List > i ' ; » Tečaj LVU I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. ir 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni za četrt leta 1 gld pol leta 1 gld. 75 kr Za prinašanje na za četrt leta 90 kr po dom T Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 3. februvarija 1899. Ait Alt Ait. J* države, dočim na polju zadrug Politiški oddelek. sami skoro ničesar ne « Es* store. limiVimiVIliVIIVVV* WIIWI WWWW m Obrtniji ni potrebno toliko varstva, kakor Obrtni program ministra Dipaulija. je treba bolje strokovne in splošne izomike. Obrtne strokovne šole in obrtne nadaljevalne šole morajo postati veliko večje važnosti, kakor jo imajo sedaj in morajo tudi obrt- niki sami spoznati veliki pomen strokovnih šol za ves Poslanske zbornice obrtni odsek je imel minoli teden njihov stan, česar dandanes ni mogoče trditi sejo na kateri je trgovinski minister razložil svoje na- Dokaz sposobnosti, kakor se je uvedel pred nekaj zore o obrtnem vprašanju. O tem govoru smo dobili obšir- nejše izjave. poročilo, ki nam podaje verno sliko te jako važne leti, se ni obnesel,to pazategadel, ker se z dotičnimi spričevali ne dokazuje nikaka sposobnost, ampak se samo dokazuje, da je kdo gotovi čas delal v gotovi stroki. Trgovinski minister rekel da je treba obrtno vprašanje presojati! ne z enostranskega stališča interesenta, nego z višjega, splošno gospodarskega stališča. Če takoimenovana gospodarska politika srednjega stanu t. j. gospodarska politika v smislu rokodelcev in v korist ro- Skušnja kaže, da vsled tega zakonska določba o dokazih sposobnosti ni imela tistega blagodejnega upliva, kateri se je pričakoval. Ako naj ta dokazila postanejo res dokazila sposob- nosti potem se mora stvar tako urediti, da se bodo kodelcev doslej ni imela peha » ni tega krivo samo po manjkljivo izvrševanje zakonov, ampak so tega krivi naj več obrtniki sami. Minister je ekel i da naj obrtniki ne pričakujejo njimi izkazala strokovna izomika, ne samo čas delavnosti v kakem rokodelstvu. Te premembe glede dokaza sposobnosti pa ni mogoče izvršiti naenkrat, ker poprej se mora razviti strokovno šolstvo primerno potrebam. Da uredba teh šol ni vedno same podpore in varstva od vlade, ampak naj tudi kator ne zadostuje, se vidi že iz tega, da se učenci sami kaj store ker je samopomoč najvažnejši faktor, ki na nobeni iz med njih ne poučujejo o obrtnem in za pride v poštev Brez sodelovanja obrtnikov ostane družnem pravu. Po številu je teh šol jako malo in oddaljene so druga od druge tako zelo, da ogromna večina zakon vedno samo mrtve črke. Glede razvoja obrtništva je minister rekel i da se obrtnega naraščaja sploh ni v položaju obiskovati te za mu zdi potrebno opozarjati, ziasu na m ncvauiuou. uva u« »u - -------- —^------- nevarnost leži v tem, da se zanaša politika v obrtno za- ristno preurede, je razen razvitega šolstva tudi še.to zlasti na tri nevarnosti. Prva vode. Pogoj da se določbe o dokazilu sposobnosti ko- î da konodaistvo in v obtne zadruge To bil vzrok, da so se sestavijo posebne izpraševalne komisije, pred katerimi se zadruge premenile v predmet boja političnih strank bodo vajenci morali dokazati svoje znanje namesto î da bi združevale vse člane obrtnega stanu Glede zadružništva je minister izjavil, da so uspehi Druga nevarnost, katera preti obrtniji, je boj obrtnikov proti veliki industriji, vsled katerega se bati da bi ni teh bojev v istini jako klaverni, in da so delegatje iz Nemčije so prišli v Avstrijo študirati sedanje zadruge, govorili resnico, ko so se o njih neugodno izrekli. Tudi novela iz leta 1897 nima doslej nobenega uspeha. Glavni uzrok čisto nič treba. Tretja nevarnost tega je, da so se zadruge organizovale po deželah in ne se očitalo obrtnemu zakonodajstvu stremljenje po nazad njaški obnovitvi starih cehov. Na polju obrtnega zakono dajstva leži v tem, da se obrtniki zanašajo samo na varstvo po strokah To pa še ne pojasnuje mrtvila, ki vlada v vseh zadrugah. Nobena stvar ne kaže žalostnih razaaer v vsaki seji, da se morajo prečitati vse podane interpelacije do- zadrugah tako dobro, kakor okolščina, da so občni zbori besedno, a kadar je čitanje, ki traja več ur, končamo " m m « a • % ^ • a i A 9 m ^ a a 1 tedaj različnih zadrug skoro vedno nesklepčni. uprizore kako formelno ali politično razpra o. Zadnjič so celo Potrebno je, da se uvedejo strokovne zadruge zlasti tudi zategadelj, ker je samo na taki strokovni podlagi uprizorili izgrede in pretep Ko je namreč dr. Kramař zavračal nemške sploh nemško počenjanje, so Nemci zagnali velik mogoče ustvariti višje organizacije, da se bodo te posamične priznal se zadruge združevale v enotne celote. Minister opravičenost zahtev različnih obrtnih zadrug, naj zadruge smatrale kot posvetovalni organi pri rešitvi raz nih upravnih zadev, ki se nanašajo na obrtnijo. j hrup. ploskal Wolf, loži žurnalistov navzočni cesarski svetnik Penižek je in klical dobro. To je Nemce tako raztogotilo, da so hiteli na Hochenburger, Girstmayr in nekateri drugi galerijo in poskušali šiloma odstraniti rečenega časnikarja. Češki poslanci so prihiteli za njimi in na galeriji se je vnel boj, pri katerem je bil predrzni Wolf pošteno pretepen, češki poslanec Lebesch ga je sklofutal, da je bil Wolf ves otečen m Ker se je izkazalo, da obrtne zadruge navadno po- mu je na zadnje dal nekaj poštenih brc. V naslednji seji, v torek, je predsednik Fuchs naznanil, da je Penižka za nekaj grešajo takih strokovnjakov, kateri bi jih mogli podpirati pri raznih korakih in jim pomagati z dobrimi sveti, se da se ustanove nekaki javni minister izrekel zato, se] slance, izključil iz parlamenta, ter ostro grajal tiste po- organi, nekako zadruženi inšpektorji, kateri bi imeli nalogo ki so ga hoteli napasti V torek zvečer je bila seja v kateri je prišla na vrsto uredba služabniških plač. V zakon j je bila postavljena določba > da veljajo urejene služabniške povspeševati na praktičen način koristi obrtnikov. Način plače za nazaj. To je bil poraz za vlado in odgovor je prišel pospeševanja