in o stavbnih zemljiščih. V razpravi so svetniki dali več pripomb v zvezi s pridobivanjem lokacijske dokumentacije, smotrnostjo nadaljnjega obstoja zavoda za urbanistično načrtovanje, s potrebo po ureditvi službe za gospodarjenje s stanovanjskim denarjem in podobno. S takimi in podobnimi pripombami so svetniki osnutek odloka sprejeli. Spremembe odloka o ureditvi cestnega prometa so nameravali svetniki obravnavali že na prejšnji seji, vendar jim je zmanjkalo časa. K osnutku odloka, ki po mnenju svetnikov še vedno ne obravnava ureditve prometa na območju celotne občine, je imel največ konkretnih pripomb Janez Repanšck, tudi kot predsednik KS Kamnik Center. Med drugim jc menil, da bi bilo za tranzitni promet treba zapreti tudi Trg svobode in Japljevo ulico, dalje urediti parkirišče samo za stanovalce Šut-ne (ob kavarni), urediti dodatna parkirišča za obiskovalec Šut ne na severu in na jugu mestnega jedra in podobno. Zanimiv je bil tudi predlog Rudija Meršaka, naj bi parkirišča ob občinski stavbi in za samostanom namenili samo obiskovalcem središča mesta (občina, sodišče, banke itd.), občinski uslužbenci pa naj bi parkirali kje drugje. Kot dolg s prejšnje seje jim je ostalo tudi poročilo o izvedbi drugega mednarodnega Bienala akvarela v Kamniku, o katerem smo obširneje poročali že zadnjič. Marjeta Humar, predsednica odbora za družbene dejavnosti je predstavila ugotovitve s pogovora o tem bienalu, katerega glavna ugotovitev jc bila, naj bi to edino mednarodno prireditev v Kamniku obdržali, seveda z določenimi spremembami pri njeni izvedbi. Će bomo še to ukinili, bo po njenem Kamnik kmalu postal mala vas. Drugi pa so bili mnenja, da je to za Kamnik predrago, ni pa denarja za nadaljevanje začetega Montmatra na Šutni, za kmetijstvo itd. Ker se zaradi pozne ure niso mogli odločiti o usodi te prireditve, so to prepustili za naslednjo sejo v novem letu. Za obravnavo odloka o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči je župan predlagal hitri postopek zaradi tega, ker z 31. decembrom 1997 prenehajo dosedanji skladi stavbnih zemljišč, njihove naloge pa bodo prevzele lokalne gospodarske javne službe oziroma tako imenovani BOŽIČNO NOVOLETNI PROGRAM PRIREDITEV NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU STOJNIČNA PRODAJA BOŽIČNO-NOVOLETNEGA SEJMA - od ponedeljka, 22. decembra, do srede, 31. decembra 1997 - vsak dan d 10. do 20. ure - LOKACIJA: Glavni trg in Šutna PROGRAM ZA OTROKE SREDA 24. decembra 1997, od 15. do 16.30 - OTROŠKI BOLŠJI TRG - LIKOVNE DELAVNICE (pišemo želje, izdelujemo okraske za smrečico, izdelujemo figure iz snega...) - LEPOTILNICA Izvedba: Helena Sterle ob 16.30 - GLASBENA DELAVNICA (ga. Aparnik - skupina pevcev z inštrumenti) - PRESENEČENJE VEČERA: zmaj, bobnar, bakle. Izvedba: Moj Aron - PLESNA DELAVNICA (ga. Mateja Juvan) ob 17.30 - OBISK BOŽIČKA SOBOTA 27. decembra, ob 11 url - IGRICA: KLJUKEC IN PAVLIHA. Izvedba: Unikat ob 17. uri - OBISK DEDKA MRAZA S SPREMSTVOM NEDELJA, 26 decembra, ob 17. url - ZAPOJMO Z DEDKOM MRAZOM. Izvedba: Triangel PONEDELJEK, 29. decembra, In TOREK, 30. decembra 1997, ob 17. uri - SLIKANJE IN POGOVOR Z DEDKOM MRAZOM SILVESTROVANJE NA GLAVNEM TRGU OB 21.30 Z ANSAMBLOM SVETLIN VLJUDNO VABLJENI! OBČINA KAMNIK režijski obrati v okviru občinske uprave. Na seji pa je tajnik občine Ivo Pristovnik v imenu predlagatelja predlagal umik te točke, ker da bo to področje urejeno v spremembi odloka o občinski upravi, vendar svet njegovega predloga ni sprejel. Vinko Ovijač dosedanji predsednik UO sklada je med drugim predlagal, naj bi do imenovanja komisije za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči sedanji upravni odbor sklada opravljal njene naloge. Volitve in imenovanja V svet Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik jc kot predstavnico občine Kamnik občinski svet imenoval dr. Pavlo Mizori Oblak. Zadnjo letošnjo sejo so kamniški občinski svetniki nameravali zaključiti s poročilom o uresničevanju sklepov občinskega sveta in z vprašanji in pobudami, vendar so ti dve zadevi zaradi odsotnosti župana, podžupanov in predstavnikov uprave preložili na naslednjo sejo. Ob zaključku letošnjih zasedanj pa so, seveda kar med odmorom, tudi nazdravili novemu letu, v katerem se bo iztekel njihov štiriletni mandat. Župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik pa sla se svetnikom zahvalila za njihovo delo v iztekajočem se letu in jim zaželela srečne in vesele božične ter novoletne praznike. FRANC SVETEIJ Hitro so minila leta, ko sem po volitvah za župana začel z delom kot prvi človek kamniške občine. Ta hitrost je prisotna vsak dan, želja in idej naših Kamničanov ne zmanjka. Morda jc prav tako, saj bi bil umirjen življenjski in delovni utrip znak, da se nič ne dogaja, da smo obstali na mestu, da ne želimo sprememb. Ko se ozremo na to obdobje, lahko ocenimo, da smo vendarle uresničili marsikatero željo in idejo, čeprav mnogi s kritičnim očesom opozarjajo, da bi lahko naredili še več. Toda prepričan sem, da vsega naenkrat ne moremo postoriti, vse ni v naših rokah, še manj, ves denar, s katerim razpolagamo, dobivamo iz skrbno zaklenjene republiške blaganje. Leto 1997 lahko ocenimo kot leto največjih investicijskih vlaganj v zadnjih treh letih. Naj omenimo le kanalizacijo Podgorje, ki je tik pred dokončanjem, gradnja kanalizacije v Šmarci teče po načrtih. Desetine novih kilometrov asfaltiranih cest povezuje naše vasi, tudi pri vodovodnih omrežjih smo storili korak naprej. Največji zalogaj, ki jc potreboval poleg finančnih sredstev tudi obilo strokovnega dela, je zagotovo obnova ceste skozi Tuhinjsko dolino, tu je rondo Podgorje, ki nam ga mnogi zavidajo, še posebej prebivalci Most, ki niso znali združiti moči, da bi dokončno rešili problem prometa skozi Moste. 9,3 km plinovodnega omrežja že oskrbuje prve uporabnike na Duplici, s podobnim tempom bomo plinifikacijo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Obnovljena sta vrtca v Kamniku in na Duplici, žal šolskim objektom nismo namenili veliko denar- ja, saj še vedno plačujemo naložbo v OŠ Šmartno. V teh dneh delavci Telekoma priključujejo zadnje telefonske priključke prebivalcem v Tuhinjski dolini, zato sem prepričan, da lahko delimo zado- voljstvo z vsemi, ki jim telefoni že zvonijo. To je le nekaj najbolj vidnih, konkretnih dosežkov, ob številnih drugih, za katere je potrebno veliko strokovnega in tudi političnega dela vse županove ekipe. In če smo že pri usmeritvah za leto I998, potem ne smem pozabiti že izdelanih idejnih načrtov za obnovo kulturnega doma. Gradbeni odbor, ki ga vodim, se je že sestal na prvi seji in določil vsebinska, finančna in terminska izhodišča za obnovo tega prepo-trebnega kulturnega hrama. Pričakujemo, da bomo v prihodnjem letu opravili vsa zahtevna gradbe- na dela, v naslednjih letih pa naložbo tudi zaključili. Treba pa je reči, da v tem trenutku še nimamo zagotovljenega denarja za celotno naložbo, saj je po prvi oceni vredna okoli 5 do 6 mio DEM. Prepričan pa sem, da nam bodo pritrdili zlasti občani mesta in širše okolice, da smo v minulih letih premalo pozornosti namenjali prav njim. To pa ne pomeni, da kulturni dom ne bo namenjen vsem Kamničanom in tudi drugim obiskovalcem. V teh dneh že oblikujemo osnutek proračuna za leto I998. Ponovno se srečujemo s številnimi željami ljudi, krajevnih skupnosti in drugih porabnikov občinskega proračuna. Vseh ne bomo mogli uresničiti. Država strogo odmerja namenski denar po kriterijih, za katere sodimo, da jih bo potrebno dodelati in na ta način zagotoviti več denarja lokalnim skupnostim. Toda dejstvo so številke in vrednosti, ki odgovarjajo na naša razmišljanja, mi pa se moramo žal v okviru teh možnosti prilagajati in upoštevati prioritetne naloge. To pa seveda ne pomeni, da bomo upočasnili korak, ampak bomo tako kot doslej skušali čimbolj približati želje in možnosti vseh. Za Kamnik in Kamničane se bomo trudili še naprej naše mesto in občino uvrstiti med tiste, ki znajo kljub malo denarja z združenimi močmi ustvariti veliko. Ob tej priložnosti želim vsem občanom veliko ustvarjalnega poleta, zdravja in zadovoljstva v letu, ki prihaja, še prej pa vesele božične in novoletne praznike. Vaš župan TONE SMOLNIKAR Pogovor z Jožetom Ivkovičem, komandirjem kamniške policijske postaje Vsak dan najmanj ena prometna nesreča Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali zavijajoče sirene policijskega avtomobila, ki hiti na kraj nesreče, pa naj bo to prometna ali naravna nesreča ali kak drug dogodek, ki ogroža varnost občanov in premoženja. Da bi za nase bralce kaj več zvedeli o dogajanjih, pomembnih za našo varnost in o delu naše policijske postaje v letošnjem letu, smo se pred koncem leta napotili k inšpektorju Jožetu Ivkoviču, ki je pred dobrim letom prevzel vodstvo kamniških policistov. >bravnavi. Trenutno je raziskanih Bi nam lahko najprej na kratko predstavili stanje na področju prometne varnosti. V enajstih mesecih so naši policisti obravnavali 450 prometnih nesreč, od tega so bile štiri nesreče žiti s smrtnim izidom, v njih pa je umrlo pet ljudi. To je enako lanskemu številu. Poškodovanih jc bilo 116 (lani 107) ljudi, od tega 20 huje. Na področju varnosti cestnega prometa smo opravili 5329 ukrepov. 54,7% kaznivih dejanj, kar pomeni kak odstotek več kol lani. Se je položaj na področju javnega reda in miru v primerjavi z lanskim letom kaj spremenil? Skupiij smo ugotovili 532 kršitev, za kar smo predali predloge sodniku za prekrške. Kršitelji so bili v glavnem pod vplivom alkohola. Večji porast pa smo zabeležili pri kršitvah zakona o tujcih. To tudi za- Jože Ivkovič, komandir kamniške policijske postaje, je večji del svojega delovnega dne s policisti na terenu. na vsako prometno nesrečo (upoštevajoč tudi tiste na parkirnih prostorih) smo torej izvedli prek II ukrepov. Kakšne vrste pa so bili vaši ukrepi? Dali smo 1454 predlogov za postopek pri sodniku za prekrške, na kraju prekrška pa smo izrekli samo 3539 mandatnih kazni. Vsekakor je omembe vreden podatek, da smo odkrili 438 vinjenih voznikov, kar je 20 več kot lani. Kakšno pa je stanje na področju odkrivanja kaznivih dejanj? V letošnjem letu smo doslej obravnavali 535 kaznivih dejanj. V glavnem so to premoženjski delikti, kot so tatvine, vlomne tatvine, goljufije, med slednjimi se v zadnjem času pojavljajo tudi poslovne goljufije. Od tega smo raziskali 293 kaznivih dejanj, nekaj pa jih je še v radi tega, ker smo temu vprašanju posvetili večjo pozornost. Kakšen pa je odziv občanov na postopke policistov v zvezi z ugotavljanjem prekrškov in kaznivih dejanj. So nekatere pripombe v javnosti glede ravnanja nekaterih policistov utemeljene ali ne? Žal moram povedati, da smo imeli enajst pritožb na postopek policistov naše enote, vendar če to primerjamo s številom obravnavanih primerov, pride 0,19 pritožbe na en postopek. Od enajstih pritožb sta bili dve utemeljeni, za kar jc bil zoper delavce izveden disciplinski postopek in so bili tudi disciplinsko kaznovani. Te pritožbe se v glavnem nanašajo na postopke v zvezi s prekrški v cestnem prometu. V glavnem so posamezniki s tem želeli za-vleči postopke ali drugače: želeli so izvajati pritisk na nas, da zaradi le- ga ne bi ukrepali. Ena pritožba pa se je nanašala na uporabo prisilnih sredstev (primer, ki je bil obravnavan v Stranjskih novicah), vendar je bilo po preverjanju ugotovljeno, da so policisti ravnali v skladu z zakonom. Ustrezen odgovor je dala UNZ Ljubljana in je bil objavljen v istem časopisu. Včasih tako pisanje naredi več škode kot pa koristi. Mi smo se z vsakim pripravljeni pogovarjati, vsakemu dati informacije, seveda ko so že preverjene, prej pa ne. Zato v omenjenem primeru moj pomočnik ni dal novinarju takoj informacije, ko jo je ta zahteval. Povem lahko tudi to, da se tista dva občana, ki sta mu dala take podatke, sploh nista uradno pritožila. Kako bi nasploh ocenili razmere na področju varnosti v naši občini? Upoštevajoč število kaznivih dejanj, prekrškov in izvedenih ukrepov v zvezi s tem, lahko