Ur«UU»lv« uprava, ujat>U«-a»-Kopitarjeva i. Telefon 4001 -«00* UmoOd« aaro6nln» IS Ui, u lno lematv« M Ul - Cel. rad. Ljub-IMu 10.650 u aaroOMn« ta 1 *M' M tnaeraU. IsklJuOno uutopatvt ta »gtaae I« Itollj« U> inoaematvai UPI c*. A Milano. Rokopisov li milni NEC 'IM Heftiger Panzerkampf siidostlich Bayeux Feindlicher Kreuzer und Zerstiirer sovvie zwei grosse Ltindungsschiffe von Selmellbooten versenkt — Sechs Transporter versenkt Aus dein Fiilirerhauptquartier, 9. Ju-ni. Das Oberkonvinando der Wehrmacht gibt bekannt: Au der Kiiste der N o r m a n d i e ge-lang dem Gegner, wenu auch unter boben Verluston durch die Angriffe der deutschen Seestreitkriilte und der Luft-vvaffo, dio Verst&rkung seines Lande-kopfes. Ostlich der Orne gewann unser Gegenangriff vveiter an Boden. Aus dem Laildekopf westlich der Orne griffen feindliche Panzerkrafte Bayeux uin-fassend an und sliessen weiter nach W o-ston und Siidwes(en vor. Sie wur-don etwa 10 km westlich der Stadt auf-gefangen. Unsere aus dein Raum voii O a o n zum Gegenangritf angetretenen Paiizerspitzen stehen nunmehr siidostlich Bayeux in heftigeni Kampf. Aus dem Briickenkopf Sto. Mere E g 1 i s o nach Norden und Siiden vor-stossender Feind konnte gegen unsere hartniickigcn AViderstand leistenden Truppen nur wenig Roden gewinnen. Vor der Oslkiiste der llulbinsel Cher-lt o u r g versenkten Schnellbooto in der Naclit zum 8. Juni einen feindliehen Kreuzer und einen Zerstiirer. Ein wei-terer Zerstorer und ein Panzerwagen-landungsboot vvurden durch Torpedotref-for sclnver hesrhiidigt. fn der lelzten Nacht versenkten unsere Schnellboote im gleichen Seegebiet nus einem feindliehen Verband zwei grosse Laudiiiigssrhiffo mit zusammen 9200 RRT. Durch unsere Minensperren erleidet die feindliche fjandungsflotte laufend vveilere schvvere Verluste. Auch die Luftvvaffe setzte mit Kainpf-und Schlaehtfliegerverbiinden ihre An-grilfe gegen die feindliche Landungsflot- te mit gutem Erlolg fort. Sio versenkte am 7. und in der Naclit zum 8. Juni sechs Transporter mit insgesamt 38.1100 RRT und ein Lamluiigsfahrzeug. Ausser-dem vvurden vier Transportschilie mit liber 30.000 BRT uud aclit Spezlallan-dungsscliilfe schwer besehiidigt. F.in silnverer und zwei leicble Kreuzer er-hielten BombontreHer. .liiger und Flakartillerie schossen 15 leindliche Flugzeuge ab. An der ilalienischen Front liielt der starke feindliche Druck gegen unsere Siehertingstruppen wes|lirh des T i -b e r, im Kiistriinbsehiiitt und heidor-seits des Vlco-Seeg vviihrond des ganzen Tnees an. ohne dass der Feind uennens« erte Erfolge erzielen komite. Dic Stadt Turquinia wurdo von unsere« Truppen aulgegelien. Von eler iibrigen Front vverden keine besonderen Kanipfliaiidlungen gemeldet. Bei der erfolgrciclien Abwehr eines feindliehen Bnii(tenunternehmi'ns gegen die vor der d n I m n t i n I s c h e n K ii s t e gelcgeue Insel Brač lint sich ein Bntnil-lon einer ostmarkisch-hnyerisehen Jii-ger-Division unter Fiihrung von 11 mi pl -mami Thiirner besonders bcvvtihrt. Der englische Oberslleutnnnt Toni Churchill, Kommandant der lnsel I.issn, vvurde gef ungen.senom men. Im Ost en blieben nuch gestern \viederliolte Gegen(ingriffe der Sovvjels nordvvestlich Jnssy erfolglos. Nordvvcsllicli Tnrnopol kam es zu ortliclien Kiimpfen. Unsere Grenadiere und Panzergreniiiliere vernichtelen ilort ein sowjetisehcs Rntaillon und ein Pan-zerabvvohr-Rcgiment. Glavne in največje borbe pri Bayeuxu Glavns smeri invazije so sedaj znane — Sovražnik potisnjen v obrambo ©sršena oklepniška bitka i^^Erodtro od Eayeuxa Hitri bojni čolni so potopili sovražnikovo križnrko in rušilen, kakor tudi dve veliki izkrcevalni ladji — Šest prevoznih ludij potopljenih Fiihrerjev glavni stan, junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na obali Normandije je nspe-lo sovražniku, četudi so mu prizadejali napadi nem.ških pomorskih sil in letalstva hude izgube, da je okrepil svoje predmostje. Z našim protinapadom vzhodno reke Orne smo pridobili nekaj ozemlja. Iz predmostja zahodno od reke Orne so napadle sovražnikove oklepniške sile Bayeux obkoljnjoče ter sunile dalje proti zahodu in jugozahodu naprej. Nekako 10 km zahodno od mesta so bile za-ustuvljene. Naše oklepniške osti, ki so nastopile s protinapadom iz področja C a e n a so v ogorčeni borbi jugovzhodno od Bayeuxa. Sovražniku, ki je sunil naprej iz predmostja Ste. Mere-Eglise proti severu in jngu, je uspelo zaradi naše trdovratne obrambe, ki so jo nudile naše čete, pridobiti le malo ozemlja. Pred vzhodno obalo polotoka C h er-b u r g a so potopili hitri bojni čolni v noči na 8. junij neko sovražnikovo križarko in nek rušilec. Nek nadaljnji rušilec in nek oklepniško izkrcevalni čoln sta bila s torpednimi zadetki močno poškodovana. V pretekli noči so potopili naši hitri bojni čolni v istem ijiorskem. področju iz nekega sovražnikovega oddelka dve veliki izkrcevalni ladji s skupno 9200 ton. Naše minske zapore prizadevajo sovražnikovi