obrtnije, kakor se je začel s je na Dunaji ustanovil tehnologičen muzej, tem i da se koj drugi dan: Vlada je preložila zasedanje državnega zbora. sicer jako Kaj se zgodi ? Zasedanja poslanskih zbornic koristen , a treba je, da se tudi v drugihjiiestih napra je zdaj konec. Vlada je prišla do prepričanja, da ne bo ž njim nič opravila, da ta parlament ne reši ne nagodbe, ne proračuna niti vijo take ustanove. Minister je izrekel upanje, da bi država zakona o rekrutih pa tudi članov delegacije da ne voli. Vsled prihodnje mogla kaj več storiti za povspeševanje obrtniji tega poslala vlada poslance domov in si bo vse potrebne za- na tak način, kakor dunajski. jo povspešuje jtehnologični muzej Spravna akcija. zvezi z razvojem zadrug je tudi povspeševanje obrtnega kredita in dajatev za vojaštvo. Trgovinsko mi- se ne bo, ker zahtevajo Nemci zase gospodstvo, kone dovolila s § 14 , vladala bo torej do jeseni absolutistično. Govorica, da se začno večja akcija, naj zagotovi mir mej Nemci in mej Čehi so precej utihnile. žele sicer vse stranske razven nemških, ali dosegla zahtevi Spravo nisterstvo se delci koíikor hoče zavzeti zato, da dobe združeni roko- Pa se Slovani nikdar ne uklonijo. — ^ m' v . « t • • TT 1 mogoče veliko naročil za vojaštvo î priča Vlada in Italijani. Klub italijanskih poslancev je kuje pa » da bodo tudi zadruge in posamični povspeše bil sklenil, da prestopi proti vladi v očitno opozicijo. Kakšen utis je ta sklep naredil na vlado, o tem so se Italijani pre- vali naročenim delom večjo pozornost kakor do sedaj in paičali v avdijenci, katero je imela deputacija njihovega kluba jih skrbnejše izvrševali, kakor pri dosedanjih naro čilih. Minister je izjavil, da je opustil misel predložiti državnemu zboru, v zadnjem času večkrat obljubljeni načrt novega obrtnega zakona, to pa zategadelj, ker neče da bi se nova akcija za povzdigo rokodelstva zopet po- pri ministerskem predsedniku v namen, da mu izroči sklepe shoda italijanskih županov primorskih Ministerski preisednik je Lahom povedal, da ne odjenja od svojega sklepa, ustanoviti v Pazinu hrvatsko gimnazijo, da ne odjenja od namena, napraviti za Goriško deželni šoláki zalog, da hoče sploh biti Slovencem in Hrvatom in da ga od tega namena ne nesrečila, omenil pa pravičen da rokodelstvu ni iskati rešitve odvrne niti opozicija italijanskega kluba. ) v nazadnjaštvu, v oklepanju na stare uredbe in navade ampak s tem, da se odloči za zdrav in resničen napredek število samostojnih mojstrov omejeno nekdaj Ogerska Pogaj me] vlado in mej opozicijo še vedno niso končana, ker nastanejo vsak ča s težave, vender zahtevo naj vsake stroke omeji, se kakor je upanje, da pride tekom prihodnjega tedna do porazumlj i ne bo ničesar opraviti Je in bilo Banffv odstopi kot njegov naslednik pa se imenuje sedaj » leži bodočnost rokodel finančni minister Lukac Hrvatska. V deželnem zboru so se poslanci pravo- stva v tem. da se prime novih načinov produkcije lil glavne vere združili v poseben srbski klub ter sploh začeli da vzdruževanju vseh močij poskusi pripomoči rokodelstvu odločnejše povdarjati svoje srbsko narodno stališče. do novega procvita. Minister Dipauli je, kakor se razvidi iz tega po Francija Dreyfussova afera je prišla v nov stadij. snetka njegovega govora razvil cel program Povedal mnogo resničnega. V nekaterih stvareh pa je razvijal nazore, s katerimi ne moremo soglašati in bomo o njih razložili svoie mnenje v prihodnjih člankih. Vlada je sklenila, odvzeti vso zadevo kazenskemu senatu kasa-cijskega sodišča ker je ta pristransko postopal združenim senatom tega sodišča. in jo izročiti Macedonija. Zadnji čas se začelo močno revolu- cionarno gibanje v Macedoniji in vse je kazalo, da pride do punta. Ruaija pa je sedaj odločno se izrekla za ohranitev miru in ker postopa porazumno z Avstrijo, je gotovo, da se ni bati mej narodnemu miru nevarnega konflikta. Politični pregled. Bolgarska Kneginja Lujiza, rojena princezinja parmska, je dne 31. januvariia v otroški postelji umrla. Državni zbor. Zadnje seje so doprinesle dokaz, da Samoa Tri države se potegujejo za vladanje nad s parlamentom, kakrošen je sedaj, ni možno vladati. Nemci otokom Samoa: Zjedinjene države, Velika Britanija in tirajo obstrukcjjo z vso odločnostjo, ves mesec januvar je pre- čija. Povod temu je dala volitev kralja. Samoanci tekel in poslanska zbornica še ni prišla do tega, da bi bila so Nem- izvolili kralja, ki ni všeč niti Amerikancem niti Angležem. Ti so začela razpravljati o dnevnem redu, na katerem se nahaja kot volitev ovrgli vsled česar je odstavljeni kralj prouzroči! punt prva točka zakon o rekrutih za 1. 1899. Nemci zahtevajo v in se bilo bati, da pride do razpora mej rečenimi velesilamni. 4?ftfts ft $ ft ft ftftftftft ftftftft ftftftftftft ft ft ft ft ftftftftftwftftftftsr g...........................M............................................................................. € «I Obrtnija. « » Rath Dokaz zmožnosti v Avstriji in njegovifgj učinki. (Spisal M. Kunc v Ljubljani.) Pod tem naslovom priobčen je v II. zvezku letnika ga izdaja zveza krojačev v Draž- se je moralo zgoditi, da so izdelovalci kislega zelja in borbe mej krčmarji na sebi vpravičeno zahtevo rokodelcev po zakonitem varstvu speljale ad absurdum in jo osmešilo. Priznati pa moramo tudi grehe obrtnikov samih. (Dalje sledi.) und That" Obrtna prostost. Ta silno hvaljeni dar novodobnega časa, za kojega danah na Nemškem obširen članek iz peresa g. M Kunca slišiš še dandanes do gorečnosti se vnemati kakega vse • l da Uredništvo omenjenega letnika naprosilo je pisatelja, bi pojasnil vspeh obrtne akcije v Avstriji. Če tudi se nanaša članek bolj na razmere pri krojaškem obrtu, je vendar dovelj zanimiv, če si ob jednem predstavimo objave sedanjega trgovinskega ministra ba vedneža » kaj nam je v istini prinesel? Preko 30 let minulo, odkar se je kar rokodelske skupnosti, mahoma podrl starodavni zid in na njegovo mesto postavila oblastna in nadepolna zastava obrtne prostosti ! Proč z zadrugami, bila ie občna