rečem, da so trenutno varnostne razmere dokaj ugodne oziroma zadovoljive. Moram pa povedati, tla smo v zadnjem času priča pogostejšemu nasil-niškemu obnašanju, na primer vandalizmu mladoletnikov. Ravno v petek smo obravnavali nek rop mladoletnikov, vendar smo storilce hitro odkrili. Šlo jc za 9000 tolarjev. V glavnem gre za medsebojno izsiljevanje mladoletnikov. Po šolah se pojavljajo tatvine copat itd. Vodstva smo opozorili na doslednejše zaklepanje garderobnih prostorov. Letos smo dali velik poudarek varstvu šolskih otrok na poti v šolo in domov. Imeli smo več preventivnih predavanj po šolah in preventivnih varnostnih akcij. Kako ocenjujete vpliv predvidenega večjega prometa skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik proti Mostam na prometno varnost? Ali ste na to pripravljeni? Kar se tiče težkega tovornega prometa, je ta omejen na osno obremenitev osem ton. Postavljeni so tudi ustrezni prometni znaki. Letos poleti smo več težjih vozil napotili na tehtnico in smo ugotovili. da so preobremenjena. Zato smo zoper voznike in odgovorne osebe podali predloge sodniku za prekrške. O tem smo obvestili tudi Direkcijo za ceste, ki ukrepa še po svoji plati. Glede osebnega prometa pa smo v sredo, četrtek in petek od 11. do 22. ure, ko je promet najbolj zgoščen, organizirali še eno dodatno patruljo za nadzor prometa od Duplice do občinske meje pri Motniku. Ukrepov na tem območju smo že kar dosti izvedli, vendar je treba upoštevati, da patrulja ne more biti istočasno na celi trasi, lahko je trenutno v Kamniku, v Motniku pa pride do nesreče. V glavnem pa prihaja do nesreč zaradi prevelike hitrosti. Zato se sedaj dogovarjamo z občino, da bi nam pomagala pri nakupu lastnega radarja, z njim bi lahko dnevno nadzorovali hitrost motornih vozil, ne pa le sedemkrat na mesec kot doslej. Oktobra je poteklo eno leto vašega službovanja na kamniški policijski postaji. Kaj lahko rečete o vašem sodelovanju / organi občine Kamnik in kaj bi bilo vaše sporočilo občanom pred novim letom? Moram reči, da je naše sodelovanje z občinskim vodstvom dobro. Se posebno s komisijo za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Podobno ocenjujem tudi odnose med našimi policisti in občani, morda bi bili lahko še boljši. Vsakega občana sem pripravljen sprejeti na pogovor, če ima za to tehten razlog. Želim si še ), več sodelovanja in pravilen odnos do policistov. Zagotavljam, da bodo ' tudi policisti imeli korekten odnos in da bodo tudi v bodoče pri svojem delu dosledno spoštovali zakon. Ker se bližajo prazniki, ob katerih bodo verjetno spet pokale petarde, bi posebej priporočil občanom, še posebej staršem, da opozorijo svoje otroke na nevarnosti pri uporabi raket in petard in na vso potrebno previdnost, še posebej na javnih mestih. FRANC SVETEL! DRUŠTVO SLADKORNIH BOLNIKOV KAMNIK VOŠČI PRIJETNE PRAZNIKE IN ŽELI ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 1998. Naše prvo srečanje v prihodnjem letu bo v sredo, 7. januarja, ob 17. uri v lovski sobi restavracije Planinka. Obvoznica - obljubljena za oktober 1998 V motniški krajevni skupnosti Krajevna skupnost Motnik sodi med manjše v občini Kamnik. Šteje nekaj nad 360 prebivalcev, ki živijo in delajo v krajih: Motnik, Mala Ravan, Zajasovnik, Loka, Brezovica, Vrhe, Srobotno, Bevski graben in Motniška Bela. Po površini meri 9,75 km2. Nekaj zgodovinskih podatkov Motnik ima dolgo zgodovino. Prvič se omenja v 12. stoletju. Po nekaterih domnevah je bilo motniško ozemlje obljudeno že v prazgodovinski dobi. Avstrijski nadvojvoda F.rnest Železni, ki je bil zadnji vojvoda ustoličen na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku, je 26. 3. 1423 povzdignil Motnik v trg in mu naklonil tedenski sejem. Predsednik sveta KS Ob zadnjih volitvah leta 1996 je bil za predsednika sveta KS Motnik izvoljen Janez Trebušak, r. 1942, kmet iz Bele. Ohranja družinsko tra- dicijo in se je z vsem srcem zapisal kmetovanju, največ prireji mleka. V novem hlevu oziroma gospodarskem poslopju goji 20 glav goveje živine, v glavnem krav. S svojo družino, ženo in tremi hčerami, živi v stari hiši, nova pa je v izgradnji. Razpoznavni podatki o KS Prebivalci te KS se preživljajo s kmetovanjem in delom v gospodarskih in drugih podjetjih v Kamniku, Vranskem in drugod. Čistih kmetov je 23, zaposlenih je 95 ljudi, nekaj jih je tudi na čakanju. V Motniku so: pošta, farna cerkev, trgovina, nekaj gostinskih lokalov je tudi v ostalih krajih, več obrtnikov itd. Skozi Motnik vodi regionalna cesta Ka-mnik-Ločica. KS Motnik meji na KS Špitalič, Vransko, Trojane, Zagorje in Lukovico, meji tudi na občino Žalec, Zagorje in Lukovico. Pogovor o opravljenem delu in načrtih ter problemih Predsednika KS Motnik Janeza Trebušaka smo obiskali na njegovem domu v Beli oziroma Mali Ravni. Kot predsednik sveta KS pozna utrip krajanov, saj je kot napreden kmetovalec in zelo aktiven družbeni delavec že dalj časa vključen v delo KS. Najprej smo v pogovoru postavili vprašanje: Kaj je bilo v KS Motnik uresničenega v zadnjih letih? Pomembna naloga, ki smo jo reševali dlje časa, je bila ureditev Mot-nika in asfaltiranje ceste vse do pokopališča. Asfaltirane so bile delno ali v celoti ceste: Strmec-Zajasovnik-Mala Raven, Loka-Brczovica, cesta v Bevski graben, v pripravi je del ceste Bela-Planinc v dolžini 700 m, dokončanih je že 170 m. V Motniku je bil urejen park pri spomeniku, dokončana je bila osvetlitev cerkve itd. KS je sodelovala pri urejanju vodovoda. Pridobili so kabelsko televizijo, ki pokriva Motnik in Belo, ostala naselja pridejo na vrsto kasneje. Odkupili so zemljo za mrliško vežico. Telefonija je le deloma dokončana, kljub dogovoru iz. leta 1989. Centrala v Motniku je bila montirana, priključki pa še niso realizirani, čeprav je 13 naročnikov v tem času izpolnilo finančne pogoje in vplačalo že po okoli 100.000 SIT. Nova cena priključka pa je več kot 200.000 SIT. Krajani so pripravljeni del obveznosti prispevati še dodatno s prostovoljnim delom. Na priključek čaka še 60 novih naročnikov. V preteklih letih so rešili še vrsto drugih zadev ne samo v Motniku, ampak tudi v ostalih naseljih. In kakšni so načrti? Dokončati želijo rekonstrukcijo ceste od Molnika do Strmice v dolžini 1 km. Vrednost del je ocenjena na 2.350.000 SIT, asfaltirati nameravajo manjkajoči del ceste Bela-PIa-ninc. V okviru danih možnosti bodo posodobili javno razsvetljavo pred Dimcem do pokopališča in drugod. Pripravljajo dokumentacijo za zgraditev mrliške vežice, ki jo bo mogoče zgraditi s sredstvi KS, dodatnim deležem krajanov in drugih. Delajo na obnovi vodovoda in postavitvijo novega črpališča na Mali Ravni. Stalna skrb so hudourniki, ki ob večjih nalivih poplavljajo Motnik. Problem so finančna sredstva. Obvoznica Že dolga leta je v ospredju problem izgradnje obvoznice v Motni- ku. Številni dogovori in obljube so vedno ostali le pri besedah. To vprašanje jc vedno bolj aktualno.Čas izgradnje avtocese se vedno bolj približuje, promet skozi Motnik pa bo še občutneje narastel. Na zadnjem obisku je minister za promet Bcr-gauer zagotovil, da bo problem dokončno razrešen najkasneje do oktobra 1998. Če tudi tedaj to ne bo uresničeno, krajani razmišljajo o protestu in zapori ceste. Poseben problem jc tudi cesta Molnik-Vrhc-Srobotno pa še vrsta drugih zadev, s katerimi se krajani vsakodnevno srečujejo. Povezanost in odločanje v KS V svetu KS so zastopana vsa naselja s svojim predstavnikom. Člani sveta se dogovarjajo s krajani in njihove predloge obravnavajo na svetu KS. O pomembnih vprašanjih odločajo na zborih krajanov. Sicer krajani po besedah sogovornika zelo učinkovito sodelujejo v reševanju nastalih problemov. Pripravljeni so prispevati znatna finančna sredstva pa tudi prostovoljno delo je vedno prisotno. Z občino KS dobro sodeluje, vendar finančna sredstva, ki jih dobijo, v letu 1997 je to 238.000 SIT, ne omogočajo večjih posegov in pokrivajo le del organizacijskih stroškov dela v KS. Razvejanost je izredna. Geografsko je večji del KS hribovit in težje dostopen. To pa zahteva tudi znatnejša finančna sredstva. Zanimivosti - motniški sejem Motnik vsako leto organizira motniški sejem. Organizacija sejma deloma izhaja še iz zgodovine, iz časov, ko je Motnik postal trg oziroma je dobil kraj trške pravice. Sejem pripravljajo avgusta kot spomin na medvojne dogodke, ko so nemške zasedbene oblasti prisilno izselile velik del prebivalstva. Na sejmu prikažejo napredek kraja, razvoj obrti, kmetijstva, turistične dejavnosti, domača dela. itd. Pri organiziranju sejma plodno sodelujejo krajani, še posebej Turistično društvo, gasilci, upokojenci in drugi- Kako pa je z društvenim življenjem? Predsednik sveta zagotavlja, da v KS zelo plodno sodelujejo z gasilci, turističnim, prosvetnim, upokojenskim in športnim društvom. Rdečim križem, tamkajšnjo osnovno šolo. Zvezo borcev in drugimi. Če jim finančne možnosti dopuščajo, aktivnosti društvenih organizacij tudi materialno podprejo.Vsa društva so zelo marljiva in se vključujejo v življenje KS. Še zadnje vprašanje. Ali bo graditev avtoceste kaj vplivala na življenje v KS? Po mnenju predsednika sveta KS Motnik Janeza Trebušaka ta ne bo bistveno vplivala na spremembo načina življenja, seveda, je še dodal, ob pogoju, da bo obvoznica v Motniku zgrajena v predvidenem roku. Kot optimist in dober poznavalec razmer v KS je predsednik prepričan, da ne bodo uresničile vse naloge. Že doslej so svet in krajani skupaj uspeli rešiti marsikateri problem. To ni samo prepričanje predsednika sveta, ampak vseh čalnov, čeprav finančna prihodnost ni preveč rožnata. STANE SIMŠIČ NOVICE IZ KS MEKINJE Nova šola? V zadnjem času se o kraju Mekinje piše bolj v zvezi z njegovo bogato zgodovino. Zato je prav, da tokrat namenimo nekaj prostora tudi sedanjemu življenju tega kraja, predvsem predstavitvi dejavnosti sveta KS Mekinje v zadnjem obdobju in realizaciji izgradnje infrastrukturnih objektov v tem letu. Zato smo prosili predsednika sveta KS Mekinje g. Miroslava Petka, da nam pove nekaj o dejavnosti v tem obdobju. Pregled dela v preteklem obdobju V letu 1997 so bile na območju KS Mekinje realizirane tri investicije, na katere so krajani čakali že več let in ki so se financirale delno tudi iz krajevnega sa-moprisi>evka: asfaltiranje podaljška Ceste treh talcev, asfaltiranje ceste na Jera-novem ter razširitev mekinjskega pokopališča. Omenjena cestna odteka sta bila ena redkih makadamskih cest na območju Kamnika. Bila sta že v programu dela sveta KS v letu 1996, vendar sta lansko leto izpadla skupaj z razširitvijo pokopališča iz rebalansa občinskega proračuna. Se večje pričakovanje krajanov pa je bilo novo mekinjsko pokopališče, saj na obstoječem pokopališču že več let ni možno dohiti prostora za nove grobove za potrebe tako velikega naselja, kot so Mekinje pa tudi dela Godita, ki spada pod mekinjsko župnijo. Po izgradnji mrliške vežice pa je postal problem pokopavanju Bliža se konec leta in s tem obračun uspešnosti in neuspešnosti dela posameznika, družine, pa seveda tudi širše, na primer dela sveta KS Komenda. Na volitvah, sredi lanskega leta, ste nam zaupali mandat, zato je prav, da kaj več izveste o našem delovanju. Eden glavnih projektov, poleg rednega dela, je vsekakor pobuda za ustanovitev občine Komenda in s tem v zvezi ponoven stik in sodelovanje vseh treh krajevnih skupnosti: Most, Križa in Komende. Da pa je to sodelovanje že obrodilo sadove, sta vsekakor dokaz dva večja projekta, od katerih je eden že dokončan to je razširitev in posodobitev telefonskega omrežja. Drugi, kabelska televizija, pa je v zaključni fazi. Brez sodelovanja in dogovarjanja tako velikim zalogajem ne bi bili kos. Naj se ob tej priložnosti zahvalim za razumevanje krajanom ob posegih na vaših zemljiščih in obenem opravičim za nerodnosti, katerim se včasih nismo mogli izogniti. Zato upam, da nas članki, kot smo ga lahko zasledili prejšnji teden v Dnevniku, v katerem novinarka Anita Voš-njak, po vsej verjetnosti zaradi slabe obveščenosti, razširja polresnico, ne bodo spet razdružiii in