izkrcevalni mornarici nenehoma nadaljnje težke izgube. Tudi letalstvo je nadaljevalo z dobrim uspehom z oddelki bojnih in borbenih letal svoje napade proti sovražnikovi izkrcevalni mornarici. Potopilo je dne 7. in v noči na 8. junij 6 prevoznih ladij s skupno 38.000 tonami in neko izkrcevalno vozilo. Razen tega so bile poškodovane štiri prevozne ladje s sknpno preko 30.000 ton in 8 posebnih izkrcevalnih Indij. Neka težja in dve lahki križarki sta bifi zadeti z bombniškimi zadetki. Ix)vci in protiletalsko topništvo so sestrelili 45 sovražnikovih letal. Na italijanskem bojišču se je naduljevul močan »ovratnikov pritisk proti našim zaščitnicum zahodno od Tibere, na obalnem področju in na obeh straneh jezera V i c o tekom vsega dneva, ne da bi uspelo sovražniku doseči omembe vredne uspehe. Mesto T a r q u i n i o so naše čete izpraznite. Z ostalih bojišč ne javljajo o nikakih posebnih vojnih dejanjih. Pri uspešni obrambi nekega sovražnikovega delovanja tolp proti otoku B r u č u , ki leži pred dalmatinsko obalo, se je posebno odlikoval nek bataljon neke vzhodnotnarške - bavarske divizije lovcev pod vodstvom stotnika Thornerja. Angleškega podpolkovnika To m Churchilla, poveljnika otoka Visa, smo ujeli. Na vzhodu so ostali brez uspeha tudi včeraj ponovni sovjetski protinapadi severozahodno od Jnšija. Severnozahodno od Tarnopola je prišlo le do krajevnih bojev. Naši grenadirji in oklepniški grenadirji_so uničili tamkaj nek sovjetski bataljon in nek oklepniško-obrumbni polk. Berlin, 9. junije Montgommery je moral vsled težkega položaja, v katerega so zašle prve čete na prcdnnstju zahodno od izliva reke Orne, s hitrim dovozom novih čet in vojnega materiala po zračni in morski poti okrepiti te položaje. Več sto tovornih jadralnih letal je pripeljalo dve nadaljnji diviziji na področje severnozahodno in severnovzhodno od Bayeuxa. NemM«e čete, ki so bile na obali severno od Bayeuxa, so bile pritegnjene za okrepitev južno od mesta, kjer so bile nemške čete nekako 6—8 km južno in južno-zabodno od mesta v ogorčenih bojih z britanskim! oklcpniškimi oddelki. Tudi vzhodno od Bayeuxa so v teku ogorčene borbe. Skupno razpolaga Montgjmmery na tem področju z nekako desetimi divizijami, med katerimi so tri oklepniške divizije. Istočasno »o bile okrepljene tudi ameriške čete, pripeljane z letali severno od Carentana, z nadaljnjimi oddelki ter oklepniki, tako da so prešle nemške čete na severnem in južnem delu ameriškega predmostja zaenkrat v obrambo. Vsi poizkusi Amerikancev, da bi prodrli nemški obroč, so bili odbiti. V tukajšnjih vojaških krogih pojasnjujejo načrt prve dobe zavezniške invazije sledeče: Čelo generala Montgommcrvja so poizkušale najti med I.e Havrom in Cher-bourgom primerno mesto za izkrcanje, kjer naj bi ustvarile močnejše predmostje, medlem ko so oddelki, ki so pristali iz zraka bolj zadaj na obali, poizkušali uničiti prometne naprave in preprečiti ali pa vsaj zavlačevati dovoz nemških divizij. To predmostje je bilo ustvarjeno med rekama Orno in Viro Smer sunka proti Baveeuxu in proti reki Viri k; že, da obstoji med 2 divizijama, pripeljanima z letali v notranjost polotoka Cotentin. ki sta bili medtem povečani z morske strani z novo divizijo ter z zračne strani z novimi pristanki, ožja operativna zveza. Te doslej pridale čete naj bi se brez-dvomno po načrtu zavezniškega vodstva združile in potem skupno prodirale v smeri zaliva St. Malo, katerega naj bi dosegle približno v višini mesto Abran-ches. Z izvedbo tega načrta bi zavezniki odrezali Cotentin od zaledja in bi nato prešli v sp'ošen napad na Cherbourg. Vendar je pri tem glavni problem, da bi zavezniki dobili v roko luko, ki bi omogočala večja izkrcanja, predvsem možnost, da" bi tudi večje ladijske edinice prenašale svoj tovor neposredno na suho. Mnogo angleškega brodovja čaka, kot so ugotovila nemška izvidniška letala, v lukah onstran preliva gotovo na to, da dobe zavezniki neko izkrcevališče, kakršnega bi na primer predstavljal Cherbourg. Nemški protisunek iz Caena v smeri proti morju in iz Cherbourga v smeri proti Carentanu je preprečil ta sovražnikov načrt. Medtem so bile ittočasno odposlane nove nemške čete oo prostor med predmostjem in oporiščem sovražnikovih padalskih čet na Cotentinu. Kakor so poudarjali včeraj zvečer v vojaških krogih, je za obrambo zelo važno, če se spozna sovražnikov načrt Nemško vojaško vodstvo bo lahko sedaj, kakor se splošno meni, v polni meri pod-vzelo svoje protiukrepe, ker so vsled prve faze invazije glavni sovražnikovi načrti že znani. Nadalje poudarjajo, da so bile Velike sovražne izgube, zlasti velfke so izgube med padalci Berlin, 8. junija. Potem, ko so nemške čete 6. junija popoldne med Cherbourgom in Le Havreom deloma pognale v morje, deloma pa potisnile na najožje obrežne odseke vse iz zraka izkrcane Britance in Ameriikance, je pričel sovražnik, kot je bilo pričakovati, v večernih urah z drugim napadalnim valom. Na številnih mestih