tirjatev. novo rona Dipaulija o obrtni reformi skem prevodu : Članek slove v sloven- dobnim časom se ne strinjajo, njih ustanova, uprava je zastarela, njih pravice se ne ujemajo z nazori o osobni Izvedeli radi » kako so se v Avstriji razvile raz prostosti, zadruge ovirajo razvitek in napredek industrije mere krojaškega rokodehtva zmožnosti. odkar nanje upliva dokaz ker dobro služijo le samim obrtujočim mojstrom na veliko škodo občnemu ljudstvu, z eno besedo stare zadruge Predno edgovorim na jedro tega vprašanja dovo lite mi, da omenim okolnost, katera gotovo ni prouzro da je gibanje po obrtni reformi na Nemškem začelo čila uvaževati jednake zadeve. ne spadajo v novo, prosto in razsvetljeno dobo, prostora obrtni prostosti! da bode obrtna prostost konec storila (cehi) torej proč ž njimi Trdilo se Vprašanje o dokazu zmožnosti se v Avstriji že rokodelskemu monopolu, do kojega so imeli posamezni pravico, ter bode nastala neka zdrava in naravna konkurenca, po koji se bodo cene vseh izdelkov same po sebi v začetku ni razvilo kot zgolj rokodelsko ampak je služilo od kraja predvsem političnem namenom vprašanje, uravnale po naravnih pogojih Prorokovalo se je tudi, da bode obrtna prostost in so se merodajne stjanke tudi s tega stališča presojale, slehernemu marljivemu in izvedenemu delavcu (pomoč Ne jedni političnih ali narodnih strank ni bilo na tem i niku) omogočila, ustanoviti lastno obrt, kar za časom pomagati rokodelcu do kake pravice ali do kake koristi# starih zadrug ni bilo vsikdar mogoče. Tako kazale so stranka je porabljala to zadevo, da s praznimi se dobrote obrtne prostosti v čarobni razsvitljavi, in res Vsaka obljubami dobe zaslombe v obrtniških krogih in da tako vjame volilco za vse druge namene le ne za obrtniške. bila nada občna, da sedaj napoči doba občnega bla gostanja. \ Da se podere takozvani „liberalizem" kateri je Žalibog, da nam skušnja kaže, da se od vseh pro desetletja vladal Avstrijo, so konservativne in klerikalne stranke zapisale „rešitev malega cbrnika" na rokovanj ničesar ni obistnilo, da je celo i mesto da svoj prapor se blagostanje razširilo, nastala še bolj občna revščina nego bila poprej Res dasi so bila v srci prepičane, da niti njih volja niti njih moč ne zadostuje vstvariti zakone, kateri naj dajo malemu producentu resnično oporo napram velikemu produ- je imel gotov delokrog, in je skoraj vsak čevljar, mizar je bilo jedino možno rešiti ma- pek, krojač itd. bil lastnik svojega doma, a obrtna pro £ _ takrat zavidalo samostalnega rokodelca, ker řiHfr *Hjr!1. - rTi Mm yJMfl centu na kateri način lega obrtnika. Pri nas v Avstriji so konservativne in klerikalne stost nas ni pripeljala k temu, da seglo enako blagostanje, toliko več osob do marveč spravila še prej stranke prav tako kapitalistične, kakor liberalne. Ljubezen konservativnih strank za malega obrtnika je bila šnjega obrtnika na nič, mej tem ko novincem ni poda rila ničesar t vsled tega očitna laž, iz katere so nastali vsled neplodni in nepotrebni obrtniški boji zadnjega desetletja. vzrok da se v nas vprašanje Tisoči propalih mojstrov in na tisoče hirajočih pri-četnikov, ki vidijo žalostni konec naravnost pred sabo, o dokazu zmožnosti ni prej ali pozneje, zaznamujejo nam osodepolno potijobrtne To smatralo za rokodelsko zadevo, nego, da je dobilo takoj prostosti. obsežen pomen ker so 10 napihnili za splošno obrtno Ne nameravamo opisati upliva starih zadrug za vprašanje in so obetali vsa možna in nemožná obrtovanja 4 po jednaki šabloni, namreč z dokazom zmožnosti. rešiti Konservativnim mas, v kar časom kako njih najlepšega razcvitja ne mislimo prodajati strankam spoštovan je bil tistikrat rokodelski stan in kako pri tem šlo za pridobitev merodajno je uplival na upravo mest, a nekaj primer se niso rokodelci sami zadostovali, in tako se sedanjim stanjim ohladiti zamore tudi one zagovorn 1 obrtne prostosti mej nami. i ki se v veliki množici še nahajajo v mleko. Osobito je treba paziti, da krava z repom ne mleka nasmeti in ne onesnaži ; rep naj bo vedno čist. Popolnoma resnično j da marsikaj v starih za- Mleko naj se precej odnese iz hleva, da se ne navzame drugah ni bilo več za zagovarjati, da so se v teku časa slabega duha, potem naj se precedi, cedilo pa osnaži in v te ustanove urinile napake, ko jih glede občnega na- posuši. Sploh morate vso posodo, katero rabite za mleko, gorko vodo ali celo z lugom oprati in posušiti predka ni bilo več prenašati a temelj teh zadrug bil vselej z je zdrav, tega bi se ne smelo podreti Zatorej je pa tudi na solncu. istina j če bilo pred obrtno prostostjo mnogo ali re- Kako se molze? Naše dekle molzejo običajno tako i cimo veliko napačnega in slabega, da je zdaj pri obrtni da nategujejo in vlečejo siske prav trdo z dvema ali prostosti postalo vse še napačneji in slaběji obrtno prostostjo nameravala se odprava « ne tremi prsti od zgoraj navzdol. Izurjena kravarica pa po gladi siske, ko jih je omila z mlačno voio, da se zmeh čajo in da se početka nrav lahko in še le kasneje balj stiska opravičenega monopola z obrtne pravico." Se je to man doseglo ? Ni li obrtna prostost napravila novih monopolistov ? Kapitalske moči vrgle so se na obrt, ustanovile postalo vime med prsti voljno z obilnimi sredstvi in uporabljenem novih iznajdb tovarne krava raje pusti mlesti. Ona molze od • ko je Če začetka naglo molze m siske precej kravarica precej od stiska, napravlja za vsakovrstne izdelke, pod pogoji, ki ne dopuščajo roko- kravi bolečine, vsled česar zadržuje mleko. Prava in delcu stopiti njimi v tekmovanje, kar nam še nepo- umna molzarica vzame sisek v pe3t in ga samo stiska sredno označuje še veliko večji in silnejši monopol, kakor in inkoli zanj ne vleče, zlasti stiska trdo s palcem in bil oni, ki so ga vzdrževale stare zadruge. Monopol še nikdar ni bil toliko razširjen kakor kazalcem gori pri vimenu, a doli manj. To pritiskanje daje prijeten občutek, kteri sili kravo i sedaj » in ko so se naši predniki v svoji mogočnosti oblastno da rada mleko pripušSa. Umna dekla