GDK: 114.7:425 Evropski priročnik za monitoring gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah Mihej URBANČIČ* 1. UVOD Na osnovi povabila, ki ga je na gozdarski inštitut poslalo »Središče za usklajevanje programa mednarodnega sodelovanja pri ocenjevanju in opazovanju učinkov onesna~ ženega zraka na gozdove« (PCC~West), sem- se udeležil tretjega srečanja strakov~ njakov za gozdna tla, ki je potekal od 18. do 21. novembra 1991 v Bruslju. Na sreča~ nju smo udeleženci sprejeli končno vsebino priročnika za monitoring gozdnih tal in dobili talne vzorce za izvedbo krožne analize. Monitoring gozdnih tal opravljamo na stalnih raziskovalnih ploskvah. Na njih razi~ skujemo vplive z onesnažujočimi snovmi v zraku na tla tudi tako, da na istem mestu ugotavljamo morebitne spremembe talnih lastnosti v določenih časovnih presledkih, na primer vsakih pet let. Da lahko dobljene podatke primerjamo tudi s podatki iz drugih dežel, moramo imeti z njimi primerljive raziskovalne ploskve, metode raziskovanj, obdelavo in interpretacijo podatkov. V tem prispevku obravnavani priročnik omogoča take mednarodne primerjave. 2. ŽENEVSKA KONFERENCA Leta 1977 je na zasedanju Evropske ekonomske komisije pri Združenih narodih (UN-ECE) Norveška predlagala, da evrop- ske države sprejmejo sporazum, ki bi omo- gočil boljše sodelovanje pri varstvu okolja, zlasti pred onesnažujočimi snovmi, ki se širijo na velike razdalje. Na osnovi te po- bude in pod pokroviteljstvom UN-ECE so članice te organizacije 13. novembra 1979 v Ženevi sprejele »Konvencijo o onesnaže- vanju zraka na velike razdalje- prek mej<<. * Mihej Urbančič, dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija S to "ženevsko konvencijO<< so se države - podpisnice obvezale, da bodo med dru~ gim izdelale in izvajale program mednarod- nega sodelovanja (EMEP), s katerim bodo nadzorovale in ovrednotile zračno onesna- ževanje na velike razdalje v Evropi, zbirale meteorološke, fizikalnokemične in biološke podatke, ki se nanašajo na učinke onesna- ženega zraka ter poiskale rešitve za ugo- tovljene probleme. Iz vladnih svetovalcev držav - članic ECE je bil sestavljen izvršni organ (EB), ki spremlja izvajanje tega mednarodnega sporazuma, ustanavlja delovne skupine za proučevanje vprašanj, ki se pojavljajo pri izvajanju in dopolnjevanju te ~onvencije ter opravlja druge naloge, ki izhajajo iz tega dogovora. Program EMEP temelji na številnih pod- programih, ki obravnavajo različne tematike in ki se izvajajo na različnih nivojih (držav- nem, regionalnem, mednarodnem), med drugim tudi na Programih mednarodnega sodelovanja (ICP-jih), ki se izvajajo pod pokroviteljstvom UN-ECE in UNEP (Pro- gram združenih narodov za okolje) in ki obravnavajo vplive in učinke onesnaženega zraka na različne dele okolja (vodo, gozdo- ve, pridelke idr.). Te in druge mednarodne aktivnosti so usmerjene v ustvarjanje in izvajanje globalnega sistema monitoringa okolja (Global environment monitoring sy- stem). 3. PROGRAMMEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA GOZDOVE V zadnjih desetletjih so bile v gozdovih dežel članic ECE in drugje po svetu ugotov- ljene številne spremembe, motnje in po~ škodbe, za katere se domneva, da jih je posredno ali neposredno povzročil onesna~ žen zrak. Ker se je pokazalo, da je za G. V. 4/92 235 razrešitev teh problemov nujno medna- rodno sodelovanje, se je Izvršni organ Že- nevske konvencije (EB) na svojem 3. sreča­ nju julija 1985 odločil, da bo organiziral program mednarodnega sodelovanja za gozdove (ICP - Forests). Z njim so želeli pospešiti zbiranje med državami primerljivih podatkov o razmerah in spremembah v onesnaženih gozdovih, izpopolniti ugotav- ljanje poškodb in sprememb v gozdovih zaradi onesnaženja ter izboljšati razumeva- nje vzrokov in učinkov teh pojavov. EB je ustanovil dve središči za usklajevanje tega programa (PPC-ja). PPC-West s sedežem v Hamburgu povezuje predvsem