so prileteli nad normandijsko obalo težki bombniki s pripetimi tovornimi jadralnimi letali v skupinah po sto in še več letal. Številna krdela so zašla v obrambni ogenj protiletalskega topništva ali pa so jih napadli nemški lovci. Večina tovornih jadralnih letal je pri- Boji s tretjim valom ^padalcev Napadena nemška oporišča so ostala nedotaknjena Berlin, 9. junija. Britansko severnoameriške invazijske čete so v popoldanskih in večernih urah 8. junija močno povečale svoje napore, da bi zadržale naprej prodirajoče nemške čete, Ki so prešle v protinapad. Močni oddelki angleških bombnikov so napadli nemške postojanke in zveze v zaledju. Z letali so bili pripeljani številni novi oddelki čet in to na področja Caena, Bayeuxa in Caren-tana. Tudi z morske strani so bila pod-vzeta v varstvu težkega ladijskega topništva nova izkrcanja na dosedanjih pred-mostjih. Nemške čete so se tudi temu tretjemu valu invazijskih čet odločno uprle ter divjajo tu ogorčeni boji. Nemci so obdržali svoje zaporne postojanke na polotoku Cherbourg. Ob izlivu reke Vire so ostro napadle nova sovražnikova izkrcavanja. Z vseh strani napadena nemška oporišča med Arromanchesom in Port de Bessinom so ostala nedotaknjena ter odločno nadaljujejo borbo. Vzhodno od reke Orne so uničile nemške čete vkljub temu, da je skušal sovražnik s padalci pojačati tamkajšnje obkrožene enote, nadaljnje sovražnikove sile. Invazijske čete so utrpele na področjih severno od Carentana, severno in jugozahodno od Bayeuxa, pri Caenu ter pri poizkusih, da bi prekoračile reko Orno, znova zelo težke izgube. M A, M Berlin. Drugega dne napada na severno francosko obalo je otežkočalo viharno vreme v zalivu reke Seine Ame-rikance in njihovo letalstvo. Poskušali so izkoristiti 1200 m visoko ležečo plast oblakov ter pripeljati prevozniška letala in prevozniško jadrnico v bližino pristajalnih ciljev. Nemško srednje in lahko protiletalsko topništvo sta stopili popolnoma v boj ter zbili več letal. stala na odseku Orne, druga pa so se spustila na tla južno od Le Havra, v okolici Carentana, na vzhodni in zahodni obali polotoka Contentin ter v zaledju. V hudih nočnih bojih so nemške čete uničile večino za njihovim hrbtom izkrcanih padalskih edinic ter so očistile zaledje. Sovražnikove človeške in tvarne izgube so bile izredno visoke. Večkrat so prišle v nemško ujetništvo kar strnjene edinice. Istočasno je položil sovražnik s težkim ladijskim topništvom zaporni obroč artilerijskega ognja okrog starih izkrcevališč ter je pričel dovažati na obalo oiačenja. Obalna obramba ter v valovih napadajoča nemška bojna letala so imela med Britanci in Severnoamerikanci krvavo žetev. Več varovalnih vojnih ladij je bilo zadetih s torpedi. Po uničenju za nemškimi obalnimi utrdbami iz zraka spuščenih padalcev so pritisnili nemški oddelki znova na izkr-cevališča. Neko manjše mostišče ter razna odporna gnezda v notranjosti Norman-skega polotoka so bili odstranjeni. Iz lege posameznih izkrcevališč lahko sklepamo o sovražnikovih namerah. Severnoamerikanci poizkušajo s svojimi ob Viri in nasproti otoka Jersey izkrcanimi, ali iz zraka vrženimi silami odrezati Normanski polotok od Cherbourga. Iz sunkov ob Orni stoječih edinic pa vidimo, da skuša sovražnik razširiti svoje tamkajšnje mostišče. Poleg ogromne množine ljudi, orožja, ladij in letal, s katerimi razpolaga nasprotnik, je za sedanji potek bojev značilno predvsem dejstvo, da meče vse svoje razpoložljive sile v boj vedno na istem prostoru. Oddelki, ki jih je bilo opaziti pred obalo med Calaisom in Dunkerquom, so imeli očividno le nalogo, da prevamjo nemško obrambo. Dosedaj še niso izvršili nikakih izkrcevalnih poizkusov. V prvih 24 urah invazije je sovražnik z brez»b- invazijske čete v teku včerajšnjega popoldneva povsod potisnjene v obrambo, iz česar sklepamo, da so i emski protiukrepi vedno bolj učinkoviti. Bern, 8. VI. Vojaški odbor britanske vlade se nahaja po vesti >Kxchan-ge Telegrnphac od ponedeljka popoldne dalje skoruj v neprestanem zasedli n j ti. Stockholm, 8 junija. Ozadje ameriško-angleške ofenzive na zap.idu je dobilo globok simboličen poinen s tem. da je šel ameriškega generalnega štaba Marshall, vrhovni vodja vojaških operacij v taboru zapadnih sil, imel svoj zadnji govor pred pričetkom invazije na sovjetskem teritoriju. Govoril jc namreč v sovjetskem poslanstvu v \Vashingtonu, kjer mu je poslanik Gromikov izročil visoko sovjetsko odlikovanje. Tudi to nnm jasno priča o značaju nove ofenzive, ki jo je izsilila Moskva z najhujšim pritiskom na zapad-ne sile. Berfn, V poznih večernih urah dne 6 junija in v sledeči noči je kakih 50 do 60 britanskih lovskih letal napadlo v Biskajskem zalivu skupino nemških rušil -ccv. Čeprav so sovražnikovi lovci pozno v noč nadaljevali svoje napade, vendar niso imeli nikakih uspehov. V»e bombe so mdle v vodo. Berlin, 7. junija. V Rouenu so ustanovili prvo zbirališče pri invaziji ujelih Angl^anieričanov. Ko so vodili tjakaj ujete