stiska hkratu desni posvetovali, podeliti obrtno pravico temu ali onemu sisek prvega dela vimena in levi sisek zadnjega prosilcu, ovirali in uničili niso toliko marljivih in ízve- in zatem narobe, ona molze namreč, kakor ipravimo j dela na- đenih močij, kolikor jih uniči obrtna prostost, ki dopušča vskriž. Na ta način se obe polovici vimena naenkrat prijemata in tako zdražita, da mleko hitro doteka. Siske nevedneža šopiriti se nad revnim talentom. Kaj pa je pridobil stan pomočnikov z obrtno pro treba izpreminjati, da se v dveh mleko nabira, dočim stostjo? Mu je li ta omogočila si pridobila samostalnost? se ostala dva molzeta. Vsakokrat je treba čisto izmolzti ? Kje pa so oni mnogoštevilni rokodelski pomočniki » ki so zategadelj smeš koncu siske nategniti, da priteče za izginili kakor kafra z maršikterimi obrti vred ? Potrudimo dnja kapljica. se v tovarne, ondi našli bodemo pomočnike med raznimi Smemo li molzti že pred porodom ? Samo pri tistih stroji stoječe, ki se pripravljajo, da nastopijo, Postava jih ne drži več nazaj, zadruga tudi ne samostalnosti zapira jim obrtna prostost! obrt? kravah je opravičeno sem in tja malo nategniti, ktere še î pot do prvič porode. tem namreč dosežemo, da se mleko napravljajoči deli (organi) zdražijo in kasneje več izloču- a razven tega se telica navadi na človeka. Pri zelo jejo Kmetijstvo. « m»...............................»...................»....................................................... « W W W W W W W W W W W W W W W W W W W W W W V W W W V W W W Se « « Kako je treba molzti. (Konec.) mora paziti pri molži na čistost? dobrih molznicah začne že pred porodom teči mleko iz siskov. Tudi tu je treba nekoliko izmolzti, da se vime ne vname. Sicer pa je molža pred parodom neumestna, torej opustite to, med našim ljudstvom precej razširjeno navado. , 1 Kaj storiti, ako se krava ne da molzti? Previdna gospodinja ne pusti, da bi molzle nagle dobro in srdite služabnice, ona opravlja raje ta posel sama. nastlanih hlevih se živina redko onesnaži. Drugačna pa je stvar tam, kjer primankuje nastelje. Vime in siski so imeti slabe nasledke. Zlasti se pri nepravilnem in su-blatni, da, blato se celo na nje prisuši. Ta prisušena ne- rovem ravnanju pokvari prvič storivša krava tako močno Nagla dekla kaznuje kravo za vsako malenkost, kir utegne imeti snaga se more in mora odstraniti samo z mlačno milnico da ni kasneje nikdar mirna pri molži. Ako vender ne (žajfnico). Nasledek nesnagi je vnetje » zaradi vnetega gre navzlic vsemu prigovarjanju in prijaznemu ravnanju vimena pa se mleko suši in tudi krava trpi. Ta resnica takrat treba napeti druge s rune. Nektere krave br nas uči, stil jati. osnaženo da treba molznim kravam vedno dobro na- cajo, prestajajo (stopicajo) sem in tja i druge udarjajo Najboljša nastilja je slama. Akoravno ni vime z glavo proti molzeči osebi, ali pa suvajo z zadnjim delom vendar ga moremo pred vsako molžo omiti z ter skušajo prevrniti mleko in čleveka itd. Temu odpomoremo včasih s tem, da damo kravi » mlačno vodo in za tem obrisati z mehko cunijo. Na ta način se odstrani vsaka najmanjša nesnaga, nadalje pa zelo dobre krme, ali pa da se postavi kak močan človek umivanje kravi dodro de in tudi raje pusti mlest. Dekla glavi in jo prav trdno drži. Po letu je treba odganjati si mora pred molžo roke umiti î a to se mora zgoditi muhe z vejami, ker v letnem času najmirnejša krava tudi pred molzenjem, ako se je slučajno onesnažila » ni oteplje za muhami in lahko prevrne mleko. Nekateri po kdar ne smete iti razkustrana molzt, da ne padajo lasje kladajo nepokorni kravi na hrbet mokro cunjo drugi vrečico peska, poskusiti je treba, saj tak poskus zopet nič ne škoduje, koristiti pa morda utegne pomaga mesto « pravila j da je tam prijetneje, toda ribič se niti Če vse to ne ganiti ni hotel od reke. Vzrasel je ob njenem bregu in naj se privzdigne prva noga tiste strani j teri se molze. Večkrat sem videl za brzdanje nepokojnih razlogom podvreči. ka- tudi umre, dejal je vedno ženi in ona morala se je takim nista vedno pomnila, kar jima krav posebne, lesene in s cunjo ovite kljuke, katere so molžo privzdigneje prvo je dobrotnik najposlej povedal. Ako je prišel berač nego se prav dobro obnesle. Pred nogo ter nataknejo kljuko čez koleno tako, da krava ne more stopiti na njo. kakšen siromak, kojemu je voda bajto odnesla, vedno se je glasilo za durimi: „kaznuj vas Bog!" — Jedino delo stare je bilo, vedno segati v mošnjo in blesteče peneze Hg................................................................................................................................... p0ucni in zabavni del. j®^3 nagromaditi, da jih je merila na mernike. — Toda pravi se vse do svoje dobe, in to je tudi sveta resnica. Nekoč in proti večeru prišel je vela ravno taka burja, kakor sinoči » Vodnikova nevesta. (Češki spisal V. Beneš-Třebizsky. (Dalje.) Poslovenil D. P.) njima berač z mavho in bergljo. Jedva je prikašljal do praga. „Ribič bodite tako dobri, dovolite ubogemu prenočišče", prosil je siromak. „Pojdite dalje, nimamo mesta, zavrnil ga je ribič gospod. „Deset vas je danes uže tu bilo, To bi bil brzo pri kraju. I nam nikdo Ko sta zopet nekoč tako sedela in zopet tožila, nič zaston ne da. « » Da ne da? Iz česa ste si posta sede prikaže se jima nek mladenič prijetnim glasom: „Kaj tožite, ljudje? njima in vpraša s vili novo ribarnico, nego iz moje » Kako ne nagrabili gromade zlatov, če ne iz mojega mošnje, iz česa ste si dara? srdil tožila i žlahtni gospod rana do večera delava, jedva tu se je starček » Iz tvoje mošnje? ha J ha malo odpočijeva, in vendar jedva se nasitiva » odgovoril se je ribič glejmo j glejmo, kje se je to v njem smejal vzelo. je ribič. „Ne vem, kako bode na stara leta, ko ne bodem mogel veslo vladati žena z ribami ne na trg. Siroma Proč od mojega praga, če te moj Dunaj spremi. To bi še manjkalo, da bi takov berač moje imetje blatil, ko je štvo verujte ? gospod j največe zlo i more človeka srečati." Mladenič, ki je sedel ravno nasproti