nas povrnili v neplodne čase, v čase nesodelovanja in metanja polen pod noge, saj si bomo s tem naredili največjo škodo in spet se bo nekdo smejal in oblizoval na naš račun. Manj sodelovanja med krajevnimi skupnostmi pa je pri razširitvi pokopališča, verjetno zaradi tega, ker se sosednji krajevni skupnosti zanašata na občinske jiinkcionarje. V svetu KS Komenda, kjer smo bliže perečemu problemu še bolj pereč. Na novem mekinjskem pokopališču je predvidenih 56 žarnih grobov in 9 klasičnih. Določen delež grobov (ena petina) na novem pokopališču je zagotovljen tudi krajanom KS Godič. KS Godič je, tako kot že prej gradnjo mrliške vežice, sofinancirala tudi razširitev pokopališča (21%). Z razširitvijo pokopališča se je tako v Mekinjah zaključila izgradnja pogrebne infrastrukture, ki jo je začel svet KS Mekinje že v prejšnjem mandatu. Kot pomembno investicijo v KS Mekinje v letošnjem letu je treba omeniti tudi obnovo ostrešja mekinjskega društvenega doma, v katerem je tudi sedež KS Mekinje, ki so ga prizadevni člani društva »Partizan« Mekinje s sredstvi krajanov in drugih donatorjev letos poleti obnovili. Streha je bila namreč v tako slabem stanju, da je vlaga že povzročala škodo na objektu. Zato je bilo nujno hitro ukrepati, da ne bi nastala še večja škoda. Svet KS Mekinje in Društvo Partizan Mekinje sta bila v preteklem letu tudi pobudnika in organizatorja številnih kulturnih, športnih ter rekreativnih dejavnosti v našem kraju, kakor tudi ostalih družabnih prireditev, med njimi tudi zabave na silvestrovo v mekinjskem društvenem domu, kjer naj bi tudi letos krajani skupaj pričakali novo leto. Načrti za prihodnost KS Mekinje pa ima seveda načrte tudi za leto 1998. Prioriteto vidi svet KS Mekinje v izgradnji kanalizacijskih priključkov krajanov, ki še niso priključeni na kanalizacijsko omrežje in pa asfaltiranje nekaterih slepih ulic. Ko smo že pri načrtih v prihodnosti, je treba omeniti, da je svet KS Mekinje predlagal uradu župana spremembo družbenega plana za območje zgornjega dela KS Mekinje, ki vključuje tudi ureditev območja središča Mekinj (okoli mekinjskega uršulinskega samo- pomanjkanja grobnih parcel, pa smo stvari vzeli v svoje roke: sami smo priskrbeli gradbeno dovoljenje, razpis za opravljanje del in pogodbo z Graditeljem, za kar smo namenili 1.800.000,00 SIT lastnih sredstev, občina pa je do sedaj prispevala 2.500.000,00 SIT proračunskih sredstev, ravno toliko pa tudi sklad stavbnih zemljišč. Manjka še približno 12.000.000,00 SIT' za dokončanje 1. faze razširitve. Za zagotovitev teh sredstev se pripravlja dogovor med Graditeljem na eni strani in na drugi strani županom občine Kamnik, občinskimi svetniki vseh treh krajevnih skupnosti v župniji in predstavniki vseh treh svetov KS: Most, Križa in Komende, da bomo to investicijo obravnavali kot prednostno nalogo v letu 1998. Verjetno se marsikomu izbira lokacije ne zdi posrečena, še posebej sedaj, ko dela že potekajo, toda drugih možnosti skoraj nismo imeli na razpolago: ali je bila ovira tehnične narave ali finančne, ali pa je vmes posegel Zavod za spomeniško varstvo. V letošnjem letu je dozorel tudi že nekaj let star projekt, to je izgradnja telovadnice. Poteklo bi namreč gradbeno dovoljenje, zato smo se bili primorani odločiti, ali začeti z gradnjo ali pa vreči stran kar precej denarja. Odločitev je bila težka, saj se nam lokacija ni zdela najbolj primerna za tako velik objekt, toda vloženega je bilo že ogromno denarja in dela predhodnikov, zato smo se odločili, kot bi se verjetno odločil vsak dober gospodar, da pričnemo z gradnjo. Kar se tiče finančnih obveznosti, je KS Komenda svoj delež v večji meri že poravnala: To so seveda sredstva, zbrana s samoprispevkom, na vrsti pa sta občina Kamnik, ki je dosedaj namenila 7.000.000 SIT proračunskih sredstev, pa seveda država, da svoje obljube in obveznosti tudi realizirata. Velika pridobitev za naš kraj je tudi izgradnja in asfaltiranje »Swr**: JffHK**«* W>ii?e*** Blagoslovljen božič, vso srečo v novem letu 1998 želimo vsem občanom SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI NA KAMNIŠKEM Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo vsem tistim, ki ste v tem letu z nami sodelovali, podprli naše kandidate in nam kakorkoli pomagali, da smo tako kar najbolje mogli uresničiti naše skupne cilje pri doseganju čim lepšega življenja v naši mladi državi. Skupno prosimo, naj nam On da voljo in razum, da bomo v novem letu še bolj strnili naše pomladne vrste ter v medsebojnem razumevanju znali poiskati rešitve problemov v občini. M. m 1$, m M* d| mi m V/ m -.vi, W m w* ^iSS^S> a*»>£!*4X aM.«?1*«' *.m>>&*4*' i**^!**! *Mi?Ž!»ijK aMi^Ktfi ^ZrftP?! r&p\ verf'^t V&Pf&i Virs'-^?, ?SV*S^T ^!rf' v/i 9*r'' ->> Si' *C*tt r,a tsSti/ r,a r.ii r,i' Kjti' r,i> *=Tv//' r.i' r.i1 ' SW -V "£•/'' -,ič -Zsi'1 '/i' 45* v/i' T/i' -s*/'' '*>' '/>' ■£///' v"/' i35' -/!' Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Kamniški OBČAN PRAZNIČNE STRANI 18. decembra 1997 9 Iz Občanove kronike '97 V času prvomajskih praznikov je v Arboretumu Volčji Potok zacvetelo okoli dva milijona več kot dvesto različnih vrst raznobarvnih tulipanov. Posebna novost in zanimivost je bila holandska vas z 18 miniaturnimi tipičnimi hišicami, mlinom na veter in lajno. Po ulicah Kamnika se je v dneh od 12. do 14. septembra zgrinjala večtisočglava množica obiskovalcev prireditve 27. Dnevi narodnih noš. S svojo dolgoletno navzočnostjo v Kamniku narodna nosa na svojevrsten način razkriva naš odnos do kulturnega izročila. Osrčje Kamnika je v prvih dneh junija začutilo utrip starodavnega mesta. Na srednjeveški tržnici, ki se je razživela v vsej svoji pristnosti, smo občudovali spretnosti srednjeveških obrtnikov, pa tudi mestna gospa in gospod sta svoji vlogi odlično predstavila. Želimo si, da bi ta edinstvena kulturnozgodovinska priredt-tev, ki jo je skrbno pripravila občina Kamnik, postala tradicionalna. Srečanja kmečkih žena in deklet Tuhinjske doline se je 19. julija udeležilo blizu dvesto delavnih dobrovoljnih ljudi Na Lipljah smo spremljali starodavni prikaz ročnega spravila lesa. Na sliki Martin Tome s »kičem« cepi drva. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, voščimo vsem občanom vesel božič in srečno 1998. KMETIJSKI CENTER KOMENDA Klanec 13 pri Komendi Tel.: (061) 841 022, 842 070, 842 080, faks: (061) 842 210 LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE VAM ŽELIMO IN VELIKO SREČE V LETU, KI PRIHAJA. Golf tudi pri nas postaja vse bolj priljubljen šport Na začasnem vad-bišču pri otroškem igrišču v Arboretumu Volčji Potok so si številni igralci golfa, zlasti med vikendi, nabirali znanja in veščin, ki jih bodo od maja prihodnjega leta dokazovali na bližnjem novem igrišču za golf z 9 luknjami Poleg bo vadbišče in klubska hiša z gostinskimi in družabnimi prostori Obnovljena baročna cerkev sv. Ane v Tunji-cah, na katero so Tunjičani še posebej ponosni je v svoji novi preobleki zasijala 25. oktobra. Ta dan je bil praznik, kakršnega v Tunjicah še niso doživeli v kar nas je prepričalo zavzeto sodelovanje skrbnih tunjiških gospodinj in prizadevnih moških moči Tekst in fotografije: . SAŠAMEJAČ * Miklavž je nosil... Dobri škof Miklavž je v petek, 5. decembra, ko je bila že trda tema in so se številni otroci stiskali k mamicam v strahu pred hudimi par-keljni, ki so tudi tokrat rogovilili okrog hiš in prav posebej iskali poredne otroke, obiskal pridne otroke iz komendske župnije. Prvikrat so prišli z očeti in mamicami na prostorni cerkveni trg, prav primeren za takšen obisk. Naklonjeno jim je bilo tudi vreme, saj kljub pozni uri ni bilo preveč mrzlo. Ko je prirohnel prvi parkelj, črn kot oglje, in iz ust, iz katerih mu je visel dolg rdeč jezik, spuščal čudno zavijajoče glasove, rožljal z verigo in topotljal z nogami, kot prava peklenska spaka, je med otro ki, pa tudi odraslimi, završalo. Kot blisk je švigal med otroki, sem in tja koga malce premi kas til. Ves cerkveni trg se je spremenil v en sam vrišč. No, ker je bil le en sam, pa tudi ta se je malce unesel, se je otroški strah kmalu v dobršni meri polegel. Po-deseteril pa se jc, ko se jc od starih lip zaslišalo pravo peklensko rjovenje, rožljanje številnih verig in be-ganje črnih postav sem in tja. Še sre- ča, da so parkeljni ostali pod lipami in da so jih otroci opazovali v varnem zavetju očkov in mamic. Nekaj pa jih je kljub temu, posebno tistih, ki so bili najbližji, doživelo bližnje srečanje z. rogatci. Cingljanje zvončkov s ceste je naznanilo, da prihaja Miklavž. Spremljala sta ga dva angela. Strah in trepet pred parkeljni se je naglo spremenil v veselje in navdušenje: »Miklavž, gre! Miklavž!« Urno je prikorakal na cerkveni trg, s pravcato škofovsko kapo, plaščem in palico, angela pa sta nosila polna koša daril. Parkeljni so mu sledili od daleč, že veliko bolj krotki in pohlevni kot nekaj minut prej. Če se mu je kateri le preveč približal oziroma zganjal prehud hrup okrog otrok, mu je takoj ukazal, naj se unese oziroma odstrani. Pridne otroke je povabil, naj gredo za njim, saj ima prav za vsakega lepo darilo. Preden so ga dobili, so morali najprej dokazati, da so res pridni in da so se pri verouku in doma tudi kaj naučili. Zmotiti so morali Sveti angel. Tisti, ki so znali to molitev, so lahko pristopili k Miklavžu, ki je vsakemu stisnil v roko darilce, ga pobožal po glavi in spodbudil, naj bo priden še naprej. Nazadnje je spregovoril vsem skupaj. Tistim otrokom, ki so bili najbolj pogumni in se želeli posebej srečati z njim, je segel v roke. Parkeljni pa so vseskozi stikali kakšen otrok, da je tudi on dobil darilo oziroma svarilo. Tisti otroci, ki so prišli čakat Miklavža na cerkveni trg, so z očeti in mamicami odhiteli domov, saj so komaj čakali, da so lahko odvili svoj paketek in pogledali, s čim jih je le- KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? za porednimi otroki in jih nekaj tudi izsledili, kar je potrjeval vrišč. Nazadnje je vsa druščina, Miklavž, z angeloma in parkeljni, odhitela nazaj proti Klancu. Tam so morali obiskali še veliko hiš, v katerih so Miklavža že nestrpno pričakovali številni otroci. Spotoma so ustavljali avtomobile in pogledali, če je v njem tos obdaril dobri škof. Njegov obisk je bil za vse lepo doživejtje, strah pred parkeljni pa je tudi pomagal, da so tisti večer otroci še lepše molili in bili še bolj pridni kot sicer. Pa saj jim je to naročil sam Miklavž. Če hočejo, da jih bo prihodnje leto spet obiskal in obdaril! JOŽE PAVLIC V nekaj naslednjih številkah bomo objavili fotografije nekaterih delov naše občine, krajev, objektov, naravnih zanimivosti in podobnega iz morda ne najbolj običajnega zornega kota. Predlagamo vam, da ugotovite, kaj je to in kje je to in nam odgovore pisno sporočite. Med pravilnimi rešitvami bomo vsakič izžrebali dobitnika knjižne nagrade. Danes objavljamo sliko naselja, ki leži kakšne tri do štiri kilometre severovzhodno od Kamnika. Vprašanje se glasi: Kako se imenuje naselje na sliki? Med pravilnimi odgovori, ki bodo prišli na naslov Uredništvo Kamniškega občana. Glavni trg 24, SI-1240 KAMNIK do 6. januarja 1998, bomo izžrebali eno knjižno nagrado (Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju). PLETENINE Kamnik, Prešernova 14/c tel.: 817-108 Moste 95/a, Komenda tel.: 841-523 Za mrzle zimske dni vas pri nas oblečemo v tople, mehke pletenine. Vsem kupcem želimo vesele praznike in veliko uspehov v letu 1998. Foto Bojan Pollak OČESNA AMBULANTA KATARINA GRUBOR s.p. Glavni trg 21, Kamnik, tel.: 831-136, 817-781 Lepe božično-novoletne praznike in veliko uspehov v prihajajočem letu. Hvala za zaupanje in priporočilo za v prihodnje. <*J\ ^ odprto od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE Koraki uspešnega učenja (5) Izklapljanje in raztresenost Učenci, dijaki pa tudi odrasli se pogosto ne zmoremo voljno prepustiti razlagam, predavanjem in drugim oblikam podajanja učne snovi. Tudi ko sami berejo, se kar naprej izklapljajo, ali drugače povedano, misli so drugje in ne pri učni snovi. Učenci v