Britance in Kanadčane, je piišlo na poti do incidcntov s civilnim prebivalstvom, ki je v ujetnikih videlo krivce za težka razdejanja ob priliki angloamcri-škega bombardiranja tega starega mesta Berlin. V berlinskih vojaških krogih izjavljajo, da je lo šele prvi val invazije in da jc nemško vodstvo zelo zadovoljno z obrambo. Vendar doslej v Berlinu *c ne računajo z nadaljnjimi močnimi invazijski-mi poizkusi, bodisi na drugih mestih ali celo na več mestih. Doslej je invazija predvsem na prostoru med I.e Havrom in Cherbourgom V nasprotju s trditvami zaveznikov ni bilo doslej .iporabljeno niti z nemške, niti v. angloamcriške strani nobeno novo orožje. Berlin, 8. junija 7. junija dopoldne sta se približali vhodu v Lc Mavrsko luko dve križarki, ki sta istrelili več salv na utrdbe priTrouvillu. Točen ogenj nemških obalnih baterij ju je prisilil, da sta se umaknili. V zaščiti močnih oblakov megle sta odpluti sovražnikovi ladji na morje. Berlin. V popoldanskih urah 8 junija jc ležal nad morskim področjem pred obalo med Arromanchesom in izlivom reke Orne velikanski oblak dima, ki ga jc razvlekel šc veter in je bil dolg približno 50 km Kakor poročajo nemško obalne baterije, je povzročila ta oblak dima neka sovražnikova križarka, ki o jo zažgali nemški letalci. Nemški protiukrepi v Normandiji 11. i lin. 8. jun Na normanskem obalnem področju so izvedli Nemci v večernih urah 7. junija energične protiukrepe. Britanski padalci so se polastili krajn Varaville, ki leži vzhodno od izliva reke Orne nekako 3 km južno od obale. Z nemškim sunkom jo bil osvojen kraj in nato so Nemci sunili proti zapadu in jugu. Nemške sile so prekoračile reko Orne in pritisnile britnnske padalce proti jugu. Poizkusi sovražnikovih oklepnikov, da bi dosegli odporna gnezda pristalih čet, so se izjalovili pod številnimi izgubami bojnih voz. Na področju Bay-euxa je prišlo do hudih, za Britance izgub polnih bitk med oklepniki. Berlin. 8. jun. Predmostje brilai.sko-severnonmeriških invazijskih čet na področju izliva reke Orne ne kaže doslej v nobenem pogledu strnjenega liojišča. V noči na 8. junij so obstreljevale številne nemške sile neprestano nnpadajočo sovražnikovo pehoto in pristajalno mornarico. ki je bila v zalivu Seine. Kljub mogočnemu bombardiranju in težkemu obstreljevanju z ladijskim topništvom ni mogel sovražnik doslej izločiti teh utrdb. Na vzhodni obali reko Orne so dobile nemške čete ponovno zvezo z nekaterimi oporišči in na zapadtiem delu sovražnikovega predmostja se je zlomil v nemškem ognju napnd britanske pehote, ki je imela za nalogo, da osvoji neko obrambno napravo, ki je bila med dvema pristajalnima točkama. Stockholm. 8. jun. Neki severnoameriški vojni dopisnik, ki se je udeležil nekega prevoznega poleta devetega severnoameriškega letalskega zbora iz Anglije v Francijo, je izjavil v časopisu »Svenskn Dagbladct«. da tak polet ni nikak nedeljski izlet. Trup prevozniškega letala, na katerem je poletel, je bil pri svojem povratku v Anglijo zelo poškodovan. Letalo je izgledalo kakor konzervna posoda, ki jo je odprla žena s slahim odpiračem, žena, ki je dobila posodo prvi? v roke. Veliko število ameriških prevoznih lelal je imelo na krovu mrtve in težko ranjene, mnogo letal pa se sploh ni vrnilo v svoja oporišča. Včasih nam j'' h!lo tako pri duši. kot da letimo skozi cesto, polno strojničnih izstrelkov. Rde- če in zelene sledi svetilnega streliva co rezalo velike loke skozi zrnk tnko. da so vzbudile vtis, da gledamo uto, ki jo pre pleta divja vinska trta. Ženeva. 8. jun. Po Reuterjevi vesti |e vrhovni glavni «tan v sretlo objavil, da je bil nek ameriški generalni major degradiran v podpolkovnika ler poslan v Združene države, ker je pri neki zabavi izdal približni datum invazije, ko je ib' jal: »Pri moji častni besedi, invazija se bo pričela pred 13. junijem.« O tem dogodku, ki se je zgo<,;l pred dvema me secema, so do«lej iz varnostnih razlogov molčali. Generala je naznanila neka dama vojaški policiji v AVasliinglonu. Stoekholm. Prve britansko in severnoameriške naskalrovalne čete. ki so dosegle francosko obalo, so bilo skoraj vse uničene z Izredno močnim nemškim zapornim ognjeni, poročajo očividci pričel-ka poizkusa zavezniško invazije, kakor javlja agencija »ITn'*"Daily Sketcha< stavile Moskvi, Londonu in Washing-tonu predlog glede osnovanja posvetovalne skupščine po alžirskem zgleda na ¥ih©dn@in bepšču Uničenih je bilo mnogo sovjetskih oklepnikov Za domovino so darovali svoja življenja Berlin, 0. junija. Severozahodno od Jašija so napadli boljševiki 7. junija na več mestih. Močni topniški predpripravi so sledili krajevni izpudi oklepnikov in pehote, v obsegu ori-bližuo enega cfo dveh bataljonov. Napadi so bili odbiti deloma s protisunki. Pri tem je bilo uničenih 29 sovjetskih oklepnikov. Dva nadaljnja oklepnika sta bila zadeta z bombami, ko so nemška borbena letala napadla sovražnikove položaje. Severnozaliodno od Turnopola so popoldne napadli nemški