delovanje osrednjih državnih središč (NFC-jev) iz za- hodne Evrope, PPC-East s sedežem v Pragi pa je zadolžen za izvajanje tega programa za območje vzhodne Evrope. PPC-ja tudi ustanavljata različne skupine strokovnjakov za izvrševanje posebnih na- log v okviru programa (PTF-ja) ter sklicujeta posvetovanja načrtno izbranih skupin stro- kovnjakov o delovnih raziskovalnih načrtih (t. i. panele). Ena od zelo pomembnih nalog v okviru programa je izdelava in izboljševanje )) Pri- ročnika za monitoring gozdov«, ki naj bi se uporabljal pri delu na evropski mreži ce- lostnega monitoringa gozdnih ekosistemov (NIMFE). Prva obširna verzija tega priroč­ nika je bila sprejeta maja 1986 (na 2. srečanju ICP-Forests PTF v Freiburgu, Nemčija), je pa bila že večkrat izboljšana in dopolnjena. Med drugim se je pokazalo, da monitoring gozdnih tal potrebuje še posebno obravnavo. Zato so na 5. srečanju ICP Forest Programme Task Force-ja (Tampere, Finska, maj 1989) sklenili usta- noviti posebno delovno skupino strokovnja- kov za tla, za njenega predsednika pa je bil izbran dr. Michael R. Starr iz Finskega gozdarskega inštituta. Ena izmed glavnih nalog te skupine je bila, da izdela poseben ,,Priročnik za monitoring gozdnih tal« in ga po potrebi izboljšuje. 4. TRET JE SREČANJE STROKOVNJAKOV ZA GOZDNA TLA IN SPREJEM PEDOLOŠKEGA PRIROČNIKA Tretje srečanje gozdarskih pedologov 236 G. V. 4/92 (FSEP) je potekalo od 18. do 21. novembra 1991 v Bruslju. Njegov namen je bil, da udeleženci srečanja pregledajo in izpopol- nijo predlog »Priročnika za monitoring goz- dnih tal«, ki ga je predhodno pripravila t. i. Flamska skupina gozdarskih pedologov na osnovi prejšnjih srečanj in posvetovanja FSEP-a (v Helsinkih januarja 1990, v Leu- venu, novembra 1990) ter v skladu z Ženev- sko konvencijo, z resolucijo ministrske kon- ference decembra 1990 o "Evropski mreži stalnih vzorčnih ploskev za monitoring goz- dnih ekosistemov". Srečanje je organiziralo Ministrstvo flam- ske skupnosti ter flamski gozdarji, pedologi in ekologi s podporo PCC-West, UNEP, Sekretariata UN-ECE in Evropske skupno- sti. Posvetovanja se je udeležilo okoli 40 strokovnjakov iz dvaindvajsetih držav: Avs- trije, Belgije, Češkoslovaške, Danske, Fin- ske, Francije, Hrvaške, Irske, Italije, Liech- tensteina, Madžarske, Nemčije, Nizozem- ske, Norveške, Romunije, Slovenije, Špani- je, švedske, Švice, Turčije, Velike Britanije in ZDA ter predstavniki Evropske skupnosti in PCC-West. Prva dva dneva smo pregledali in izpo- polnili predlog priročnika ter ga zadnji dan sprejeli. Naslov popravljene in končne ver- zije pravilnika, ki smo ga sprejeli na tem srečanju, se v izvirniku glasi: Manual on methodologies and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and ana- lysis of the effects of air pollution on forests for the large scale representative survey and assessment and for the intensive study of forest soils on permanent plats (revised and completed version), v mojem prostem prevodu (s pojasnilom) pa : Priročnik o me- todologijah in merilih usklajenega vzorče­ nja, ocenjevanja, monitoringa in analizira- nja učinkov onesnaženega zraka na goz- dna tla na stalnih raziskovalnih ploskvah 1. stopnje (te ploskve leže na točkah osnovne reprezentativne mreže za pregled, ocenje- vanje in popis stanja gozdov) in 2. stopnje (te so namenjene intenzivnim proučeva­ njem in opazovanjem gozdnih tal). V pravilniku so opisani postopki vzorče­ nja tal, obvezni in priporočeni talni parame- tri, analizni postopki in načini prikazovanja podatkov, katere naj bi članice ECE upo- rabljale na stalnih ploskvah 1. in 2. stopnje raziskav. Ploskve 1 . stopnje leže na presečiščih vseevropske 16 x 16 kilometrske mreže za ugotavljanje poškodovanosti gozdov. Pe- dološki pregledi na teh ploskvah so name- njeni oceni osnovne informacije o kemič­ nem stanju v tleh in o talnih lastnostih, ki določajo občutljivost tal na onesnaževanje