razredu razmišljajo o vsem drugem, tudi pri domačem učenju je pogosto tako, potem pa so nejevoljni, ker si Se vedno niso zapomnili »lekcije«. In tako potem pri testih in drugih preverjanjih uspeha ni, oziroma ni tak, kot bi ga zmogli, če bi zbrano poslušali in zbrano ponavljali. Pri učenju moramo biti pri stvari, stalno moramo vračati begajoče misli k temu, kar se učimo. Nihče ne uide trudu, da vrača misli na to, kar se uči. Raztresenost in izklapljanje je namreč stalnica pri mladostnikih, nekateri pa jo prenesejo tudi v odraslo obdobje. Lagodnost Mnogi bi radi opravili šolsko obveznost »z levo roko«, torej ne s prevelikim trudom. Učenje pa je trdo delo, ki bi se ga nekateri radi nekako otresli, a kljub temu prišli do želene izobrazbe. Človek je v osnovi nagnjen k lagodnosti, k čim manj zapletenemu miselnemu delu in treba se je celo boriti proti temu teženju, če hočemo uspeti v študiju. Resnična osebna rast in učno napredovanje je sistematična dejavnost, ki je pogosto tudi naporna, dolgotrajna, vendar pa obrodi sadove. Učenci, dijaki tudi radi nasedajo trditvam nekaterih, ki govorijo, kako se niso nič učili ali pa zelo malo, pa vendar znajo. In po tem receptu poskušajo tudi sami, posnemajo in počnejo nekaj, česar ne bi smeli. To je največkrat lažno dviganje sposobnosti, s tem morda hočejo povedati, da so pametnejši. čemur pa ni smiselno slediti. Nekateri ljudje ■so tudi stalni odjemalci: zahtevajo od drugih, hočejo prejemati in v tem se umikajo v lagodnost. Ko pa pride do krize, potrebujejo pomoč staršev, dodatno razlago učiteljev ali inštruktorjev. Pisanje, zapisovanje V komunikaciji in učenju je pisanje najbolj oddaljeno, je pa tudi najbolj naporno. Ko pišemo, se pojavi »notranji govor«, miselni procesi se intenzivirajo, temu notranjemu govoru prisluhnemo in misel zapišemo. Pisati, zapisovati je tu- di najboljša metoda in vaja v koncentraciji. Temu načinu se zlasti mladi radi upirajo, čeprav se nekaterih učnih predmetov ne moremo naučiti brez pripomočka »papir in svinčnik«, torej brez zapisovanja (npr. matematika), povzetka predavanja katere koli snovi. Lažje je namreč prepoznavati in podoživljati kot pa v pisanju soustvarjati in ustvarjati. Samostojno pisanje je ustvarjalno delo, premalo je v tem smislu pismenih ljudi, premalo je vzgoje za »postati pismen«, »znati izraziti miselni proces«. Dr. ANGELCA ŽEROVN1K (Nadaljevanje prihodnjič) AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov UGODNA PRAZNIČNA PONUDBA Bogata izbira bele tehnike, barvnih TV, malih gospodinjskih aparatov... 15% gotovinski popust! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. xlX^0VZANAKUP4P^ Želimo vam lepe božične praznike in srečno v letu 1998! Kot smo že zapisali, je Kamnik tudi letos, kot že nekaj let, med najbolj urejenimi Izletniškimi kraji v Sloveniji. Lani je bil prvi, letos pa drugLNemara bi bilo najbolje, če bt na tabli ob železnem mostu menjali samo letnice... (fš) 16. decembra so delavci Komunalnega podjetja Kamnik dodatno okrasili in osvetlili središče mesta za skorajšnje božično-novoletne praznike. Ulice Kamnika pa so nekoliko praznično osvetljene že od Miklavža. f HKRATI VAS VANMO, DA SE OGLASITE ■V MAŠI Ihi »i isi Ki.isiM PRODAJALNI OB TOVARNI,> Nov most preko Kamniške Bistrice Že nekaj časa zaprt star leseni most preko Kamniške Bistrice pri podjetju Meso Kamnik je nov. Postavilo ga je podjetje Hoja iz Ljubljane, ki je z deli končalo 18. decembra. Ta dan ob 12. uri je župan Tone Smolnikar uradno odprl prehod prek mostu. 12 let star most Iz smrekovega lesa je bil že nevaren, zato so na občini poskrbeli za varen peš dostop Novotržanom in drugim v center, do pomembnih ustanov na Novem trgu - Zdravstveni dom, Šolski center Rudolfa Maistra, vrtec, ZUIM. Po zagotovilu izvajalca bo nov most iz smrekovega lesa zdržal mnogo dlje kot njegov predhodnik. Celotno investicijo v višini 3,6 milijona SIT je pokrila občina iz rezervnih sredstev. Na občini se trudijo, da bi v prihodnjem letu nad mostom postavili nadstrešek z namenom daljše zdržljivosti mostu. Podiranje in postavljanje mostu je 16. decembra spremljal višji svetovalec za komunalne zadeve iz občinske uprave - oddelka za okolje in prostor Jože Skok. Na sliki: postavljanje ograje, ki je hkrati nosilna konstrukcija mostu. S. MEJAČ Pisma - mnenja odmevi - Pisma - mnenja odmevi - Pisma - mnenja Pismo Iz Kanade - o Soli v Mostah in Komendi Zopet sem v Kamniškem obCanu bral imena Ovijač in Spenko. f Kadarkoli preberem ti dve imeni, le vem, za kaj gre. Če se v Komen-1 ii kaj gradi, jih boli glava, Bog ne daj pa Sola. Izpod peresa Ovija-' ta in Spenka v Občanu 23. 10. 97je nastalo:»... da Sole v tem de-L 'u že obstajajo, celoten pristop je tak, kot da centralne Sole Se ni.« f Vem, kam pes taco moli! Centralna Sola v Mostah! Tista Sola je '' za podreti, saj že razpada. Hočeta vedeti, g. Ovijač in g. Spenko, ka-' ko ste priSli do denarja za gradnjo Sole v Mostah po vojni? Takrat-'ou predsednik ljudskega odbora, tovariš Andrej Juvan, vam je dal fHenar, kije bil namenjen Soli v Komendi. Čista kraja in prevara! ''.Seveda so tovariši vse lahko delali in nihče ni smel odpreti ust ter ''"kritizirati. Če pa si usta odprl, si Sel v keho. Nekaj partizanskih te-!' vncev je takoj začelo organizirati akcijo za gradnjo CENTR AlMi c iole. Seveda, vse na prostovoljni bazi. To pomeni, da je Sola nareje-' ta s prostovoljnim delom. Sam Bog ve, kakSna je meSanica malte 1 m betona. Po mojem mišljenju ni dobra. Tudi drug material verjetno ni bil kvaliteten. Ni čudno, saj se je gradilo v času pomanjka-'i tja. Zato svetujem kamniškim svetnikom, da ne odobrijo nobene-c i,a denarja za popravilo Sole v Mostah, ker že propada in se ruSi. i Pa Se to: stoji na lokaciji, kjer poplavlja potok PSala. Menda je bi-i 'a Sola že nekajkrat poplavljena. Tega pa g. Ovijač in g. Spenko ne It oovesta in molčita, kakSno je dejansko stanje njihove (CENTRAL-VE) Sole. Vsa dejstva zavračata in izpodbijata, pa naj bo kdorkoli, 'Mudi dokazana dejstva M. Zerovnika. Zelo veliko časa porabita za pisanje v Kamniškega občana. Ne vem, od kod jima toliko časa. Sta mogoče kmeta, obrtnika? Vem, da se v Mostah bahate oziroma hvalite, da ste bolj obrtniško in prometno razviti kot Komenda. Jaz bi vam svetoval Se kakSno prekladalno postajo za smeti in Sa kakSno tovarno povrhu za boljSe ozračje. Cestnega prahu in plin boste dobili Se več drugo leto zaradi večjega prometa skozi razvite Moste. Se hvalite v Občanu, da imate »priSparanih* 40 mio. Zgradite si pokopališče, ki ga najprej potrebujete za samostojnost Most. Saj veste, da je ŠVICA soseda komendskega pokopališča, tam kjer je čisti zrak! Gospod Ovijač in g. Spenko, moram vaju tudi spomniti, da je treba regulirali korito PSate, saj vas poplavlja, ali ne? Potreben je pločnik ob cesti, potem prevoz za Šoloobvezne otroke iz Most v Solo Moste. Gornji stavek sem napisal zaradi lega, ker občan iz Most v predzadnjem Občanu spraSuje, kako je s prevozi otrok v Solo. Navedene so samo njegove kratice J. M. iz Most. Ne vem, na katere otroke je mtilil. Za otroke iz Vrtače, D. Dobrave, PodborSla, Mlake, Gmajnice, Gore, Križa, Klanca, Nasovč, Brega, Potoka in Kaplje vasi? Komenda je pa samo cerkev, kot pravi neki MoSčan. Ne mislim, da je J. M. mislil na prevoz otrok iz zgoraj navedenih vasi. Seveda je moSčanskim otrokom potreben prevoz iz Most v Solo Moste. Premikati centralno Solo je nevarna stvar, kot pravita Ovijač in Spenko. Kdo je prvi premaknil to nevarno stvar? Tvoji MoSčani, vasi terenci, vaSI koroSki borci, vaSi tovariši - oni so ukradli matično Solo v Komendi in jo premaknili v Moste. Kol veste, so Solo v Komendi požgali domači partizanski terenci. Po vojni smo se stiskali v Štirih razredih, pouk je bil dopoldan in popoldan. Ne vem več, koliko nas je bilo v vsakem razredu, a veliko preveč. To sem zapisal zaradi tega, ker morajo otroci iz Most hoditi v popoldansko Solo in g. Ovijač in Spenko zaradii tega ner-gata. Ali potrebujeta otroke popoldan na njivi, če sta kmeta? Zapomnila si, ni več daleč, ko bodo otroci cel dan v Soli, tudi pri vas v Sloveniji, pri nas so že. Gospod Ovijač in gospod Spenko, pa lep pozdrav, pa Se pridno piSita v Občana, saj vama ne bo nič zaleglo. Solo so že premaknili nazaj v MATIČNO KOMENDO. ŠTEFAN PLEVEL Canada Kje so vzroki za nevzdržne razmere v Stranjah? Zadnjič smo brali, da je Tuhinjska dolina tako lepa, da čeznjo ne bodo dovolili TTT (težkega tovornega tranzitnega) prometa. Kaj pa naSa dolina, dolina Kamniške Bistrice? Ali la ni lepa? Kam prihajajo turisti? V Kamniško Bistrico in v hribe! In kako skrbimo za to dolino? V prejšnjem režimu so jo nepopravljivo poškodovali, sedaj pa se trend nadaljuje! Poglejte rane v naravi, ki so jih zadali industrijski obrali! Kdo se počuti odgovornega za to, kakSno dolino bomo pustili našim otrokom? In Se druge posledice? Po cesti drvi na stotine težkih tovornjakov in ostalih prevoznih sredstev in to dan na dan! In ta edina cesta je brez pločnikov, brez prehoda za peSee, brez vsake kontrole hitrosti in ustreznosti dotrajanih tovornih vozil, nima ustrezne razsvetljave, - ali je la cesta hkrati Se »varna« za pot v Solo? Starejši ljudje pa si sploh ne upajo več na cesto! Občina in država pobirata davke, kaj pa naredita nam, krajanom, ki živimo v bližini teh industrijskih obratov in ki s strahom zapeljemo z dvorišča na smrtno nevarno cesto? Ali je res samo to vzrok, da nismo imeli dovolj udarnih vodstev v KS?Ali niso v občinski upravi strokovno izobraženi in najbrž primerno plačani ljudje, ki bi morali imeti izdelane neke kriterije za reševanje perečih problemov v občini? Kako je potem možno, da so po vsej okolici ceste s pločniki bolje urejene kot tu, kjer je tako velika industrijska obremenitev? Kako je mogoče, da pri vsem govorjenju o razvoju turizma kot perspektivne panoge - ni nobenih konkretnih dejanj? Ze desetletja nihče ne postavi nobenih zahtev Graditelju, da hi uredil svojo okolico, da ne bi bila tako moteča zaradi izgleda in velikega hrupa?! Kaj botruje temu? Neznanje, nezainteresiranost ali korupcija? Pri nas je problemov toliko - a o njih na sejah občinskega sveta ni nič sliSati! Da imamo tam svojega predstavnika, ne vemo! Verjetno bo potrebno ukrepati drugače, če bomo hoteli vsaj delno sanirati nemogoče razmere. Taksna potrpežljivost, kot je naSa, je neproduktivna in Škodljiva! S svojim neodločnim ravnanjem da- Iz torbe Krištofovega Pepeta Molimo za zdravo pamet Tako, okoli Božića smo imeli liste čase vedno obilo snega. Božić brez snega in brez jaslic, to je bilo za nas nedoumljivo, tako je pred sedmimi desetletji zapisal tedanji kronist Krištofov Pepček. Danes pa jaslice imamo, nad kamniško kavarno že mesec dni pred Božićem, glede snega pa tudi letos bolj žalta-vo. No, pa vendar gre to na roke komunalnemu direktorju, ki bi verjetno dal za nekaj mas, samo da ga čimdlje ne bi bilo. Čeprav snega danes ni treba već orati kot nekoč, ko jc iz. Ljubljane en plug, obtežen s kamenjem, privleklo kar deset parov konj. Velikoplaninski direktor pa verjetno moli, da bi ga zapadlo vsaj dva metra, da bi ga imel dovolj do pomladi in da bi mu »zaokrožene« cene prinesle kaj cvenka v prazno blagajno. Pa tudi drugače je težko razumeti nase občinske može, ki so se na začetku svojega vladanja povsod hvalili s Kamnikom kot eno največjih slovenskih občin, v kateri bomo skupaj zmogli resiti vse križe in težave. Kar malo so privoščili Domžalčanom, katerim so krajani občino raztrgali na štiri kose. Sedaj, ob iztekajočem se mandatu, pa že slišimo drugačne glasove. Pravijo, da je tako velika občina težko »obvladljiva«. Torej jo je treba razdeliti, da bo lažje obvladljiva. Seveda zlasti Komendčani in Moščani take besede radi slišijo, Tuhinjci pa že malo manj... No, da se res bližajo volitve, kaže tudi to, da se že pojavljajo prvi kandidati za župane, tako v Komendi kot v bolj »obvladljivi« občini Kamnik. Ko jih vprašaš, če bodo kandidirali, pravijo, da ne bo- do rekli ne! Sicer pa nam je obči ski možakar ondan na kamniški »lo-kalki« povedal zanimivo misel, ki si jo velja zapomniti (tudi za volitve): »Nas, ki sc ukvarjamo s politiko, ne jemljite tako prekleto resno!