grenadirji. Po kratkem topniškem obstreljevanju so zavzeli nek kraj in v bližini ležečo višinsko postojanko. Bežeči sovražnik je piliti! v nemških rokah mnogo ujetnikov. Nadalje je bilo zaplenjenih ali uničenih mnogo topov, strojnic in drugega orožja. Nemški letalski oddelki so napadli nadalje kolodvor Kolomea in več sovražnikovih iztovarjališč ua področju Tarnopola. Tudi na ostalem vzhodnem bojišču je prišlo v posameznih odsekih, tako na področju Ostrove, do krajevnih bojev. Na visokem severu je bilo odbitih mnogo manjših sovražnikovih ogled-niških sunkov. V noči na 8. julij so napadli nemški letalski oddelki v povečanem obsegu sovjetska oporišča in pripravljalne položaje na področju jašija. Napadenih je bilo večje število kolodvorov na področju Gomela, llrjanskn in kalinkovičev. Bombo so uničile transportne vlake, podrle železniške naprave, ter zaž.gale skladišča gradiva. Berlin. Sovjetska oporišča na področju med Prutom in Dnjestrom so 8. junija učinkovito napadli nemški bombniški oddelki. Na več mestih so zletela v zrak velika skladišča pogonskih sredstev ali pa so bila zažgana. Berlin. Napad nemških in romunskih čet dne 30. maja, ki je bil izveden severno zapadno od Jašija, je dovedel do zasedbe važne višinske postojanke, kl obvladuje nižine med rekama Jinija in Prutom. Berlin. Napadalni podvigi nemških bojnih in borbenih oddolkov na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili tudi dne 8. junija zavarovani z močnimi oddelki nemških lovskih letal. Ti oddelki so varovali zračni prostor pred sovjetskimi letalskimi oddelki ter so ludi sami ponovno podvzeli sunke v sovražno ozemlje. Pri toin so sestrelili po doslej še nepotrjenih poročilih 16 sovjetskih lovskih in bojnih letal. Na področju Tarnopola je uničil nek oddelek nemških borbenih letal pri nizkem poletu,^ ki ga je nenadoma izvedel na neko važno so- vražno postojanko, štiri sovjetske lovce, ki so poizkušali odbiti napad nemških borbenih lelal. Puškinov dom razdejan Riga. Hišo znanega ruskega pesnika Puškina, ki je jugovzhodno od Ostrove, so 2. junija s topništvom in protitankovskim topništvom zažgali Sovjeti, kljub temu, da tu daleč naokrog ni bilo nobenih bojev. Sovjeti so s tem uničili kraj, h kateremu so v prejšnjih časih v6ako leto romali tisoči in tisoči. Obramba Evrope bo Japonski vzor Tokio. Agencija »Domei« piše v nekem komentarju k invaziji, da še ni treba posebej poudariti, da bo imel nemški obrambni uspeh pri zavezniški invaziji tudi velike posledice na vse sedanje in bodoče operacije v Pacifiku. Japonska upa, da se bo posrečilo nemškim četam do poslednjega moža uničiti zavezniške izkrcane edinice, da bo lahko obstojala Evropa tudi v nadalje kot nepremagljiv jez nemške obrambe napram zahrbtnim načrtom zavezniških držav. Novi razvoj v Evropi bo služil Japoncem v njihovi borbi za popolno uničenje sovražnika na pacifiškem bojišču kot vzor. Medtem pa ne bo posvečala Japonska prevelike pozornosti evropskemu bojišču, temveč se bo združila na pocifiškem bojišču in storila vse, da bo tu sovražnika popolnoma uničila. Tokio. Bivši japonski veleposlanik v Italiji Toshio Širatmori je izjavil v nekem komentarju k drugemu bojišču Anglo-amerikancev med drugim: »Odvisnost An-gloamerikancev od njihove materijelne premoči, njihovo podcenjevanje duhovnih faktorjev bodo zaveznikom na koncu močno škodovali. Angloamerikanci se bodo morali sedaj zoperstaviti nepremagljivi moralni moči Nemčije. Izid vojne bo »Bolj vroče ko ¥ peklu« Očividec o bojih na predmosfjih Stockholm, 8. junija. Prvo britanske in severnoameriške naskakovalno čete, ki so dosegle francosko obalo, so bile skoraj vse uničene z izredno močnim nemškim zapornim ognjem, poročajo očividci pričetka poizkusa zavezniške invazije, kakor javlja agencija »United l'ress< v nekem članku dnevnika »Dagens Ny-heter«. Prva doha invazije je bila zelo krvava in strašnejša, kakor so si jo mogli predstavljati tudi najodpornejši stari vojaki. Nemške strojnice in topovi so kosili s točo izstrelkov, kakor kosa mlado travo. Britanski vojni fotograf Bert Brandt, ki je prebil pol ure na prvem zavezniškem predmostju v torek zjutraj, se je vrnil na angleško obalo ves pretresen od prizorov, ki jih je tamkaj videl. Na drugi strani Kanala, tako je izjavil, je bolj vroče ko v peklu. Anzijsko pred-mostje ni nič proti temu. Nemci imajo izredno spretno sestavljen sistem stroj-ničnih odpornih gnezd. Nemški vojaki so hladnokrvni in pokazali so v polni meri svoje visoko znanje. Čakali so, da so prispeli prvi zavezniški vojaki na kopno ter jih obsipali nato z orkanom ognja in jekla. Istočasno pa so odprli nemški topovi ogenj na pristajalne čolne, ki so se bližali obali. Nenaden nemški odpor je povzročil nered med ladjami, ki so imele na krovu težko opremo za pristale pešce. Anglo-ameriška pehota je prišla s tem v zelo težak in nevaren položaj. Brandt dvomi nad tem, da bi bila nemška obalna obramba premagana. Na mnogih obalnih točkah so