njima nad zmajal je zglavo, pogladil z roko čelo, zamislil se reko, in čez nekaj časa rekel sem praga se si z mozoli zaslužil , tu te ne pustim. Takoj se poberi od mojega u Starček ni odgovoril i na berglje in napeto gledal na ribiča » Dunaj i opri kli- Pomozim vama. Iz tega mo cala je ribarica, stari je zažvižgal in takoj se je ozval šnjička denar nikdar ne izgine, ako segnite vanj 5 vedno lavež velikega psa. kojega je ribič hujskal na berača potegnite iz ko sta bila uboga njega zlat. Toda nikdar ne smeta pozabiti „Si-li pozabil i bedak » kaj je rekel za onega večera Sicer bi se vama hudo godilo a tisti mladenič, da bi pomnil lastno nekdajno uboštvo, če To je rekel izginil Samo na reki delali so se kolo- ne se ti slabo povede? Beda i da tega nisi pamtil za barji kakor bi se tam nekdo potopil nista verovala svojim očem, ko je mladenič izginil, a v Ribič in ribarica grmel je dedak, Izginil in Ogra je zašuměla, izstopila v vodi zažvižgal je možek v zeleni obleki in z zelenka roki mož držal mošnjo, polno, starec z obema rokama držati se osvedočila o njenem obsegu. tak težko da jo moral stimi lasmi da sta ribič in ribarica oglušila in izginila Razvezala sta jo, da v valovju. Drugega dne po ribarnici niti sledu ni bilo lesk J ki prihajal iz tok jo je daleč Labi zanesel » In kaj pra nje, ju je skoraj oslepil Bili so notri samo zlati novega kova. „I pri moji duši", zajuckala je ribarica, „uže ti m treba več, oče vesla v roke vzeti. Bog plati dobremu možu. to dal mogel D Tako i žena ne govori ta. kateri nama j ne potrebuje „Bog plati njimi našo vedo zajezditi ta ima zlatov j da bi vijo pri vas o vodnikih?" vprašel je Rokos Andreja, ko je končal povedko. „Pri nas pravijo o vodnih devicah — vile jim pra- odgovoril je mladi žičar. vijo To bil je vodnik, ali nisi videla, kako je izginil pod vodo?" razlagal je ribič ženi. pred so ,Naj je to, kdor hoče spanjem , » vedno moliva na večer zan te poznamo, toda veruj, o teh nerad pravim. To pravi zloději, tako lepe, da mora vsak deček za njimi In veš-li, odkod prihajajo? i oče naš Kaj poskusila v orile zlata je-li žena resnico govoril? u meniš, starka, bi-li „Ne škodi", odgo- koji jih je nekoč videl. „Ako izgubi ribičeva hči zeleni venec, postane vodna da jih slišiš devica po svoji smrti, a privoščil ne t j j a jedva kakor nabita. Takoj drugi dan šel njala se in potegnila v tem hipu perišče čistega kadar ge sregaj0 z vodniki in obhajajo doli pod vodoj svoje praznike. Tedaj je po rekah malo huje, nego včeraj. bila roka iz mošnje bila ta zopet In od tega večera ribič ni več ribaril v mesto in nedolgo potem vzpe Nobeden kdo ribič si ne upa na voda. Nič ne razločujejo i za Budinom nova ribarnica z dvema nadstro pjema. Povsod so se čudili i kako je ribič gatel, toda vrteli so nad njegovo srečno glavo so to zagodetko » Kaj stavite, da mu bndinski obo- Reševali vodnik pri- dober, kdo zelj, v hipu vsakega zgrabijo terega dobe, in zadušijo!" i kje ka To vem, stric, v breclavskem kraju še sedaj pra 0 __- _ a vijo o ribičevi Hani » katerega nesel?" menili so in uganili. Toda v oči mu tega niso pravili Stara hotela na vsak t- način preseliti se v rožmarina in po smrti postala vila. divji spev Hanin tudi izgubila venec iz Beda onemu, ki sliši po reki žalosini, a „Rybáři, rybáři, na tichém Dunaji, Či") Jste neviděli můj vinek2) zeleniv? » otroke zasega, je-li njih krivda večja od drugih? Greh je to, veliki greh!" in zopet se je stresla toda kazen Do poslednjega dne ga mora prè iskati po vodah ie še večja. Do sodnega dne tavati po rekah, ljudem biti in zato vprašanje ribiče, niso ga-li našli, pa jih potegne v strah in v slabem spominu živeti pri vseh, izutih onih globoko pod vodo. vilah: Vsak ribič zna pri nas pesem o ki niti ne pomnijo ribičeve hčeri „Tam okolo Strečna Cesta nebezpečna,1 Nikdar ji oče tega ni pravil, vse povesti, ki so na stale v ribarnicah in iz ribarnic se širile po okolici 1 Pod zámkom2) sa skryly bielých plachtneh Vily je pravil, le te ne. Pripovedoval je vsak ribič, a če ni nič drugega svojim otrokom zapustil, imeli so po njem Na lukách vo Váhu Často sa kúpajú, Po poli širokom Tancúvajic skokom. vsaj povesti. In bili so ponosni na to, da so jih znali! Iz vasi j, ki so težale ob reki, shajali so se dostikrat v ribarnicah, ne samo v nedeljo, ampak tudi za zimskih ribič moral je hote nehote pripovedevati. večerov i m Vsako zimo bile so sicer iste » a vendar so radi Hoho raz3) pozhytia4) Tak ho dlúho vrtia Az pokial v ich hrsti5) Dušu nevypustí." poslušali. Zastonj pa ribiči niso pripovedovali. Prinašali so jim hleb kruha, jajca, suhe slive in kar je bilo. In kaj so j striček da vaše reke proti našim v Poziv. gorah. Kakor srebro ženejo se Vag in Nitra doli po , ponesejo |ga s seboj Leta 1900 otvori se v Parizu velikanska svetovna ravnini in vržem kamen v vodo razstava. in nepustijo ga na doro predno ne prihitite v Donavo. In rib je v njih, kakor peska Odkar svet stoji, se nikdar ni v enem stoletju znašlo jedno takšno, verujem, da ne", pravil je Andrej. v Ogri, niti nesli bi ne toliko novih znajdb, se ni izvršilo toliko umotvorov, in » Pri moji veri, ko bi ne bil tako star » šel tja ni vednost tolikanj napredovala, kot v sedanjem stoletju. Parni stroj je omogočil promet na morju in na suhem pogledat. Videl sem samo Ogro in Labo pri Litomerici." in najbolj oddaljene narode drugega drugemu približal » Kaj rekli, posebno Ogra teče tiho, kakor ne bilo, prebedem jo, da se niti ne zmočim. Tako je ne Elektrika pokorno služi človeku, opravlja tiho in mirno najtežja dela, razsvetljuje temo, prinaša glas prijateljev smeli v Vag, ta bi vas odnesel, kakor pero in njegovim daljnih krajev na naše uho. Brzojavna žica obsega vso valovom bi ne ušli. Drugače grmi ta naš Vag, kadar se zemljo in razne novosti prinaša od enega konca do dru- razzlobi, slisati ga je na miljo daleč. » Pa tudi naša Ogra zla dosti zla. Ne zlobi se dolgo, a kadar se razlobi » tedaj si tega ne voščim in zega. Daljnogled in drobnogled sta prodrla globoko v skrivnosti