« Dobro je, da vsaj občinski možje od časa do časa poskrbijo, da kamniški televiziji ni treba stalno vrteti arhivskih posnetkov, kot to delajo pri športnih kronikah, kjer bojda ni pomembno, da se slika ujema s poročilom, ko denimo na sliki zmagujejo, v resnici pa izgubijo in podobno. Pa tudi čas za ponavljanje posnetkov občinskih sej je po svoje zanimiv, saj mi je ondan Frtavčkov Gustel pravil, da je v petek proti polnoči zaman pričakoval risanko za odrasle, pa je namesto tega zagledal glave naših občinskih mož, ki so moževali o me- kinjskem samostanu in o Malem gradu... Rar je res, je res, Moščani so v pogajanjih za novo občino s Komendčani »trdi pogajalci«, kot v zadnjem času radi rečemo. Seveda pa vsega ne vzamejo zmeraj zares. Tako sedaj pravijo, da so zelo hvaležni obema komendskima Markoma za njuno pisanje, saj sc jim jc tako šele zdaj posvetilo, zakaj je znameniti arhitekt Plečnik, znan po mnogih spomenikih doma in po svetu, ravno v Komendi zapisal: »Molimo za zdravo pamet!« Kaže, da je zdrava pamet končno prevladala tudi v občinski prestolnici, saj se je te dni tiho, brez godbe in mažoretk, poslovil znameniti kamniški »napajalnik« Napajalmik odhaja v zgodovino. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - trgovska šola (IV. st.) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, VVord for Windows, Excel... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278 SRKNE PRAZNIKE IN OBILO USPEHOV VAM ŽELIMO V LETU 19%! na Glavnem trgu. Vsekakor pa si zasluži še en pogled skozi kamero, saj bo odšel v kamniško zgodovino kot nekdanji znameniti Kamniški dom, ki je stal nekaj metrov stran... Namesto da bi vsaj dedek Mraz našim prizadevnim športnikom za novo leto kaj prinesel, saj so v njihovih blagajnah v glavnem pajčevinc, pa kaže. da jim bo raje še kaj odnesel. Recimo edino kamniško kegljišče za Planinko in edino pokrito strelišče v kleti kulturnega doma na Duplici. Pa kaj bi govorili »zdrav duh v zdravem telesu«, odprimo raje še kasen bife in pub... No, pa smo spravili pod streho tudi to leto, prineslo nam je vsakega nekaj, nekaj dobrega, pa tudi kaj slabega Vendar - kaj bi tarnali, nikoli ne more biti tako slabo, da ne bi moglo biti Se slabše. Pa srečno in zdravi ostanite v letu, ki prihaja, vam želi Krištofov Pepe II. Pisanju o kamniški ženski odbojki ob rob Odbojkarski klub Kamnik je junija letos proslavljal visok jubilej -50. obletnico delovanja. Ljubitelji odbojke smo si lahko ogledali lepo pripravljeno razstavo, bogato s slikovno in besedno dokumentacijo. Srečali smo se tudi na odbojkarskem igrišču Pod Skalco, kjer smo starejši odboj-karji in odbojkarice obujali spomine ter ponovno odigrali »kakšen set« v svoje zadovoljstvo in zabavo prisotnih gledalcev. Spomini na začetek kamniške ženske odbojke, ki so izhajali v štirih letošnjih spomladanskih številkah Kamniškega občana (št. 5, 6., 7. in 8.), so zlasti pri odbojkaricah zbudili precej zanimanja, pa tudi pripomb. Zato sva Meta Ziherl-Krstič, igralka iz tistih časov, in avtorica prej omenjenih spominov ponovno proučili športne rubrike takratnih časopisov, ki jih hranijo v NUK-u, in iskali ter preverjali različne podatke. Prav tako je bilo treba ponovno pregledali dokumentacijo odbojkarske sekcije, kjer se v zaprašenih arhivih skriva še marsikaj zanimivega. Pri pisanju v zvezi z žensko odbojko v biltenu ob posameznih jubilejih in tudi ob sedanji 50-letnici jc prišlo do napak, na katere želimo bivše odbojkarice še posebej opozoriti. Zalo je prav, da sc objavijo popravki in dopolnitve spomladi napisanih spominov: 1. Natančen pregled dokumentacije je pokazal, da so na republiškem mladinskem prvenstvu na Jesenicah (2. in 3. 9. 1949) poleg Mare Dolinšek, Mirni Grinta) in Adi Štele - te so bile navedene po izjavah in spominih - sodelovale tudi Olga Fable, Olga Sad-jak, Marja Scgula in Jelka Vindšnurcr. 2. Športni tednik Polet je v septembru in oktobru leta 1950 poročal o uspehih kamniških mladink, ki so v okviru TVD Partizan tekmovale in zmagale na okrajnem, conskem in nazadnje tudi na republiškem prvenstvu v odbojki. S tem so se uvrstile na državno prvenstvo Telovadne zveze Jugoslavije v Osijeku (30. 9. - 2.10.1950), kjer so dosegle tretje mesto. 3. Mladinsko republiško prvenstvo v odbojki za dekleta, kjer so kamniške mladinke dosegle prvo mesto, ni bilo v Framu, ampak v Kamniku Ustnim izjavam in spominom ne gre vedno verjeti! Bolje je verjeti poročilu v Poletu, kjer jc poleg rezultatov omenjena tudi vzorna organizacija tega prvenstva v Kamniku. 4. Tudi do uspeha v štajerskem Framu jc res prišlo, le da je bilo to takrat, ko so tam kamniške članice, prvakinje ljubljanske cone prve republiške odbojkarske lige, premagale odbojkarice iz f-'rama, zmagovalke mariborske cone. Uspeh so Kamničanke KNJIGOVODSKI SERVIS Kvalitetno, strokovno in po ugodnih cenah: - vodimo poslovne knjige za podjetja - svetujemo pri davčni napovedi - izdelamo letno poročilo PS AGENT, d.o.0., Kamnik - tel 041 691-360 Uvodna brezplačna predavanja za VENERINE DELAVNICE OSEBNOSTNE RASTI, MEDITACIJE, MOST DO NOTRANJEGA OTROKA, OSNOVE MASAŽE, URAVNAVANJE TELESNE TEŽE - v prostorih DU Komenda v torek, 23. 12. ob 17. uri - v Knjižnici Kamnik v sredo, 7. I. 98 ob 17. uri Meditacija ob polni luni v ponedeljek, 12. I. 98. Dobimo se ob 17. uri pred Metalko V Knjižnici Kamnik bo v petek, 9. januarja 98, ob 17. uri odprtje razstave »CAKRE«. Tel. 061/842-209 in 0609/631-868, Vera Prelovsck potrdile tudi na povratni kvalifikacijski tekmi v Kamniku (19.12.1954) in poslale slovenske prvakinje, s tem so se uvrstile v drugo zvezno ligo - zahod (hrvaško-slovensko ligo). Ta dejstva so odbojkarski kronisti doslej žc večkrat pozabili ali prezrli. Prizadete odbojkarice menimo, da gre pri pisanju biltenov najbrž za »moški šovinizem« in da jc treba ponoviti zahtevo po strokovni obdelavi obdobja, ko smo bile odbojkarice pod vodstvom trenerja Vinka Čadeža uspešnejše od takratne moške ekipe. 5. Zanimiv jc tudi članek v Poletu (31. 7. 1955), ki govori o prvi mednarodni odbojkarski tekmi v Kamniku ko so se srečali odbojkarji in odbojkarice- Kamnika na prijateljski tekmi z. Amsterdamom. Kako lepo se bere: »V Kamniku je najprej ženska vrsta Kamnika, ki so jo okrepile igralke Olimpije Steletova, Mcsceva in Lesko-viceva, po lepi in zanimivi igri odpravila Amsterdam s 3:1.« Trditve, da kamniške odbojkarice po kvaliteti niso dosegale slovenskega vrha in »da so le pomembno prispevale k temu, da je lepo uspevalo družabno življenje pri kopališču in masovno igranje odbojke v Kamniku«, niso korektne in za obdobje do leta 1959 ne držijo. Zato še enkrat napi-šimo podatke, ki potrjujejo uspešnost kamniške ženske odbojke: - leta 1954 so bile članice in mladinke republiške prvakinje; - leta 1955 so članice dosegle peto mesto v drugi zvezni ligi - zahod in bi v tej ligi obstale, čc ne bi bila liga v naslednjem letu razpuščena, mladinke pa so zasedle tretje mesto na republiškem mladinskem prvenstvu; - leta 1956 so bile članice v prvi slovenski ligi na drugem mestu; - leta 1957 in 1958 so bile članice v prvi slovenski odbojkarski ligi na četrtem mestu; - leta 1959 so bile članice v prvi slovenski ligi na petem mestu, mladinke pa so zasedle drugo mesto na republiškem mladinskem prvenstvu. Mnogokrat lahko ugotovimo, da publikacije ob različnih jubilejih prepisujejo tudi podatke, ki ne držijo; mnogih podatkov pa sploh ni, čeprav bi jih z nekoliko volje lahko našli v obstoječih virih. To je včasih zelo težko, saj dosedaj še nismo zasledili podatkov o državnem mladinskem prvenstvu v Brčkcm. kjer so od 3. do 5. 9. 1954 sodelovale kamniške mladinke, in za podobno tekmovanje v Daruvarju, kjer so sodelovale od 7. do 9. 8. 1956. Kamniški občan igra pomembno vlogo pri registriranju dogajanj na Kamniškem, med katere gotovo sodijo tudi dosežki ženske odbojke. Tako kot drugi lokalni časopisi je tudi Kamniški občan pomemben vir podatkov za različne raziskave. Upam, da bodo moji prispevki strokovnim raziskovalcem kamniškega športnega življenja v pomoč, ko bodo naslednjič pisali o kamniški ženski odbojki. MUA MAJCENOVIČ Gasilci se zahvaljujemo krajanom, kt ste pomagali z delom In prispevki Zahvala gre tudi svetu KS, GZ Kamnik, skratka vsem, ki ste po dolžnosti ali zaradi dobre volje pomagali, da je društvo lahko opravljalo svoje delo. j Člani PGD Srednja vas vam želimo prijazne praznike, v novem letu 1998 pa vse dobro. Kličemo vam z gasilskim NA POMOČ, da bi bili drug drugemu v vzpodbudo in pomoč. Slovenska ljudska stranka vošči vsem občanom na Kamniškem lepo doživet božič in veliko sreče v novem letu 1998. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Želimo lepe božične in novoletne praznike, v letu '98 pa zdravja, sreče in veliko uspehov. 00 LDS Kamnik Pisma - mnenja jemo slab vzgled mladim. Morali se bomo borili za svoj kraj, za svoj prostor pod soncem! Po tej dolini tečeta dve cesti (desni in levi breg Bistrice). Breme prometa bi bilo potrebno porazdeliti. Industrija pa bi morala iskati svojo rešitev! Ta lepi kamniški kot, ta naša lepa dolina jc vse prej kot primerna za težko industrijo! Ali se bodo grehi preteklosti nadaljevali? Ali bomo Sli prav preko vseh pomislekov samo za dosego boljšega finančnega izkupička za nekatere!! Kaj ho to pomenilo takrat, ko bo na cesti obležal tvoj otrok?? Kučanova misel - za prijazno Slovenijo - gotovo ne velja za nas, ki živimo v Stranjah ob cesti v družbi hrupne industrije!! Za krajane V. B. Kamnik na Internetu Prav vesela sem bila, ko ste v prejšnji Številki (.1 december 1997) objavili pismo gospoda Novaka o Kamniku na internetu. Rada hi ga dopolnila: Upravna enota Kamnik je že na internetu in sicer od i. novembra letos (http:llwww.sigov.siluekamnlwelco-me.htm). Ko smo se pred tremi leti na Centru vlade za informatiko začeli z internetom, sem si kot Kamničanka želela predstaviti Kamnik. Zato sem Sla iskat prospekte, vendar se mi teksti niso zdeli primerni. VSeč mije bila predstavitev Marjancc Klohčar, kije natisnjena na zemljevidu Kamnika, kol slikovno gradivo pa imamo nekaj lepih razglednic. No, nisem vedela, na koga naj se obrnem glede avtorskih pra- Pisma - mnenja odmevi ~ Pisma * mnenja vic, pa tudi nas strežnik ni namenjen za občinske strani, in tako sem vse skupaj odložila. Poleg tega jc bistveno, da strani nekdo redno dopolnjuje in zato take enkratne akcije nimajo pravega smisla. Upam, da je raba Interneta zdaj že dovolj razširjena in da se bodo na naSi občini zganili (tudi zaradi članka gospoda Novaka). Mislim, da je tudi v Kamniku že nekaj skupin ljudi, ki se ukvarjajo s tem in zato primernega izvajalca ne bo težko najti. Za zgled bi si lahko vzeli Bohinj, kjer so zelo zadovoljni z učinki promocije na internetu (http:lmvw.bohinj.sil). Lep pozdrav, Pavla Lah (pavla.lah@cvlsigov.mail.sl) Odgovor g. Dragu hladniku Čeprav smo se pri Zelenih v Kamniku odločili, da ne bomo več javno polemizirali o problemih, ki zadevajo Veliko planino - d. o. o, gre v članku »Odmev na odmev Marije Reba«, objavljenem v KO 20. II. /997, za oseben napad, na katerega sem dolžna odgovoriti. Marija Reba nisem predsednica Zelenih v Kamniku in nisem nikoli bila pomembna občinska funkcionarka. TO SI JE G. KLA-DNIK PREPROSTO IZMISLIL ali pa so mu prinaSatci informacij te namenoma PODTAKNILI in jim je prostodušno nasedel. Prav tako nisem pripadnica nikakršne »frakcije« Zelenih Slovenije, pač pa sem ena od enajstih ustanovnih članov Zelenih Slovenije - OO Kamnik, v katerem delujem že od leta 1989. Po poklicu sem diplomirana biologinja in že moj poklic je povezan z naravo. Ves delovni del svojega življenja sem bila profesorica biologije v Kamniku, da pa sem tudi v občinskem merilu nekaj naredila za okolje, priča podatek, da sem prejela ZLATO PLAKETO OBČINE KAMNIK ZA PRIZADEVNO DELO NA PODROČJU EKOLOGIJE. Spodatki, kijihjeg. Kladnik zapisal o Himalaji, se ne strinjam. Oddajo Marjete