iz zraka. Za ploskve 2. stopnje se priporoča, da leže na 16 x 16 km mreži ali na tipičnih gozdnih rastiščih . Cilji intenzivnih pedolo- ških proučevanj na teh stalnih ploskvah so v tem, da dokumentirajo spremembe v talnih lastnostih s ponavljajočimi se ocenje- vanji obsežnega niza talnih parametrov in da se na enem mestu osredotočijo meritve in analize gozdnega ekosistema in njegovih sestavnih delov. Te ploskve so identične z našimi temeljnimi raziskovalnimi ploskvami za ekološke raziskave. Na obravnavanem srečanju so se poja- vila številna vprašanja v zvezi z metodolo- gijo vzorčenja, z obveznimi tal nimi parame- tri in z izbiro analiznih postopkov. Predstav- niki tistih držav, ki imajo dobro opremljene pedološke laboratorije, dobro finančno za- ledje in ekološko zelo osveščeno javnost, so hoteli, da je v priročniku čimveč obveznih parametrov, s katerimi ugotavljamo lastno- sti tal. Predstavniki tistih držav, ki so na teh področjih v slabšem položaju, so zagovar- jali čimveč neobveznih talnih parametrov. Tudi pri izbiri analiznih tehnik se je vsak laboratorij zavzemal za svoje. Kljub tak- šnemu križanju interesov se je večina teh problemov rešila z argumentiranimi dialogi, samodejno so bile sprejete za referenčne tiste analitične metode, ki so elaborirane v ISO standardih in FAO navodilih. Kjer pa ni šlo drugače, smo glasovali, in sicer tako, da je vsaka država - udeleženka srečanja imela en glas in obveljala je odločitev veči­ ne. Na ta način je bila večina priročnika popravljena, dopolnjena in usklajena že v prvih dveh dneh, nekatere podrobnosti pa smo popravljali tudi še zadnji dan, na stro- kovni ekskurziji. Pri razpravah o metodologiji vzorčenja je bilo med drugim doseženo soglasje, da se vzorce lahko odvzame iz genetskih horizon- tov ali iz plasti z vnaprej določenimi globina- mi. Pri vzorčenju površinskega organskega horizonta se posebej odvzame vzorce iz plasti odpada. Če se za mineralni del tal izbere druga možnost vzorčenja, se vzorci odvzemajo iz plasti v naslednjih globinah (preglednica 1): Če pa se vzorci vzamejo iz genetskih talnih horizontov, se morajo rezultati analiz prikazati tudi za zgoraj navedene plasti, tako da se ustrezno ekstrapolirajo glede na globino in debelina horizontov. Na srečanju smo se tudi sporazumeli, katere parametre je potrebno odvzetim vzorcem obvezno (O) določiti, katere pa neobvezna (N), vendar priporočeno (pre- glednica 2). tudi referenčne analitične metode. Vendar je udeleženim deželam dopuščeno, da upo- rabljajo svoje metode, ki pa jih morajo kalibrirati z referenčnimi. Vsaka izmed dežel, navzočih na sreča­ nju, je dobila po štiri talne vzorce za izvedbo krožne analize (ring analysis), ki bo omogo- čila primerjavo analiznih rezultatov med laboratoriji. Zadnji dan smo udeleženci srečanja odšli na strokovno ekskurzijo v bukove in hra- stove gozdove Zoniena (Soignaca) pri Wa- terlooju. Tu smo si ogledali raziskovalne ploskve belgijskih kolegov ter nekaj gozdnih posebnosti in zanimivosti. Po ogledu smo Preglednica 1: Globine tal, v katerih naj se obvezno oziroma priporočeno ugotavlja talne parametre Ploskve 1. stop-=nj'-e ___________ P_I_os_kv_e_2_. _st_o..:....p~nj~e ____ _ Obvezno Priporočeno 0-10cm O-Sem 10-20 cm 5-1 O cm 10-20cm Obvezno 0-10cm 10-20cm 20-40cm 40-80cm Priporočeno 0-5cm 5-10cm 10-20cm 20-40cm 40-80cm G. V. 4/92 237 v gozdarski koči sprejeli končno vsebino priročnika, ki naj bi se spreminjal v prihod- nje le v skladu s spremembami in dopolni- tvami ISO standardov in naj bi veljal za vse članice UN-ECE. Preglednica 2: Obvezno (O) in neobvezna (N) analizirani talni parametri Ploskve 1. stopnje Ploskve 2. stopnje Parameter organski mineral ni organski mineral ni del tal de! tal del tal delta! pH (CaCI2) o o o o Organski C o o o o SkupniN o o o o p o o N K o o N Ca o o N Mg o o N Količina organske plasti o o CaC03 (če je vrednost pH (CaCI2)>6) N o N o lzmenljiva