bile izgube zavezniških čet izredno visoke. Povprečno je, tako meni britanski vojni fotograf, padel velik odstotek zavezniških vojakov. Dokler je bila plima, so lahko brez težav pristajali naskakovalni zavezniški čolni ter jih niso ovirale nemške podvodne ovire. Ko pa je nastopila oseka, se je mnogo čolnov zapletlo v te ovire in obviselo na zaprekah. Z naraščajočo oseko so sledile ekpslozije, ki so oslabile nadaljnje dovajanje čet in gradiva. Prav tako je bilo na obali, ki se je pričela tresti kot ob izbruhu potresa, ko so začela eksplodirati minska polja. J a prizor je bil neverjeten in neresničen, pripovedovalcu tega ne bi verjel, ce vse-ca te«a ne bi videl na lastne oči. Grmelo je," bliskalo se in bobnelo in mnogo mož je padlo v hudem nemškem ognju, drugi pa so se spotikali nad trupli svlluxter<, ki je bila usidrana v pristanišču St. Malo. Ladja je poškodovana, Pclsžaj ra zaSiactasm bojišču danes zjutraj Berlin, 9. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča: Po poročilih, ki so prispela danes zjutraj, se položaj na in-vaziiskem bojišču ni bistveno izpremenil. Zavezniško vrhovno poveljstvo je z novimi pristanki, ki jih je izvršilo v večernih in nočnih urah zapadno od izliva reke Orne in severno od Carentana okra-pilo predmostja. Vsega skupaj je sedaj tukaj najmanj 15—16 ameriškoangleških divizij. Velik del teh divizij jc utrpel doslej že tako močne izgube, da je njihov bojni duh močno ojicHal. Slokar, bratranca; skupila sta jo tudi ta dva ,a ne tako hudo. v Boj muham. Goriški prefekt je tudi letos izdal posebno okrožnico, v kateri poživlja podrejene župane, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi uničujejo muhe, prenašalke raznih bolezenskih bacilov. Umrl je v Gorici v bolnišnici dr. Jos. Polec, sodnik. Prišel je v Gorico v novembru lanskega leta ter si je brž pri dobil vseobče spoštovanje. Sedaj pa ga je nenadna smrt odtrgala od dela. Star je bil 44 let. Naj počiva v miru! Policijska ura v Gorici je od desetih zvečer do petih zjutraj. Urnik za prihod in odhod iz mesta je pa od šestih zjutraj Posebno težke izgube so utrpele in-vazijske čete, kolikor se je dalo doslej do devetih zvečer. ugotoviti, zaradi delovanja nemškega le- 1 Cerkvene vesti. Na dan Sv. Rešniega ■ l i___ i 1 „ _____iU n H! n«imino Nove skladbe Primož Ramovš: Preludij. PastornI. Tokata. Te tri nove skladbe za klavir so pravkar izšle pri Akademski založbi v Ljubljani. Primož Ramovš, ki 6e je v zadnjem času uveljavil z nekaterimi skladbami v slovenski javnosti ter žel polno priznanje naše strokovne kritike, zasluži tudi v teh novih skladbah vso pozornost. — — Nove cene v brivski stroki A. Brivska stroka: ,< Britje I. kat. 3.50, II. kat. 3.— ; britje in čcisanje I. kat. 4.50, II. kat. 4.—; britje glave I. kat. 9.—, II. kat. 8.— ; striženje los 1. kat 7.—, II. kat. 6--fazoniranje I. kat. 5.—, II. kat. 4.—; striženje Dratil po naših ulicah in preko naših polj med svoje ljudstvo. Cvetje so mu sipali na pot naši najmlaj-ši-angelčki, vonj kadila se jo sivil po ulicah in trgih, z Grada je grmel topič. Jek stoterih pušk je dvignil jate golobov, da so raznaša^i na vse strani sporočilo: Ljudje, radujte se! Kralj kraljev gre med vas in vas blagoslavlja! Letos je le mogočna rjava gmota, ki se Jo drevila pod tromostovjem, mogla Ljubljančanu vzbuditi čustvo ugodja, vse drugo je bilo tako cmeravo. Praznik je bil le pod cerkvenim svodom. Stolnica sv. Nikolaja se je ob osmih napolnila z verniki, ki so hoteli biti vsaj pri odsvitu nekdanjega zmagoslavnega pohoda Kristusa, v božanski ponižnosti skritega za podobo belega kruha. Med vso slovesno škofovo mašo so donelo po cerkvi evlia-ristične pesmi in himne Kristusu kralju Vsaka jo budila spomin na mogočno prizore s kongresov, ki so tako vzvalovili ves naš narod. Pa kaj se je zgodilo žo od takrat! Izkazalo se je: »Hudič hodi okrog kol rjoveč lev in išče korra bi požrl.« Dobro jo izkoristil zmedo in stiske časov in imel malo uspeha. Žalostne misli za praznik zmagoslavja Kristusovega! »Praznika svetega danes radujmo se«, so zapeli po maši pevci. Mehka melodija je razgnala vse težke misli. Spet si vi- del pred seboj procesijo: beli otroci, možje, žene, bandera, prapori, duhovščina z nebom — in nad vsem tem so plavali prav isti toni , zvoki godbe: »Praznika svetega danes radujmo 6el« Izpred glavnega oltarja jo krenil sprevod k oltarju brezjanske Matere božje. Kakor nekoč na oltarjih, postavljenih na ljubljanskih trgih, se je izvršilo počešče: nje presv. Rešnjega Telesa. Evangelij, prošnje, blagoslov. Ozri so milostno, o Bog, na ponižne prošnje svojega ljudstva in odvrni šibe Svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo. Kuge, lakote, vojske reši nas, o Gospod! Daj in ohrani sad zemlje. Ponižaj sovražnike svete Cerkve. Daj vsemu krščanskemu ljudstvu mir in edinost. , Komaj se je pomikal sredi množice sprevod z Najsvetejšim po cerkvi. Še trije evancelijl in blagoslovi — konec je bilo obhoda, ki smo