KerSič-Svetel sem si ogledala dvakrat, ker je bila tudi ponovitev. Gospod Kladnik je obiskal Himalajo davnega leta /990. Vtem času seje tam marsikaj spremenilo, v tujem tisku in TV oddajah pa je zasledili, da posebej Številčne, organizirane skupine resno ogrožajo to področje v ekološkem smislu. Če g. Kladnik meni, daje samo zato, ker je enkrat bil na Himalaji, neprizivna avtoriteta, se močno moti. Imenovati člane Zelenih v Kamniku »neuke« podanike je NESRAMNOST! Zeleni Slovenije - 00 Kamnik smo najštevilčnejši odbor v Sloveniji, v katerega so včlanjeni ljudje najrazličnejših poklicev: od doktorjev znanosti, univerzitetnih profesorjev in docentov, do diplomiranih pravnikov, ekonomistov, inženirjev in profesorjev vseh možnih strok, pa tudi vseh tistih občanov, ki jim ni vseeno, kuj se v naSem okolju dogaja. Seveda pa g. Kladnik prezre vprašanje, ki mu očitno ne »paSe«. V Himalaji se lahko s turizmom in gostinstvom ukvarjajo ljudje, ki imajo ustrezno izobrazbo in izpit iz ekonomije. Kdo pa se pri nas ukvarja s takimi dejavnostmi? Polirani Študentje, gimnazijski abiturentje, delavci iz javnih del pa tudi tujski legionar se najde vmes. Imamo podatke, kaj se skriva v podzemnem svetu Velike planine, koliko odpadkov je v podzemnih jamah, tudi kadavri se najdejo vmes, kot trdijo poznavalci. Gospod Kladnik pa samo »pozna« nekatere strokovnjake, ki se ukvarjajo z analiziranjem vodnih vzorcev na vznožju planote. Lahko mu zaupam, da je med njimi tudi eden od najstarejših članov Zelenih v Kamniku in da podatke poznamo. O masovnem turizmu pa takole. Gospa Janja Koren, sodelavka TV Slovenije, je pred dobrimi tremi tedni javnosti posredovala podatek, da slovenske hribe in gore letno obiSče okrog milijon obiskovalcev. Da jih torej skorajj četrtina (240.000) obiSče samo Veliko planino in da to ni obremenitev okolja, to naj g. Kladnik pove komu drugemu, »neukim« upravljaleem teh področij. V kolikor pa gospoda Kladnika ne vodi samo »brezobzirno« politično obračunavanje, se lahko oglasi na sedežu naSe stranke. Vsak predlog nam bo dobrodošel, dali pa mu bomo na voljo tudi vse dosežke in probleme, s katerimi se ukvarjamo. WBRODOSLl! MARIJA REBA, dipl. bioi \ 12 18. (icccmiira 1997 VOŠČILA - LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN Čas veselja in stiskov rok Bližajo se božični in novoletni prazniki. Stiski rok, čestitke, darila, kozarci vina, gneča, novoletni televizijski programi, vse to je pred nami. Tudi sam komaj čakam, da se umaknem med svoje ljudi. Seveda vem, da nam ne bo enako lepo pri srcu. Kaj naj o darilih misli brezposelni, ki nima za kruh? Kaj o »srečnem in zdravem« novem letu nekdo, ki je bolan? Kaj manager, ki si ne sme privoščiti praznika, ampak mora čimveč tržiti tudi med prazniki? Ampak ne glede na potico in ne glede na skorjo kruha lahko vsak od nas stopi k svojim, jim reče prijazno besedo, se na nek način celo izolira pred vsem hudim. Z gnevom, jezo in benlenjem nad poslanci, lustracijo, vlado si ne bomo polepšali praznikov. Iskanje razumevanja s svojimi, dajanje in jemanje praznične bližine in ljubezni bo osrečilo vsakogar. Zato Vam, dragi moji, želim, da najdete razumevanje, pot do svojih ljudi in prijateljev v teh prazničnih dnevih in v novem letu. Še tako bleščeče praznovanje moža in žene, recimo na Scj.šclih, ne pomaga, če se sovražita ali morda varata. Prvi slovenski komediograf Tomaž Linhart je v Matičku zapisal: »Zdaj zapojmo, zaukajmo, eden dru-gmu ogenj dajmo!« Dajmo si toploto drug drugemu v teh dneh! MAKSIMILJAN LAVRINC Someščanom v novem letu 1998 želim veliko lepih trenutkov v go- rah, več optimizma in manj zavisti do sočloveka - potem tudi zdravje in uspeh ne bosta izostala. TOMAŽ HUMAR Toliko je malih sreč... Božično-novolctni čas je v mojem življenju povezan z mojimi dragimi, živimi in mrtvimi. Vsem so namenjeni moja misel in spomin ter z njim vizija njihove bližine. V svetu, kjer živim, pa niso samo prazniki, so predvsem stvarni, trdi vsakdanjiki, polni taksnih in drugačnih stisk, ki pogosto rte prizanašajo niti otrokom. A kljub temu je v vsakem življenju toliko malih sreč, le poiskati jih je treba - kjerkoli - v človekovi bližini, toplih stiskih rok, rojevanju juter, zarjah večerov, tišini samot... Toliko jc možnosti za življenje, preživetje, optimizem, pogum... Da bi nam vse to podarilo novo leto. TINA ROMŠAK profesorica Moje voščilo Ob božičnih praznikih želim vsem posebno prijetno doživetje razumevanja, medsebojne ljubezni in miru. V novem letu 1998 želim, da bi bilo eno najlepših za vse. Vsem želim čim več zdravja, zadovoljstva in veliko več časa za pogovore, pa tudi to, da bi bilo manj razlik med revnimi in bogatimi. Za našo državo Slovenijo si želim, da bi bila bolj prijazna, bolj razpoznavna in znana v svetu, da bi bila ekološka osveščenost naših ljudi na višjem nivoju. Želim si, da bi vsi prepoznali humanost do soljudi, strpnost, razum, pamet, voljo do življenja, moči za premagovanje vsakodnevnih viharjev in ovir. Ljudem, ki so brezposelni, voljo do življenja in smisel življenja ter pozitivno naravnanost. Voznikom srečno vožnjo na vsakodnevnih potovanjih. Čim bolj delati in živeti z naravo. MATIČNA KNJIŽNICA KNJIGA NAM NIKOLI NE NEHA PRIPOVEDOVATI, KAR MORA POVEDATI! Naj se zgodba s knjigami ne konča! Želimo vam tudi udobno, hitro in učinkovito rabo vsega drugega knjižničnega gradiva, povrhu vsega pa še osebno in poslovno srečo ter zdravo leto 19981 Delovni čas med prazniki: 24. 12. 1997: odprto do 15. ure 27. 12. 1997: zaprto 31. 12. 1997: zaprto 3. 1. 1998: zaprto 'h '(ni m 'Se 'ki *m ,1ij ( ;c iPc nla lt% V, >\'u HRANILNO KREDITNA SLUŽBA Domžale, Ljubljanska 72 vošči vsem varčevalcem in drugim Kamničanom vesele božične praznike in srečno 1998. Cc pa ne veste, kaj bi s prostim časom, pohitite v knjižnico po zanimivo knjigo, da si razširite obzorja. In veliko dobre pošte v vašem nabiralniku vam želi upokojeni pismonoša. STANE ZORE , i^--4^raznlke in se priporočamo tudi v prihodnjem letu. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.adltj cesti, ki se počasi in ovinkasto vzpenja. Po nekaj 100 m hoje pridemo do križišča. Levo navzgor vodi gozdna cesta na cesto Ka-mnik-Vranja Peč, mi pa krenemo desno navzgor po kolovozu, ki pripelje na neizrazito sedlo. Tu je križišče. Naravnost, desno in levo vodi kolovoz do posek, mi pa gremo s sedla po drugi strani po brezpotju kar naravnost navzdol, kakšnih 20 višinskih metrov, da pridemo na drug kolovoz. Po njem nadaljujemo levo počasi navzgor čez pogozdeno poseko z že nekaj let starimi smrekicami. Kolovoz se zložno dviga in nas privede na cesto na sedlu med Liin-carjem in Tolsto goro - do sem bi prišli tudi, če bi zapustili stezo po strugi potočka - glej prejšnji odstavek. S sedla gremo proti zahodu navzdol po spodnjem (najnižjem) kolovozu čez. senožet. Sledimo mu še kakšnih 100 m po gozdu, nato pa se spustimo kar po brezpotju skozi visoki listnati gozd levo navzdol do potočka, ob katerem je spet kolovoz. Po tem kolovozu, ki je na desni strani potoka, gremo navzdol. Potok in kolovoz zavijata iz zahodne smeri počasi protij severu. Na ovinku, ker je sprememba smeri očitna, je križišče. Kolovoz, ki zavije čez potok in nato desno navzgor, pripelje na cesto Kamnik-Stari grad na sedlu pod Špico. Mi pa še ne gremo čez potok, ampak se držimo kolovoza desno. Ko ga zmanjka, sc spustimo v korito potoka (včasih je bil tam dober kolovoz) in gremo po njem, vse dokler se ne izoblikuje kolovoz, ki tik pred koncem dolinice zapusti strugo in se nato še malo dvigne, da bi se nato spustil navzdol. Na izhodu dolinice je tudi v levo navzgor odcep poti na Špico oziroma Stari grad. Po kolovozu navzdol in naprej mimo gostilne »Pod Skalo« in kamniškega kopališča v Kamnik. Tura je dolga okoli 3 do 4 ure zmerne hoje. Zanjo je potrebna ustrezna obutev, ker gre » kar nekajkrat g, po brezpotju. 4. Pri tem sicer ne naredi zelo veliko višinskih metrov, vendar jih je kar 300 v vzponu in I prav toliko spustu pri | krajši varianti in okoli 450 m pri daljši vari-1 anti. Kombinacije j Tudi tu jej možno nešte-vilno kombinacij. Pomembno | je to, da kombinacije izbiramo ustrezno našim /.možnostim in| poznavanju terena. Če se morebiti izgubimo, ne postanimo panični | Vrnimo se po naših sledeh oziroma poti, po kateri smo prišli, tu zadnje znano nam mesto, od ko I der bomo spet vedeli, kam iti.Če| nam to ne uspe, potem poskusimo priti na vrh. Pri sestopu z vri ha, pri čemer ne smemo sestopa ti po strmem pobočju, bomo na to naleteli na cesto ali stezo, k nam bo znana ali pa nas bo pri | peljala do znanega kraja. Če p; namesto proti vrhu obrnemo na | vzdol, smemo to narediti samo primeru, če ni pobočje po kate I rem sestopamo, prestrmo. Na ob močju Starega gradu, Špice in Tol I ste gore so vsa strma pobočja lah ko zelo nevarna in je steza, po ali cesta šele na dnu. Na položnej I ših pobočjih so pa steze itd. ž>[ prej. Če sami ne poznamo tereni I potem ga začnimo raziskovati pol stopoma. Še bolje pa je, da grej mo prvič z, nekom, ki teren ž pozna in se šele po tem, ko spe I znamo osnovne značilnosti terel na in glavne orientacijske točktl podajmo na samostojna raziskovi | nja. Boji VELIKA PLANINA zaklad narave, d.o.o. Glavni trg 23,1240 Kamnik, tel./faks: 061 /817 202 sp. postaja žičnice, okrepčevalnica, tel.: 061 /825 -566 zr. postaja žičnico, gostišče Šimnovec, tel.: 061 /831-425 /"•ITlvrTlf vozovnic na Veliki planini od ^UJAUIV 15> 12.1997 d0 nadaljnjega 1. DNEVNA smučarska ■A. pet, sob., necL, prazniki, novoletne in Šolske počitnice B. pon., tor., sre., čet 2. POLDNEVNA smučarska dopoldanska od S.oo do 13.00 popoldanska od 12.no do 16.00 3. DNEVNA smučarska BREZ NIHALKE 4. TRIDNEVNA smučarska 5. SEDEMDNEVNA smučarska S SLIKO 6. LETNA A. s sliko B. prenosljiva 7. SEZONSKA A. smučarska (od 15. 12. /997 do 13. 4. 1998) • s sliko - prenosljiva B. poletna (od 1. 6. 199« do 30. 9. 1998) - s sliko - prenosljiva 8. POVRATNA (velja 7 dni) A. nihalka in sedežnica B. nihalka 9. ENOSMERNA A. nihalka in sedežnica B. sedežnica C. nihalka ODRALI 2.500,00 2.300,00 1.600,00 1.600,00 2.000,00 6.500,00 15.000,00 60.000,00 170.000,00 40.000,00 90.000,00 33.000,00 90.000,00 1.200,00 900,00 900,00 300,00 600,00 DU., ŠT, UP. 2.500,00 2.200,00 1.600,00 1.600,00 2.000,00 6.000,00 13.000,00 55.000,00 35.000,00 30.000,00 1.200,00 900,00 900,00 300,00 600,00 OTROCI 1.800,00 1.600,00 1.300,00 1.300,00 1.600,00 5.000,00 11.000,00 40.000,00 30.000,00 20.000,00 900,00 700,00 700,00 300,00 500,00 20 18. december 1997 ŠPORT - KRONIKA Kamniški OBČAN Kratke športne Odbojkarfi zasluženo v prvi ligi Kamničani, ki letos nastopajo pod vodstvom novega trenerja, dolgoletnega Člana prve ekipe, Francija Obolnarja, so dosegli cilj, ki so si ga zastavili pred tem prvenstvom, to je obstanek v družbi najboljših. Čeprav je že kazalo, predvsem po porazu z neposrednim konkurentom OK Krko, da bodo te želje neuresničljive, so na gostovanju proti OK Fu-žinar, najboljšop ekipo prvega dela, premagali! Tako se jim je odprla možnost, da z dobrimi igrami v nadaljevanju potrdijo svoj napredek. Tako proti ekipi Pomgrada, ki je pristala na koncu na četrtem mestu, niso izgubili niti niza. Predvsem dobro je deloval blok in začetni udarec, ki je bil v začetku sezone velik problem. V drugem nizu so Kamničani sicer že izgubljali, saj so gostje vodili 13:3, vendar so se le zbrali in dosegli skoraj nemogoče - to je 12 zaporednih točk. Tudi v zadnjem nizu so gostje že vodili, vendar Kamničani niso izpustili lepe priložnosti iz rok. V zadnjem kolu pa so proti ekipi Gradisa iz Maribora skoraj pripravili presenečenje. Gostje so že vodili 2:0 v nizih, nakar so se gostje odločili za menjavo v ekipi. To se jim ni obrestovalo, saj so Kamničani tretji niz dobili. Prava drama se je odvijala v četrtem nizu, ko sta se ekipi vseskozi menjavali v vodstvu. Na koncu sta bili ekipi tako enakovredni, da je zmaga pripadla gostom le s točko razlike (17:16), saj je v odbojki, razen v skrajšanem petem nizu, 17. točka tudi zadnja. Tako so Kamničani v sestavi