kislost (H + Al) N N o lzmenljivi bazični kationi : -K+, ca++, Mg++ N N o -Na+ N N N Izmen ljivi kisli kationi: -AI,H N N o -Fe, Mn N N N Kationska izmenjalna kapaciteta N N o Stopnja nasičenosti z bazami N N o pH (H20) N N Električna prevodnost N N Na N N N s N N Al, Fe N N N Mn,Zn,Cu N N N Pb N N N Cr,Ni N N Hg, ostali elementi N Mehanska analiza N o Izvirna poimenovanja uporabljenih kratic in okrajšav FSEP = Forest Soil Expert Panel UN-ECE = the United Nations Economic Commission for Europe ženevska konvencija= Convention on long-range transboundary air pollution EMEP = Co-operative programme for the monitoring and evaluation of the long-range transmission of air pollutants in Europe EB = Executive Body UNEP =the United Nations Environment Programme ICP- Forests =International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests NFC =National Focal Centre PTF = Programme Task Force Priročnik za monitoring gozdov= Manual on methodologies and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests NIMFE= European Network of Integrated Monitoring of Forest Ecosystems Priročnik za monitoring gozdnih tal = Manual on methodologies and criteria for harmonied sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests for the large scale representative survey and assessment and for the intensive study of forest soils on permanent plats PCC = Programme Co-ordinating Centre ISO standardi= Tehnical Commitee TC 190 - Soil Quality of the International Organisation for Standardization 238 G. V. 4/92 VIRI 1. ICP (ed.), 1986. Manual on methodologies for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests. Programme Coordinating Centres east and west of the international cooperative pro- gramme on assessment and monitoring of air pollution effects on forests . 92 str. 2. Flemish soil experts group. Forest Soil Ex- pert Panel (ECE/ICP). 1991. Manual on methodo- logies and criteria for harmonized sampling, as- sessment, monitoring and analysis of the effects GDK: 902.1 Josip Goederer Tomaž KOČAR* V letu 1992 mineva 11 O let od rojstva slovenskega gozdarja, katerega ime se v naši povojni gozdarski literaturi ni skoraj nikoli pojavilo. Redek avtor, ki ga je ome- njal, je bil pokojni gozdarski strokovnjak, praktik ter pisec in ekspert na področju urejanja gozdov, inž. Mirko Šušteršič. Delno je bil morda nepoznavanju gozdarja J. Goe- dererja kriv povojni čas z vsemi svojimi značilnostmi, predvsem politične narave, deloma pa dejstvo, da je bilo delovanje moža, ki je zorel in se strokovno udejstvoval pred, odnosno med obema vojnama, ome- jeno na dokaj ozek prostor slovenske deže- le. To je bila Dolenjska, pravzaprav borih 2500 ha gozdov, katerih lastnik je bila Tur- jaška graščina. Ker tudi napisal ali objavil ni dosti pomembnega s področja gozdarske stroke (razen nekaj člankov), je pravzaprav vse zgoraj navedeno, razumljivo. Kljub nje- govi »majhnosti« med slovenskimi gozdarji, ki so delovali deloma že pred 1 . svetovno vojno, predvsem pa med obema vojnama, sem se odločil, da o gozdarju Josipu Goe- dererju nekaj napišem. Naj bo to kot dol- žnost do moža, katerega delo sem v manjši men 1n na manjšem območju določeno obdobje tudi sam nadaljeval kot gozdar • T. K., dipl. inž. gozd ., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2, Slovenija of air pollution on forests for the large scale representative suNey and assessment and for the intensive study of forest soils on permanent plats (revised and completed version) . Brussel. 37 str. 3. Skupščina SFRJ. 1986. Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Uradni list SFRJ, št. 11. Mednarodne pogodbe . Petek, 21. novembra 1986, str. 3-8. 4. Starr, M. R. (ed .). 1990. Draft Report Soil Expert Panel Meeting held in Helsinki, Finland, January 9-10, 1990, 66 str. Josip Goederer pred logarnico v Mokrcu z eno od hčera turjaškega logarja Janeza Podlogarja (l. 1921 ). G. V. 4/92 239