narave; kemija nam kaže sestav raznih snovij in premnogo zagonetk nam je postalo očitih. Brezštevilno niti si tega ne vošči. Moli Boga, da bi bila vedno tiha." Dolgo k sta Rokos in Andrej govorila, a ko ura tovarn izdeluje najbolj mnogovrstne izdelke ter jih oddaja človeku v porabo. Karkoli je človeški um v teku jednajst odbila, prinesla Voršilka zopet otep dolge časa novega znašel, skritega odkril, temnega pojasnil žitne slame, vravnala jo, razgrnila slamnico in položila na njo vzglavje. „Lahko noč" je dejala in odšla v svojo sobico. vse to se nam kaže na svetovni razstavi. Svetovna razstava nam kaže napredek posameznih narodov, njihove izdelke in napeljuje druge narode Zvunaj bilo je jasno » niti sledu več ni bilo po tekmovanju. Ona proučava posameznika o skupnem na včerajšni burji. Mesec stal je ravno nad ribarnicoj. Iz okna Voršilkine sobice bilo je daleč videti, deva ni legla samo odgrnila je posteljo in pristopila předku, o čemur bi se človek na drug način nikakor ne mogel proučiti. oknu. Tako še Svetovna razstava 1900 ima nalogo k zaključku ]e H «• danes dopadla ta bela, široka planota, kojo je na 19« stoletja omikanemu svetu podati vse, karkoli člo^ severu obmejila vrsta gor, istotako bolik, kakor polje, veški um v zadnjem stoletju novega znašel. Umevno je ki bilo pokrito z najčistejo odejo. torej > da zanimanje za to razstavo po vsem svetu občno. Pogledala proti vrhovan, ki so se svetili kakor Razna društva so se že ustanovila z namenom ? po duhovi j o katerih pravijo narodne povesti, da prihajajo sameznikom olajšati potovanje na razstavo, preskrbeti proti polunoči j zagledala se je in vzdihnila. Bili so primerno stanovanje i veščega vodnika, zlasti onim 9 ki to globoki vzdihi, takšnim doslej njena Jprsa niso bila niso kos francoščini. privajena. Mislila je na Hano in pri tem spominu se je stresla. » Velika je to kazen ! Zakaj pa ravno ribičeve mnogo razumnikov, ki si želijo razstavo ogledati Brezdvomno je tudi mej našim slovenskim narodom , toda i ali i ) ) 2 grad, 8) enkrat, 4) vlove, pest marsikdo si morda ne upa radi neznanja francoščine in radi drugih neprilik na tuje. ta namen se je osnoval podpisani odbor, ki hoče oskrbeti udeležencem vodnika v Parizu primerno stanovanje m veščega Ljubljanski občinski zastop je sklenil najeti po sojila 800.000 gld za izvršitev raznih nujnih na razstavi del te svote potreb Velik Kdor bi se torej hotel udeležiti skupnega izleta kamna, se s to mislij določeni za tlakovanje mesta. Ker bo tlak od ne moremo sprijazniti. Slovencev na pariško svetovno razstavo, naj se blagovoli oglasiti pri podpisanega pripravljalnega odbora tajniku, kanoniku Sušniku denarne pošiljatve pa naj se na Konvikt v Ljubljani. „Agramer Tagblatt poroča, da se je hrvatski arhitekt Vancaš odzval povabilu knezoškofa dr. Jegliča, ter je voljan napraviti načrte za nameravane zavode. Ogledal si bode slo vi ja j o na blagajnika g. c. kr. notarja Ivana Plantana. Celovcu in Briksenu te dni jednake zavode na Dnnaj v Ljubljani, dne 27. januvarija 1899. Pripravljalni odbor za obisk pariške razstave Predsednik Ivan Hribar, župan, dež. poslanec, itd. Pod Shod trgovcev in obrtnikov. Po inicijativi pol. društva „Jednakopravnost* v Idriji se snuje v Ljubljani shod trgovcev in obrtnikov, da se doseže zjedinjenje konsumuih društev. Efektno loterijo s 500 srečkami je dovolilo finančno predsednik : Ivan Murnik, ces. svetnik, dež. odbornik, itd. ministerstvo kmetijski podružnici v Lescah Tajnik Ivan Sušnik kanonik- dekan. Blagajnik Ivan Novi Raiffeisenovi posojilnici so osnovali v Plantan, c. kr. notar, obč. svetnik, itd. Odbornik : dr. Va lentin Krisper, odvetnik, obč. svetnik itd. Gojzdu, hribovski občini v kamniškem okraju, in v Robu na Kolovcem Zakoni v vodnem Pogoji : Cena za vožnjo tje in nazaj z vsemi potreb- zbirka zakonov in ukazov o vodnem pravu. Ravnokar izila pravu, o pospeševanju ščinami na poti in v Parizu znaša, ako se tekom 1. 1899. zemljedelstva v okrogu vodogradja, o neškodljivem odvračanju vplača 5 250 gld Î leta 1900 pa 260 lahko v mesečnih obrokih gld. Vplačuje se gorskih voda, o melioracijskem zakladu po 15 gld., v četrtletnih ob in o napravi in opuščanju vodnjakov, ročne izdaj melioracijskih zajmih rokih po 45 gld., v poluletnih vsa svota naenkrat. po 90 gld., ali pa tudi izdal Gomp zvezek deželni tajnik Jožef Pfeifer, natisnil in založil Klein Neglede samo na to, da so nekateri listi teh zakonov Čas potovanja določil se bo že popolnoma pošli je knj pozneje i posebno, ako pridejanega jej skrbno izdelanega registra zlasti tudi dobro došla zavolj bi nameravali Slovenci korporativno v imenu slovenskega naroda nastopiti in obiskati razstavo. Vse popotovanje ima trajati približno štiri tedne Popotovalo se bode kolikor mogoče po dnevi. Vipavska železnica Pri političnem obhodu bodoče pavske železnice se je predstavila komisiji deputacija "pavskega okraja ter dala na zapisnik protest, v da proge v županov katerem se navaja: 1.) Da protestuj temu, da bi bila železnica Gorica-Ajdovščina lok sod. okraj Vipava proti alna, ker bode potovalcem mogoče ogledati si tudi druge kraje in kot, ^ P°Polll^ma brez smisla in nepotrebna ter se prosi mesta, skozi katere se bode popotovalo. za podaljš do Postoj kajti Vsakateremu udeležencu se izroči goslov, ne le za Ajdovšči potem bode temveč tudi za Vip brezplačno načrt tranjsko 2 ) Protestuje se proti črti Cesta, ker pravi bla in No pariškega mesta in razstave s programom popotovanja. mogoče podaljšati pioti Postojini, ki je odtod ne-ugajala trgu Vipava Za potrebno hrano, prenočišča, voditelje, sploh za vse, kar se na potu potrebuje, skrbi odbor. Stroškov mej potjo nimajo udeleženci nikakih, razun ako si hoče kdo sam svojevoljno kaj kupiti. in ob južni kakor tudi ob severni strani doline ležečim vasem, vendar bi izgubil ta protest svojo ost, čim bi se dognalo, da je mogoče podaljšanji nemogoče, izjavlja se po južni strani doline ker je pa to kratu da bi se z malim za prvotno črto Ustje ter še namigne predorom pri Maučah Parizu: Vdeležencem se odkažejo v hotelih sta novanja, in sicer kolikor mogoče vsakateremu lastna soba Braniško in Raško dolino, ter od tod na Razdrto ako prišlo v že ni družinam se dajo skupne sobe. Zajutrek, kosilo in večerja so skupni. Vdeleženci si ogledajo v manjših skupinah 5 mogoče tega po pasjem repu doseči; trditev, da se da želez niča iz Ajdovščine mimo Vipave do Št. Vida po sredi line podaljšati, ter z velikim ovinkom na visoko Razdrto dvi gniti vidi se nam blazna, če tudi pod To jo prvi korak sodnega okraja Vipava vodstvom veščih voditeljev najzanimivejše predmete, galerije, muzeje, itd. v mestu in razstavi. * • Nikdo ni navezan na družbo; vsakdo se lahko, ako mu je drago, od nje oddalji. Na željo udeležencev se bode ogledala tudi mestna okolica. mirno gledati da bi se za slučaj podalj strokovnjak izrekel, vender ne more sanja železnice na ljubo nekoliko stotinam duš kar celi sodni okraji Vipava Seno žece in Postojna ob strani puščali, kar bodo okraj pa ti sodni združeni in s pomočjo svojih zastopnikov preprečali Nemški naklep. Pri odboroví seji i šlo je za to, kako naj se obrni tist pri zadrugi od napravnih stroškov. Inžener v Celj ostaja pri Celji je pri ti priliki predlagal, naj rudarske zadruge pre- Štor denar iz se s tem denarjem € Aaftd&áfe vstanovljala za rudarje v Štorah, Zagorju, Trbovljah — nemške € Novice. ■É* =c© šole. Delavci so brez izjeme cena pohvala zato jim bodi tu javno izre » liko zavrgli ta predlog »9W9Ï9W WWm^WWW^^WWW^m se tam si upa tujec mej nami natanko spričuje, ko bi tega pa se manjkalo da se imela deliti delavcem pravica, vtihotapljalo vesti. Zdravnik dr. Martin Per out k imenovan sanitetnim asistentom pri dež. vladi v Ljubljani, Pravni praktikant notar M ů h 1 e i s e n tantom pri dež. sodišču v Ljubljani. je na delavske stroške ponemčevanj Nova slovenska posojilnica na Koroškem V Že lezni Kaplj le imenovan avskul- Belo in okolico pričela z novim letom poslovati posojilnica Posojilnica je bila že pred letom ustanovljei Promocija. Gosp. Dragotin Oz v al d je bil 26. m a iz raznih vzrokov je pričela delovati še sedaj m. na graskem vsenčilišču promoviran doktorjem filozofij Telefonsko zvezo napravijo v kratkem času Celovcem in Beljakom mej $ Železnica v Rož. V Celovcu 25 jan. Prve dni me seca februvarja bodo pregledovali piogo nove lokalne železnice v Rož Celovčani protestuj proti temu, da bi se ta proga stojné železniční Nezgoda. Tomaž Kaluža Dne bivši 27 januvarja se je vračal i krčmar in trgovec iz Nerin Po po- progi domov. Mogoče se je hotel ogniti, prihaj izvedla samo kot lokalna železnica, ker kot taka za Celovec čemu laku ter tako zašel na kraj zesipa, pod katerim so ga nima nobenega pomena in nazadnje tudi za « ž ne Če V jutro še nekoliko živega našli delavci, umri predno so se ne predero zopet eno novo Karavanke proti jugu mela bo dežela ga pripeljali domov železnico, koje dohodki še režije ne pokrij Samomor. 501etni posestnik Josip Dolinar iz Trate kakor n. pr Zilska proga sobi so našli Čudne razmere Vodj Knappitsch je postal agent nemškega celovškega učiteljišča Schulvereina, te dni je smrtjo hiteti proti Sori se je iz neznanih vzrokov usmrtil. V njegovi popolnoma premočeno obleko in ker bo ga videli dan pred se domneva, da se je naprej poskusil bila v Celovcu božičnica priliki so Knappitsch, njegova -a otroke nemške šole, pri kateri vtopiti, v vodi pa da se je naprej poskusil vtopiti v vodi pa žena katere oče je Čeh da se je odločil za drug način smrti Czernv, ki še danes ne zna pošteno nemški, mati pa Slovenka Velik požar je uničil v noči od 22 na 23 t. m roj Ramud in šolski nadzornik Artnak klicali na boj v proti Slovencem in se silno razonemali za Alldeutschland Dolnjih Kamnjah pri Novem mestu osmim posestnikom ve- poslopja ter poljske pridelke. Skupna škoda se Činoma vsa Škandal ceni nad 16 000 gld., zavarovani so pa bili skupn na Kdo je kriv ? Iz Primorske je bilo poklicano lansko okrogl 1800 ker večina iimej njih sploh ni bila leto 395 nadomestnih rezervnikov k orožnim vajam. Med temi Zgorelo je skoraj pol Naj škodo, namreč 3500 gld je bilo 284 pisanju in čitanju čih 31 ni vedelo imena ima posestnik Jan. Habjan, ki ni bil zavarovan po 3000 gld Nj Veličanstva casarja, 182 pa ne imena cesarice, kdo je škode imata posestnika Jan. Saje Fr. Pangrc, oba zava- bil nadvojvoda Albreht ni vedelo 314; kdo feldmar Ra rovana Gireti je pričelo ob polu 12 uri in še ob decky pa 376 kateri državi pripada Istra ni vedelo 176 vo- zjutraj se je gasilcem posrečilo omejiti ogenj Kako mih enj jakov Tržaško namestništvo pa je še to škandaloznost nazna- nastal, se ne ve gotovo, pripoveduj da vsled neprevidnega nilo vsem okr šolskim svetom, mesto, da bi se prijelo za nos. ravnanja z žerjavico. Slovenska kmetijska šola v Gorici ima letos pet učencev ! Vendar je tudi goriški slovenski narod kme tijski narod. Kaj je krivo? Tri tedne ležal s svojo umorjeno Poštno vodstvo v Pulju dobilo ukaz visoke vlade, da imajo njega uradniki s anskimi strankami vansko občevati, uradnika, ki tega ni zmožen, premestiti sloje Minuli pondeljek se je vršila v Znaimu na Moravském ska razprava proti soprogo odnij 451etuem dninarj Antonu Scheiber obtoženemu ubojstva storjenega svoji lastni soprogi Morilec takoj V Celju in po Slovenskem Štaj enakega uk nego moramo biti nemškega uradnika občuje v slovenščini ju še vedno nimamo ako z nami v imenu poštni hlapec. Je ršil svoj zločin na sledeči način V mescih oktobra in njega soprogi 3 Scheiber to radi tega ker je ni bilo videti nikj novambra minolega leta povpraševali so ljudj po ali Potovanje v Pariz. V Ljubljani se je osnoval odbor on jim je vedno drugače odgovarjal. Dan za dnevom pa so (predsednik žup Hribar, podpreds ces. svetnik Muvnik ljudje pazovali da izvira ,iz Scheiberjevega stanovanja mr tvaôki vzduh ki je postajal čimdalje neznosljiv. javili so to tajnik kanonik Šušnik. blagajnik notar Plantan in odvetnik občinskemu uradu in žandameriji. kateri oblasti sti poslali na dr. Val. Krisper), ki poziv da se vdeleže