Robert Jenčič, Gašper Ribič (kandidat za državno reprezentanco) Mitja Koprivec, Jani Malovič, Gregor Orel, Janez Turk, Šemsudin Mujanovič, Dušan Plahuta ter Simon Šnabl, končali prvi del na šestem mestu, ki jih vodi v nadlajevanje v 1 A ligi. Po novem letu bodo igrali najprej na dveh gostovanjih in sicer na Ravnah proti ekipi Fu-žinarja, ki gotovo ne bo naredila napake, in proti lanskemu državnemu prvaku ekipi Salonita. Prva tekma v domači dvorani pa je predvidena za 17. januar proti neposrednim konkurentom ekipi Bleda, ki je zasedla drugo mesto v 1. B ligi. JOŽE JANKOVIČ Začetek nove sezone za kamniške vaterpoliste S 1. septembrom se je kot pri večini ostalih športov tudi pri kamniškem vaterpolu klubu začela nova •iezona za vse ekipe: dečki do 13 let, dečki do 15 let, kadeti do 17 let in člani, j V začetku septembra so treningi potekali predvsem na suhem, v telovadnici in na fittnessu, saj je bil poudarek na fizični kondiciji. S 1. oktobrom pa so pričeli že s treningom v vodi v športnem bazenu TEL: 817-321 DSoimo vesel MOTO srečno 98 J J/ajJ%JL jkams CLUB Kamnik, Fužine 6, « 832-994 9.00-1200 In 16.00-19.00 sobota 9.00-12.00 PRAVI NASLOV ZA 3g.s UGODEN NAKUP! Vesele praznike! Kronika V novembru in decembru so umrli: SMRTI: - DACAR Frančišek, upokojenec iz Zg. Tuhinja 48 a, star 66 let - HOLZER Florijan Danilo, upokojenec iz Kamnika, Žcbljarska pot 3, star 79 let - ŠTEBE Frančišek, upokojenec iz Kamnika, Jamova 5, star 77 let - POUANŠEK Ivan, inv. upokojenec iz Markovega 13, star 68 let - URH BERNARD, ključavničar iz Kamnika, Ul. Kamn. zasav. odreda 9, star 30 let - ŠTRAJHAR Marjan, str. ključavničar, iz Kamnika, Steletova 5, star 54 let - SEMPRIMOŽNIK Marija, gospodinja iz Motnika 20, stara 77 let - NARAD Albina, druž. upokojenka iz Kamnika, Kolodvorska 16, stara 92 let - FERLIČ Ivana, druž. upokojenka iz Ljubljane, Malejeva 6, stara 86 let - BALON Antonija, upokojenka iz Ljubljane, Streliška 33, stara 87 let - GRIUC Ivana, upokojenka iz Zakala 9, stara 80 let - LEMEŽ Franc, kmet. inženir iz Kamnika, Glavni trg 27, star 38 let - JANIČ Frančiška, upokojenka iz Kamnika, Steletova cesta II, stara 70 let - KODRA Frančiška, upokojenka iz Zg. Tuhinja 47, stara 90 let - ZORE Ivana, upokojenka iz Kamnika, Glavni trg 5, stara 72 let - LAJMIŠ Alojzija, upokojenka iz Laz v Tuhinju 23, stara 99 let - DROLEC Jožefa, upokojenka iz Lok v Tuhinju 22, stara 78 let - VRHOVNIK Anton, upokojenec iz Suhadol 39, star 66 let - FLERIN Karol, inv. upokojenec z Vrhpolja pri Kamniku 244, star 48 let - ERJAVŠEK Valentin, modelar iz Kosiš 8A, star 56 let - ŠMIDOVNIK Marija, km. upokojenka s Tunjiške Mlake 16, stara 78 let V novembru so se poročili: - SPRUK Andrej, mizar iz Godiča, in - KALIŠNIK Valentina, študentka iz Črne pri Kamniku ZLATE POROKE - SMOLNIKAR Anton in Ivana roj. Vovk iz Kamnika, Vegova ul. 4 - BEZOVŠEK Jožef in Marija, roj. Hacin, iz Kamnika, Podgorska pot 4. Strelske novice Letošnjo dvoransko, to je zračno sezono smo kamniški strelci začeli z nekaj spremembami. Pridružila sta se nam dva tekmovalca s potrjenim mednarodnim razredom - to sta Renata Oražem in Simon Kovic. Oraž-mova je bila prej članica SD Portorož, Kovic pa je zamenjal že več klubov, nazadnje pa je prav tako streljal za SD Portorož. Oba sta vrhunska športnika in v našem kamniškem društvu pričakujemo, da bosta upravičila svoj sloves in potrdila rezultate. Seveda brez resnega dela ni uspeha. Prav zato se tudi vsi naši domači strelci zelo trudijo in upam, da bo vodstvo kluba znalo ceniti uspehe Bojane, Vesne, Damjana, Miha, Marjana in vseh ostalih mladih in starih strelcev, ki že leta vztrajajo in so pravzaprav nosilci dobrega imena kamniških strelcev. V novembru so tako z okrepljeno ekipo naši tekmovalci nastopili na mednarodnem tekmovanju v Racah za pokal in nagrado Maribora. Naj omenim, da je Rajmond Debe-vec na tej tekmi nastreljal rekordnih 701,2 kroga, kar je bolje od svetovnega rekorda. Od naših tekmovalcev je bil najboljši Miha Radej, ki je v svoji mladinski konkurenci dosegel 5. mesto s 580. krogi in se tako kot edini Slovenec uvrstil v finale, kjer je dosegel 681,0 krogov. Članska ekipa v sestavi M. Radej., M. Repič in S. Kovic je dosegla 8. mesto, ekipa mladink (B. Bombač, V. Zore, Š. Si- tar) 4. mesto, posamezno pa je nastopila še članica Renata Oražem, ki je dosegla 7. mesto. Prav tako v novembru pa je potekalo tudi 1. odprto konkretno tekmovanje s standardnim zračnim orožjem v Ljubljani. Rezultati: člani: puška: 18. Simon Kovic 575 kr. 27. Marjan Repič 572 kr. Mladinci: puška: 1. Miha Radej 581 kr. 4. Damjan Burja 576 kr. Mladinke: puška: 1. Bojana Bombač 381 kr. 4. Vesna Zore 378 kr. 11. Maja Mlakar 368 kr. 12. Špela Sitar 368 kr. Člani: pištola: 12. Roman Radej 557 kr. 25. Janez Johansson 547 kr. 31. Bojan Burja 541 kr. Članice: pištola: 6. Urša Pogačnik 347 kr. mladinci: pištola: 2. Martin Pogačnik 551 kr. Članica Renata Oražem je sicer nastopila izven konkurence, vendar je dosegla 393 krogov, kar bi pomenilo 1. mesto. Tako se bo 2. kontrolnega pozivnega tekmovanja udeležilo le po 10 najboljših strelcev v posamezni konkurenci iz cele Slovenije. Posebej velja pohvaliti naša dva mladinca s puško Miha Radeja in Damjana Burja za njuni 1. in 4. mesto, saj sta nastopila v izredno močni konkurenci 60-ih strelcev. IRENA RADEJ Kemijska industrija KAMNIK d.d. Vabljeni v našo trgovino, kjer lahko izbirate v pestri ponudbi izdelkov zabavne pirotehnike po ugodnih cenah. Obiščite nas v Kamniku, Fužine 9, telefon 831-011, int. 340, vsak dan od 10. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. VSEM OBČANOM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU. Malo za šalo in nekaj zares Nekaj zoprnih ženskih vprašanj Špela: »Zakaj se razjeziš, će le kaj vprašam?« Lojze: »Saj se ne Samo će prićakuješ odgovore.« (John Osborne, West of Sues) Verjeli ali ne - moški so v bistvu resnicoljubni. Raje povedo po pravici, ker s tem na dolgi rok prihranijo ćas - dragocen ćas, ki ga lahko porabijo za tisto, kar jim zares ustreza. Vsako vprašanje, ki jih postavi pred izbiro med lažjo in prepirom, jih nujno spravi v slabo voljo. Katera ženska vprašanja so tista, ki izzovejo neprijetno reakcijo? Je s tabo vse v redu? Na videz nedolžno vprašanje, a smrtonosno. Ne glede na to, kako dobro se poćuti, ga bo to vprašanje v trenutku potrlo. Vedno bo rekel da, da se izogne enako mučnemu nadaljevanju: »Kaj je narobe?« Vse je lahko narobe. Me imaš kaj rad? Če je ženskam res do neresne in neiskrene ljubezenske izjave, potem naj mu postavijo to vprašanje. Mi tole pase? Moški ve, da bo kateremukoli odgovoru sledilo vprašanje: »Naj oblečeni kaj drugega?« Ve tudi, da bo kateremukoli odgovoru na to vprašanje sledilo naslednje: »Zakaj nimam nič za obleči?« To je očitno neumno vprašanje, ker je na postelji deset kril, sedem bluz, trije kostimi in za dve telovadnici rut. Kdaj bos prišel domov? Moški tega vprašanja ne mara, ker po nepotrebnem omejuje njegove nočne dejavnosti. V sanjan si zamiš- naj se poučijo o pravilih igre. A. V. (prevod in priredba pa Cosmopolitanu) Andreja Vukmir Nekaj zoprnih moških laži Ženske so ranljiva bitja. Zato so dovzetne za tisto, kar rade slišijo. Vendar - tu je nekaj skrivnosti, kako prepoznati moški blef. Moški so namreč z resnico včasih tudi ekonomični, da bi lahko na ženske naredili vtis. Ko se prvič srečata Reče: Oh, še nikoli nisem bil v tem lokalu. Misli si: Tukaj sem bil že tolikokrat, da bi mi lahko priznali kakšen popust. Razlaga: Celo največji zapeljivci so prepričani, da bodo nekoč srečali pravo, se poročili, imeli otroke, hišo, avto in psa. Lahko si prav ti to dekle, zato si ne namerava uničiti priložnosti z neumnim navalom iskrenosti. Reče: Všeč so mi naravne blondinke, kot si ti. Misli: Me prav zanima, če si zares naravna. Razlaga: Moškim je za barvo las pravzaprav vseeno. Vsaj dokler je ostalo še v redu. V spalnici Reče: O, kako luštkani plišasti medvedki. Misli: Ej, kaj počne s temi traparijami. To je otročje. Preveč me spominja na moje otroštvo. Na mamo. Ne vem, kako bo šlo... Razlaga: Moškim ni do nostalgije in takšne vrste nežnosti. Med pišem in žogo bi se mlad moški odločil za stvarnost, torej za žogo. Vsi ti medvedki ga spravljajo v zadrego. Niti najmanj ne sodijo k njegovim posteljnim fantazijam.Misli: Pa ne že spet! Razlaga: Čeprav se vaš princ precej šopiri, je včasih Oprosti, to se mi še ni zgodilo! Ijajo, kako odgovorijo: »Ob dveh zjutraj, pijan kot čep.« V resnici pa rečejo: »Okrog enajstih« Potem pa ben-tijo nad nemogočim prometom, ker so prišli domov ob dveh. Kaj te je počilo? Do konca poniževalno vprašanje, če moškim pred tem dalj časa ni bilo do seksa in se počasi vrača v vrhunsko formo. Učinkovito sredstvo, če ženskam ni do ljubljenja. A misliš, da sem tvoja mama? Retorično, a svinjsko. Na globokem čustvenem nivoju tako ženske zadenejo žebljico na glavico. Ni mu do pogovora. Koliko si spil? Vprašanje ni vredno truda, ker noben moški ne bo pošteno odgovoril. Pozor pred moškim, ki v ženini družbi srebajo pivo kot vrelo kavo. Ko jih ni blizu, mu teče hitreje. Zakaj ta tip zavija med koli, ko pa je finta v tem, da čimprej pride na cilj? Če gre ženska z moškim na športno prireditev, je to idealna priložnost, da ga spravi v zadrego pred znanci. Če ženske hočejo obdržati svojega moškega - ZLATARSTVO tudi nervozen, zlasti takrat, ko se mu zdi, da od njega veliko pričakujete. Vendar tega ne bo priznal za nobeno ceno. Po dolgih letih... Reče: Seveda nisi debela! Misli: Lahko bi sicer shujšala za nekaj kril, ampak dokler ne nosiš bikinija v mojem podjetju, je še vse okej. Razlaga: Ženske so tiste, ki se kar naprej mučijo s tem vprašanjem. Dokler ne zasedate v avtobusu dveh sedežev hkrati, moškim to ni veliko mar. Zato lahko reče: »Dobro izgledaš!« - ne da bi dvignil pogled od časopisa. Reče: Ja, všeč so mi majhne prsi. Misli: Majhne so takšne, kot jih ima Pamela Ander-son. Razlaga: Že od pubertete naprej mu reklame perejo možgane s Pamelami in silikonskimi oblinami. Ima tako oprane možgane, da misli za ženske, ki niso kot Pamela: »Hm, nekaj jim manjka.« Pa čeprav je bila tudi Pamela pred operacijo kot vi - povprečna ženska. Morda pa vaš moški sploh ne ve za le silikonske fin-te. Naj vam plača plastično operacijo, to zdaj opravijo tudi na nekaterih naših klinikah. Povejte mu za ceno. Potem bo še bolj zadovoljen z vami. Reče: To moram gledati, je zelo pomembna tekma. Misli: No, v resnici gre za drugo ligo. Razlaga: Da bi se moški izognili pogovorom o čustvih in odnosu, imajo dve temi: vreme in šport. Na športnih časopisnih straneh se lahko prepričate o prvih in drugih ligah. Če bo moral v spalnici gledati to tekmo preko prenosnega televizorja, mu druga liga ne bo več tako zanimiva. S. Ludvik Piškur s.P. Kamnik, Maistrova 3 (pri Nebeškem otetu) IT 817-872 • pestra izbira zlatega nakita • popravilo zlatega in srebrnega nakita Odprto: 9.h-12.h, 14.h-18.\ ob sobotah 9.h-12.\ Reče: Dobro izgledaš Misli. Pohiti, pozna sva. Razlaga: Paradoksalno - moški hočejo imeti ob sebi urejeno ženo in hočejo, da se ta uredi v treh minutah. Drugič naredite tako: ko gresta kam, kjer so zanj pomembni ljudje, oblecite staro krilo in raztegnjen pulover in mu recite, da ste se tokrat zelo potrudili in pohiteli? Potem ti bo rekel; »Pravzaprav, imava še pol ure časa.« -ik (prevod in priredba po Cosmopolitanu) Breda Podbrežnik Skupaj smo vedno znova uspešni Veliko je takšnih stvari, ki nas bogatijo in naredijo naš običajni vsakdan lepši in prijaznejši. Včasih so to drobne malenkosti, majhne pozornosti, ki nam bogatijo življenje. Kaj lahko sami storimo za to, da bi nam bilo lepše, da bi bili naši medsebojni odnosi bolj pristni in bolj prijateljski. December je pravi mesec za bogatenje in utrjevanje našega prijateljstva, je mesec drobnih pozornosti in velikih pričakovanj. Vrtec MOJCA je majhen vrtec, ki pa ničesar ne pogreša, kajti uspelo nam je najti pravo mesto med velikimi vrtci. December je za nas lep čas, čas majhnih in velikih želja, čas, ko nas obišče dedek Mraz. Da je naše srečanje z njim čim lepše, se dobro pripravimo. Naučili smo se nekaj novih pesmic, narisali cel kup risbic, napisali veliko pismo, potem pa pričakovali. Pričakovanje je vedno najlepše. Seveda pa smo se skupaj s SAŠO naučili tudi nekaj novih plesov, kajti s Sa-šino pomočjo smo postali že pravi plesalci. Kot vsako leto smo tudi letošnje leto na svoje srečanje z dedkom Mrazom povabili svoje starše. Nekateri med nami so še majhni in jim bližina staršev pomeni varnost in toplino. Poleg tega pa je to zelo dobra priložnost, da se med seboj spoznavamo in povezujemo. Tudi letos smo naše drobne želje poslali naokrog in tako kot vedno smo tudi tokrat ugotovili, da so nam ljudje vedno znova pripravljeni pomagati, če le tako želimo. Dedek Mraz je v skupino MOJCA ponovno prišel otovorjen z velikim, kaj velikim, ogromnim košem daril. V takih trenutkih smo veseli vsi, otroci, ki doživljajo izpolnitv svojih Zelja, starši, ki vidijo veselje otrok, in vsi mi, ki smo kakorkoli pripomogli k temu. Zato bi se ponovno rada zahvalila vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in in tako prijetno obogatili naš vsakdan. Zahvaljujemo pa se tudi MARTINU GABER-CU in trgovini K&G iz Tržiča, DUŠAJNKIPEČEČNIK in podjetju FIGURA, d. o. o., JOŽETU PEČEČNIKU in podjetju ELEKTRONĆEK, d. o. o., MATEJI IN DARKU DOLINARJU in trgovini MATEJA MAR-KET, BIBIJANI HROVAT in gostišču MINI BAR, HELENI PODGORNIK in podjetju EKO CONTROLS, d. o. o., ter podjetju LEK iz Ljubljane in g. BOKALU. Vsi skupaj so nam ponovno pomagali, da smo se imeli lepo in z njihovo pomočjo so naši otroci obogatili vrt-čevski vsakdan. Vedno znova ugotavljamo, da se je vredno potruditi in da je včasih potrebno prestopiti kakšno oviro na poti do cilja. Vesela sem, da je tako. ALENKA JEVŠN1K-FUJAN »Jezes, Jezes, Johan, al' s' res abgeordneter?« Nekaj zanimivosti iz življenja in dela kamniškega župana in deželnega poslanca Janeza Kecla (1839 -1888) Tako naj bi zavzdihnila žena Janeza Kecla ob njegovi izvolitvi za nemškega poslanca mestne kurije Tržič - Radovljica - Kamnik v kranjskem deželnem zboru leta 1877. Prav njegova kandidatura je prinesla med drugače pretežno slovensko usmerjene najpremožnejše meščane Kamnika manjši razdor. Kandidirala sta torej trgovec, hišni in zemljški posestnik in tedaj najbogatejši kamniški meščan Janez Kecel kot kandidat nemške stranke in Mihael Stare, mengeški graščak, zemljiški posestnik, gostilničar, pi-vovarnar kot kandidat slovenske stranke. Od 122 volilnih upravičencev mestne kurije Kamnik (trije volilni razredi in inteligenčna skupina) je glasovalo 90 volivcev. Rezultati inteligenčne skupine (med njimi največ okrajnih in občinskih uradnikov) nas ne presenečajo, saj je kar 70,4% volivcev glasovalo za nemškega kandidata Janeza Kecla, sicer tedaj tudi kamniškega župana. Prese-netljivejša so glasovanja volivcev prvega volilnega razreda. Od devetih se volitev ni udeležil eden, dva sta glasovala za nemškega kandidata Kecla, vsi ostali, torej šest jih je glasovalo za slovenskega kandidata Sta-reta (66,7%). Zanimiva je ugotovitev, da sloj najpremožnejših ni glasoval za sebi enakega, kamniškega meščana in župana, temveč za slovenskega kandidata iz Mengša. Ali je bila na teh volitvah pomembnejša odločitev za znano kamniško osebo kot za politično usmeritev? Sploh pa so bile s kandidaturo in agitacijo Janeza Kecla povezane različne zgodbe, ki kažejo na domiselne in raznovrstne načine pridobivanja volilnih glasov. Med njimi naj naštejemo pečene race, sodi vina pa tudi kakšen goldinar je padel na roko. Pomembno vlogo je imel Kecel tudi v kamniški občinski upravi. Vse do svoje smrti je bil član občinskih odborov in svetov (leta 1880 kot vi-rilist, ker je imel najvišje davke). Med leti 1870 in 1879 pa je celo opravljal županske posle Tudi kot župan Janez Kecel svoje politične usmeritve ni preveč jasno kazal, saj se velitev ni udeleževal. Njegovo žu-panovanje je bilo zelo odmevno, predvsem v negativnem smislu, vsaj če verjamemo časopisnim virom:*... nemskutarski Zupan Kecel je naredil vse in nič za Kamnik v treh letih.« Predvsem so mu oponašali slabo gospodarjenje in nadzor nad mestnim premoženjem, nezanimanje za popravilo cest, slabo žandarsko službo, nesklicevanje sej in še marsikaj drugega. Ne samo na političnem, tudi na lokalnem gospodarskem. Soškem in društvenem življenju je imel Janez Kecel pomembno vlogo. Na gospodarskem področju je bil zanimivo delovanje ti. meščanske korporacije, skupnosti meščanov, ki je upravljala z gozdovi in ostalim premoženjem v dolini Kamniške Bistrice. Od leta 1849 do ustanovitve meščanske korporacije leta 1866 so vodili te zadeve občinski odbori z župani na čelu. Po tem letu pa sta bili obe funkciji ločeni in korporacijo je vodil voljeni načelnik z gospodarskim in pomnoženim odborom, kar pa ni bilo po volji kasnejšemu županu Ke-clu, ki je tako izgubil marsikateri privilegij. Osnovna kriterija avstrijskega vo- lilnega sistema sta bila premoženje in izobrazba. Ker se Kecel prav gotovo ni mogel uveljaviti z izobrazbo (po člankih sodeč ni končal niti vseh razredov glavne šole v Kamniku), se je uvrstil v sam cvet kamniškega meščanstva s pridobljenim premoženjem. Premoženje si je pridobil z opravljanjem številnih trgovskih in drugih obrtnih dejavnosti, z nakupom zemljiških posesti in korporacijskih hiš, nenazadnje pa tudi s primerno poroko. Če povzamemo, je Janez Kecel v letih 1867 do 1883 plačeval med 199 in 200 goldinarjev letnih davkov, kar mu je pogosto prineslo prvo mesto na lestvici najvišje obdavčenih. Zunanje manifestacije tega dobrega premoženjskega stanja pa so se kazale v obredih posameznika (na primer krst, poroka, pogreb), v oblačilni, stanovanjski in prehrambeni kulturi, kakor tudi v navezavi društvenih in družabnih vezi s sebi enakimi. Najodločilnej-šo vlogo v karieri bodočih premožnih meščanov je imela primerna, velikokrat kar »gospodarska« poroka. Janez Kecel se je rodil 15. junija 1839 v Mestu 34 priseljenemu Mengšanu Mihaelu Keclu in njegovi ženi Mariji. Bil je izredno podjeten mož, ki si je z raznovrstnimi gospodarskimi dejavnostmi močno izboljšal gospodarski položaj. Tako je bil ob svoji poroki 21. novembra 1864 že posestnjk in trgovec, njegova bodoča žena Frančiška Marija Prašnikar pa je bila v poročno knjigo vpisana kot hči posestnika iz Mekinj. Tako tudi v tem primeru lahko govorimo o dobri »gospodarski« poroki, saj si je Kecel z njo okrepil ne samo svoje »pridelano« premoženje, pač pa mu je zlasti njegov tast Alojz Prašnikar omogočil nekakšne vrste nepotizem na gospodarskem in finančnem področju. To pa je znal podjetni in verjetno tudi precej ambiciozni Kecel dodobra izkoristiti. Keclovi pa so se močno dvignili na družbeni lestvici tudi s poroko svoje edinke Terezije, ki se je 3. marca 1886 poročila v Kamniku z Jožefom Hermanom, tedaj polkovnikom artilerijskega štaba, kasneje feldmaršalom. Tudi obredi, povezani s smrtjo, so se glede na premoženjsko stanje pokojnika opravljali na tri različne načine. Še posebno imenitni pa so bili pogrebi tistih kamniških meščanov, ki so bili zelo dejavni in vplivni v javnem življenju, na primer županov, občinskih svetnikov in odbornikov, članov različnih društev. Prav gotovo je bil takih časti deželen na po- slednji poti 31. maja 1888 tudi kamniški posestnik, trgovec, nekdaj župan in deželni poslanec Janez Kecel. V slovo si je dal postaviti eno najlepših in največjih grobnic na kamniških Žalah. Sestavni del idealne podobe podeželskega meščanstva je bilo čim bolj aktivno društevno in družabno življenje. Prav na tem področju pa je bil Kecel eden izmed redkih kamniških meščanov, ki je navzven kazal pronemško usmeritev. Ne toliko na volitvah, ker se teh bolj ali manj ni udeleževal, temveč bolj pri podpori nemško usmerjenih društev, v družbi enako mislečih ob kapljici vina. Tako je verjetno sodeloval v letu 1859 ustanovljenem nemškem bralnem društvu Leseverein. ki naj bi nudilo svojim članom primerno politično in literarno branje, dodatno izobrazbo in zabavo. Uspelo pa mu je tudi, da so ga leta 1877 imenovali za načelnika vojaškega veteranskega društva v Kamniku, bil pa je tudi častni poveljnik veteranskih društev po drugih mestih in trgih, na primer v Domžalah in častni stotnik narodne garde v Varaždinu. Če so gostilno Pri nebeškem očetu obiskovali bolj narodno usmerjeni najpremožnejši meščani, pa je bila gostilna Pri Krištofu na Šutni 22, last Ivane in Gašperja Hostnika, v osemdesetih letiih 19. stoletja bolj namenjena nemskutarski kamniški inteligenci. Sem je zahajala, poleg Janeza Kecla, še večina občinskih in okrajnih uradnikov. Ta vtis blagostanja, ki so ga želeli premožni meščani, med njimi še posebno Janez Kecel, pokazati bližnji in daljnji okolici, je sprožil med someščani zavist, med revnejšim okoliškim kmečkim prebivalstvom pa razne zabavljice, ki so smešile zlasti »meo.anske« lastnosti, kot so prevzetnost, vzvišenost, samovšečnost, pretirano »oparovnosl«. Podobno ga je opisal tudi Josip Suchy v svojih spominih: »Bil je debeluSast možakar, kije slovel kot sladkosnednež in v čigar razsežnih sobanah so se oh posebnih prilikah kretale vse višje glave, počenši od okrajnega glavarja pa vse do zadnjega veterajnarja. To ni bilo kar meni nič, tebi nic, kajti Kecljevi so sloveli kot stebri nemStva, odnosno države. V njihovi senci so se naslajali vsi takratni kamniški pi-jomtarji.« Tako v časopisnih in spominskih virih večkrat naletimo na precej kritične ocene junakov, v katerih je mogoče tudi nekaj resnice, prav gotovo pa tudi nekaj nevošč-Ijivosti in nesimpatije. ZORA TORKAR Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 : Lepe božične praznike • vam želimo in srečno v j letu, ki prihaja! • • Na zalogi celoten program Gorenja • Brezplačna dostava. * • Obiščite nas od a do 19. ure, • ob sobotah od 9. do 13. ure. c I ži n e: n zi gi m V( k. M iv( pi nj p' Sa Lil Ti de b< ih pt 17 go Su Ski se; ka 9 tel 30 I.C lil ! Sdi Jo 'Iv« ■ki r'o< rla. ki y d.o.o. STAHOVICA SERVIS RADIO - UROS URANIC Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685, 041-631-148 IN PRODAJA TV - HIR - VIDEO Vsem strankam voščimo vesel božič in želimo vse lepo v letu, ki prihaja. FRIZERSKI SALON ŽAGAR MIRA KAMNIK, Glavni trg 5, tel.: 831-244 Vsem cenjenim strankam želimo srečen božič in uspešno novo leta Se priporočam. ODKUP HLODOVINE PO UGODNIH CENAH! HRIBLES ZAGA d.o.o. proizvodnja in trgovina z lesom Sidol 6, Laze v Tuhinju tel.: 847-121 847-422 Zaga STOL-Kamnik Ljubljanska 45, Kamnik-Duplica Tel./faks: 812-126 Tel.: 812-211, int. 408 Voščimo vesel božič in vse lepo v letu, ki prihaja! BRIVSKI SALON Štrukelj Antonija Šutna 21, Kamnik Vsem strankam in drugim Kamničanom voščim vesele božične in novoletne praznike in srečno 1998. Tunjiška mlaka 9/a, tel.: 817-670 Za vas smo pripravili • jedi po naročilu • sobotna, nedeljska in praznična kosila • naša specialiteta je OCVRTI PIŠČANEC • ob sobotah zvečer pečene svinjske krače • razne sladice: sadne kupe, palačinke - orehove: s sadjem, sladoledom, marmelado... • v prijetnem spominu vam bo ostal okus dobrega domačega vina Pričakujemo vas vsak dan od 14. do 24. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 24. ure. Vesel božič in srečno novo leto vam želimo! čokoladne, Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 831-888 želi vsem občanom vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1998. Zahvaljujemo se vsem kupcem za obisk in se priporočamo. Homar d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! yy MIRKO PŠENIČNIK Maistrova 6, Kamnik, telefon 831-276 Vsem Kamničanom, £e posebej na£im strankam, želimo vesel S>ožič in srečno ter uspehov polno novo leto 1993. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, _ob sobotah od 7. do 13. ure._ PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 faks: 727-319 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO '93! 4. VSEM OBČANOM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO. vaš GRVNT s Fužin 9 v Kamniku avtotehna ■©■ v /fl KOSEC