razstave v Pa lice mesta jedno v to poklicano komisijo. Ker pa Scheiber ni rizu 1900 1. Cena potovanju je 260 gld., pot pa traja približno 0(jpreti vrat, morali so poklicati kovača, da odpre rata 4 tedne Čas kedaj se vrši potovanj se bo nova Novo podzemeljsko jamo so našli v Pešati pri Cerkljah pod Pešaški vrh. Ista je 32 m pod površino ter baj polna krasnih kapnikov. Prijatelje prirodnih čudežev jama zanimala ' Škrlatika se je pojavila v nekaterih vaseh občin Kandrše in Kolovrat. Zbolelo je do sedaj že več oseb in osem jih je določi pozneje. £leni komisije s0, stopivši v stanovanje, kar ostrmeli nad nez- nosnim ubijalec vzduhom opazil provzročenim po mrtvecu. Ko je brez vstopivšo komisijo, skočil je raz postelj na kateri je ležal. Vp kam da je postavil svojo soprogo že umrlo. Umrli. V Ljublj kateri je svoje premoženj vodom. pokazal je cinično proti postelji, raz katere je skcčil. In res so našli pod pokrivalom mrtvo truplo umorjene glavi je imela veliko rano povzročeno z nekakim rezilom Schei ke na volil prelat dr. čebašek, različnim dobrodelnim za- umrl ber precej izpovedal, da mej 19. in 20 oktobrom s pri s svojo soprogo ter jo umoril in skril mrtvo truplo na zakonsko V Novem mestu je umrl kanonik Frank ter svoje premoženje zapustil ondotni kapiteljski cerkvi posteljo. Omenil lom na isti postelj tudi, da tri tedne spal z mrtvim trup kuhal in opravljal vse hišne potrebšči ne brez da bi bil občutil kako kesanje ali strah Sodišče sreča Pred Stekel človek. V Trstu se je zgodilo grozna ne- ekej dnevi je bil neki pes ugriznil dva moška ga ie poznalo krivim in obsodilo na smrt mej njim so nekaj Drzno prevaran duhovnik Tudi to se je dogo 321etnega natakarja, Jožefa Marve. Omenjenega psa v lačni Italiji, v mestu Neapelju Minoli teden predstavila dnij kasneje ustrelili in pokazalo se je, da je bil jokaj neka gospa a duhovniku, ter ga prosila, naj bi bil pojavili stekel. Marve se za lahko prasko, katero mu vzročil, ni zmenil. V torek so se pri Marvetu znaki melanpolije in blaznosti. Prepeljali so ga v bolnico so takoj spoznali, da moža ni rešiti. Marve je hitro pes pro se oznanil v cerkvi, da je ondi zgubila mošnico, v kateri je bilo prvi papirju. Blagi duhovnik hodu stekel vjanju umrl in po po nepopisnih bolečinah in po groznem pri 100 gorko priporočal, da dotični k njemu na dom. Drugi ženski otovil, da bode je našel mošnico, prinese isto prikaže duhovniku starček ter mu iz Ljublj Razbojniški napad. Dne 23 m m mlad mož, katerega so v gozdu izroči mošnjico z novo cedulo 100 lir, naglašujoč, da jo je našel njegov vnuk v cerkvi. Tretjega dne se je zopet predse je odpeljal stavila ista gospa, da vidi. ako se je našel zgubljeni denar, od Čušperka Duhovik jej je izročil denar, in gospa se mu je zahvalila ter proti Zdenski vasi napadli štirj tolovaji, Jeden tolovaj držal konja, drugi mu je nastavil revolver na prsa, tret] ' je i pa pregledal žepe in ga oropal za ves denar, kar ga je imel pri sebi, namreč 85 gld. Tolovaji so se s to svoto zadovoljili in izpustili mladega moža. mu ga prosila, naj si drži za trud od iste nove cedule znesek za štiri sveče in naj jih prižge na čast božjo, ostalo pa naj jej vrne, In tako tudi je storil. Ali kako jejbil presenečen, ko zapazi za nekaj ur kasneje, da je cedula ponarejena, in da je bil nesramno prevarjen! Take reči se godijo v Italiji! Loterijske srečke 1.1. V Lincu dne 14. januvarja V Trstu dne 14. januvarja t. V Pragi dne 18. januvarija t. 1. 12, 34, 68, 29, 50, 83, 72 i 88. 37. ki imajo veliko 20, 12, 82, 28, b2š Tržne cene. i v Ljubljani dne januvarja 1898. Pšenica kr., oves gl. 6.25 kr 10.80kr. rž gl. 8.50 kr., ječmen gl. ajda gld. 8.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 5.65 kr. kr leča gld. 12.— kr., grah gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 10 ponudi obilen postranski zaslužek W. 3877 Heinr. Eisler, Berlin Charlottenstr. pod 5 Spoštovani gospod! Zahvaljam Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prenehala. Pošljite mi takoj še tri steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka, a zraven še tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. Z velespo-š tova njem Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN V Divači, 19. oktobra 1897. Trpotčev Sait) kateri sok deluje (Spitzwegerich tako izvrstno proti kašlju, prsnim bo ečinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod jovin, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20 pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši- ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in naprej naj zabojček še 20 kr Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 »iH i Cenjeni gospod lékárník! Pr«*d kratkim časom sem naročil od Vas jedno stéklenico krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da I stnim bolečinam« je vstala že čez tri Vas moram za to dobro zdravilo I dni, in danes hvala Bogu nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi Zelo spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti ko- hodi Zahva ljajoč se Vam za to izvanredno mazilo za moje znance še tri *tckleriict* po | ostajam 80 kr. po poštnem povzetju poslati. pokoren sluga 8 spoštovanjem VID ZANIĆ Modruš, dne 26. maja 1898. Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, pcpravljajo činam (Fluid) je prav dobro zdra- vilo proti trganju in zbrdanju v prebavljenje, čistijo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit Paziti znamko, ie ker treba samo na tiste varnostno švedške kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare nogah. ljudi, ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, ker samo tisto mazilo je iz moje leka ne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. doda za poštni list m zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinj skemn H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, za Naročila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in doda še 20 kr. poštni list in naj zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.