ga spremljali le z. očmi. naš spomin pa Je v tem prehodil leta in kraje. Ni bilo letos tako v Ljubljani, kot nekoč, pa je bilo vendar lepo. Po vseh cerkvah je bilo vse kar najbolj svečano, da bi lepše tudi nekoč ne bilo, če bi bilo tako vreme. Marsikje na deželi pa jo žalost stiskala ljudem srce. Ni cerkve, ni duhovnika, nič več ne sloje hiše. pred katerimi so stali ob procesijah oltarji. MonSIranco je oskrunila in odnesla zločinska reka Nič več no nro Kristus med žita, da bi jih blagoslovil. Očisti nas, o Bog, v trpljenju, izžgi vso površnost. Petem pa. o Bog, reši nas vojske in ponižaj svoje sovražnike, da bodo spet vsa naša nolin in gozdovi videli nn Telovo obhode, lepšo, kot kdaj koli. Topili in risanice pa naj pokajo lo Tebi v čast. Zgodovinski nafoerki 10. rožnika 1190. leta je utonil v reki Salcf v Mali Aziji rimako-nemškt cesar Friderik L Barbnrossa. Ko je Friderik 1152. leta zasedel prestol, je uredil najprej razmere v Nemčiji, nato pa je obrnil pozornost v Italijo, kjer je hotel okrepiti cesarske moč. V severni Italiji so mesta zatadi obrti in živahno trgovine obogatela ter postajala bolj in bolj 6amoslojna, nastale so razne mestne republiko, nezavisne od deželnih knezov in cesarjev. Friderik je sklenil napraviti red. Sjiočetka je imel srečo, uklonil je lombardska mesta, Milan pa, ki se mu je najdalje upiral, do tal porušil. V tem se je cesar spri s papežem, ta pa se je zvezal z loinbardskimi mesti. Zavezniki so cesarja pri Legnanu 11S6J L premagali, s čimer so propadli vsi prejšnji cesarjevi uspehi. Friderik je uvide! nesmisel nadaljnega boja in sklenil z lombardfikimi mesti mir, v katerem jim je priznal lastno upravo in sodstvo. Neuspeha v Italiji je bil kriv saško-bavareki vojvoda Ilenrik Lev, ki ni maral cesarju poslati pomoči. Zato mu je ta zdaj odvzel obe vojvodini. Bavarsko je izročil Otonu \Vittelsbachovcu, odcepil pa od nje Štajersko, ki jo postala s tem samostojna voj-vodina (1180). Po ureditvi ne mili i h razmer je odšel poslednjič v Italijo, kjer je v Milanu slavil ženitovanje svojega sina Henrika s Konstanoijo kraljestva obeh Si-ciUj, nalo pa je odšel na čelu močne križarske vojsko preko Balkana in Malo Azije v Sveto deželo, pa še na poti umrl. Friderika I. Barbarosso smatramo za najpomembnejšega rimsko-nenuškega cesarja. 1589. leta je umrl Luis de Oamoens, največji portugalski plovnik. Rodil se je 1524. leta v Lisboni kot ein ubožne plemiške rodbine, živel najprej na dvoru, pa odšel k vojakom. Dolga leta se je klatil po morju, bil v Indiji in na Kitajskem. Najpomembnejše delo je Os Lusiadas, portugalski nacionalni ep, ki slavi Vasca da Gama, njegov pohod v Indijo in junaška dela Portugalcev. 1868. leta je padel kot žrtev atentatorja na Topčideru v Beogradu 6rbski knez Mihajlo Obrenovii, ki se je mnogo trudil za osvoboditev kristjanov izpod turškega jarma. V ta namen je vzdrževal stalne stike ne samo s Črnogorci, ampak tudi z Bolgari ter sklenil z njimi zveso, v smislu katere naj bi 6e osnovala 6kupna srb-sko-bolgareka država. Z Mihajlovo smrtjo so propadli tudi njegovi načrti. 1912. leta je zatisnil oči Anton Aškerc, največji slovenski pesnik-epik. Novi grobovi »rta Francka Demšar. V Ljubljani je umrla gospa Francka Demšar, rojena Košmelj. Blago mater bodo pokopali v soboto ob 3 popoldne iz kapelo svetega Frančiška na Žalah. Naj rajnica počiva v miru, vsem njenim dragim naše iskreno sožaljel Za današnji dan Koledar Sobota, II. rožnika: Marjotu Škotska, kraljica tn vdova; Bogumtl, škof; Mav- rln, opat In mučonoc. Nedelja, It. rožnika: S. pobtnkoStno, Barnaba, apostol; 1'artztJ, spoznavale«; Feliks, mučenoo. Dramsko gledališče Sobota. II. junija ob 18: »Nevesta s krono«. Rod B. Operno gledališče Sobota, 1(. junija ob 18: »Manon«. Rod Sobota. Kino Matica »Poročna noč« ob 16 in 19. Kino Union »Zagovornik Ima beaoU za vo-11 k i tu oltarjem. Mohorjeve knjige te vedno lahko naročite * .Mohorjevi prudajatul nu Miklo-ilčevt renti II. 1'redulštvo Zadružne gospodarske banko je drovalo Viuoeneljevi konforeuci zn župnijo Marijinega Oznanjenja lir 6110 namesto evetj« na grob pokojne tuatore od kolegice Alojzije Demiurjove. Prosvetni oddelek pokrajinske uprave valit vso učne moči, k| so po II. aprilu 1941 prišle z Gorenjske, Sp, Stsjorske I. dr. ali Ii Italijanskih pokrajin, pa niso zaposleno s poukom v šolali, nnj so čimprej iglase v Puccluljovi ulici 9, soba 9. Uenedv obtožbe In tolažbe Je naslov postnim govorom, kl jih Je Imol letos v stolnici g. ikof dr. tiožmau. Zdaj Jlb dobite v Mujlgl. Cen a < llr. Reven deček Jo zgubil v sredo dopoldno 100 lir, ko jo šel iz splošno bolnišnice čer, ftmnrtlnsko cestn peš; od tnin pa s tramvaji in do tromoutovja ln nnto v Židovsko ulico. Pošteni najditelj so lepo prosi, da vruo otroku njogov prihranek In ga odda v uredništvu »Slovenca«. Namesto cvetja na grob gdč. Mathtaa Ivnno darujeta Friinju In Alojziju Nadrnh 100 lir za Elizahetno konforonoo Frančiškanske župnije. Ga. KrulJ Marija pa 100 lir zn Vlneencijevo konferenco. Prosvetni oddelek pokrajinske upravo vabi vso slovenske učno moči, ki niso ra-poslene s poukom v šolah, nuj so čimprej zglnso v Pucoinljovl ulici 9, soba 9. l'člle se strojepisja) Novi eno-, dvo- la trimesečni tečaji — dnevni Iti večerni — pričonjujo 12., 13. In 14. Jun. Pouk dopoldne popoldne alt »večer po ioljl obiskovalcev. Modoma strojeplsntca, desetprstna metoda. Učnimi zmerna. Vpisovanje dnevno. Prnk-tlčno znanje, vsakomur vedno koristnol — Inrorniaelje, prospekti: Trgovsko iičlllščo »Chrlstofov učni zavod«, I>oinohrnn'kn 15. Poteg šolskega ln mladinskega zbora, bo nastopil nn javni produkciji šolo Glus-bono Matico v torek, oh pol 6. uri zvečer, v veliki filhnrmonlčni dvorani, absolvent višje šolo klavirskega oddelka Glasbono Matico, Demšar Gojmir, ter znlgrnl Chopl-novlh Pet preludijov in Tri škotske ploso. V tretjom delti produkcije bo nastopit šolski zbor, ki bo med drugim izvajal tudi tri odlomke li Dvolakovo kantato »Mrtvaški ženin«. Pri toj točki bodeta nastopila tudi dva solista, tn aicor Franja Senegačnl-kova In bariton Smrkolj Ii šolo ge. \VI-stinghnusnove. Demlar je Iz šolo gdč. Ogrl-novo. mladinski ln šolski zbor pa Iz šolo rnvnnteljn Poliču. Podrobni spored v Knjigarni Glnsbeno Mutice. Iz gospodarstva Ilrvatske banke v letu 1913. Računski zaključek Hrvatsko občno kreditno banko za lansko leto izkazuje 2.315 milij. kun čistega dobička, kar da s prenosom dobička iz prejšnjih let v znesku 0.3 milij. skupni dobiček 8.64 milij. kun. — Hrvatska kmetijska banka izkazuje za lansko leto 0.407 milij. kun čistega dobička, s prenosom iz prejšnjega leta pa 0.427 milij. kun. Z Vrhnike Naročniki »Slovončcvo knjižnico« naj dvignejo knjigo »Vas« na Podlipski cesti 0. Tam so tudi naroča knjigo »Slov. knjiž.« in »Svetove«. Prodaja posameznih knjig ter romana v slikah »Ivanhoe« in »Quo vadiš«. Časopise »Slovenec«, Slovenski dom« in »Domoljub« dobite v trgovini Peter Ilabič, na Novi cesti poleg šolo. Cenenn in dobra knjiga — lo je geslo Slovenčeve knjižnice. Kakor lahko vidile, ga ludi izvršuje. Za bore denarja si lahko vsak omisli lepo družinsko knjižnico, ki mu bo ob golovih urah v razvedrilo. Knjiga, ki še posebno spada v vašo družinsko knjižnico Kenry Bopdeaux: Rodbina naquByil!ardou vam najbrže še manjka. Ker je v resnici prava družinska knjiga, si jo takoj kupite! KULTURNI OBZORNIK P. L'Eremit : »Velika prijateljica« Kot predzadnja knjiga v zbirki Naša knjiga, ki jo izdaja Ljudska knjigarna, je pred kratkim izšla velika povest znanega pariškega župnika pisatelja Pierra L'Eremita »Velika prijateljica«. Tega pisatelja poznamo Slovenci že prav dobro po nekaterih ljudskih povestih, ki so izhajale svoj čas v Ljudski knjižnici (Zena z zaprtimi očmi, Zena z odprtimi očmi), ali pa v podlistkih naših dnevnikov (Med menoj in njo ni treba župnika itd.). Že večkrat sc je poudarjalo pri nas, da je slovenski L'Eeremite F. S. Finžgar, še nikdar pa nisem tega občutil tako zelo, kakor pri branju tega romana, ki spada med najboljša dela imenovanega pisatelja, daleč boljša od vseh, ki so bila prevedena v slovenščino, In mislil sem na Finžgarja, ki se mu je snovala nekoč podobna povest v mislih in jo je potem vrgel na papir v močni mohor-ski črtici »Ta naš Jaka!«, s katero je pokazal poguben vpliv jeseniških tovarn na staro patriarhalno življenje na vasi ter na vrnitev gruntarskega sina iz tovarne na stari dom in v staro kmečko življenje. Mislil pa tudi na njegov roman »Iz modernega sveta«, le da je tam problematika vsa drugačna. Pierre L'Ere-mite je namreč zasnoval svoj roman »Ve- lika prijateljica« na prav taki razliki med industrializacijo podeželja po tovarnah in starega kmečkega življenja med njivami in gozdovi, ki redi kmeta bolj gotovo, kakor pa tovarna. Nekaj pa je zanimivo za Eremita kakor ludi Finžgarja, da ne prijemljeta tega problema z gospodarske strani, temveč — moralne. Vidi se namreč, da L'Eremite ni proti industrializaciji po — poštenih tovarniških lastnikih, katerim bi ne bil mar samo dobiček za vsako ceno, temveč tudi nravno življenje delavcev, ki bi ne bili samo brezdušni kapitalisti, temveč tudi resnični dobrotniki. Toda takih tovarnarjev je zelo malo, zato so tovarne podeželju skoraj redno samo v moralno škodo, pospešujejo pokvarjenost nra-vov, izpodkopavajo vero in s svojo gospodarsko labilnostjo prete delavstvu s katastrofo. Tako se ustvarja izkoreninjen proletarijat, ki bi bil kot kmečki stan sicer trdno zasidran v zemljo, tako pa ga revolucionira vsaka demagogija in vodi na barikade umirat za —agitatorje. Grešili so proti »Veliki prijateljici«, ki je — zemlja in trdno delo na njej ter vsa ta duhovna usmerjenost, ki je zvezana z življenjem na zeml|i. Lepota pokrajine se spremeni v sajaste in smrdeče doline, nravno življenje pa se ob »gotovem denarju« kvari po delavskih beznicah ter pripravlja upore in socialno razredno sovraštvo, kar se pokaže v pesmi, ki jo v povesti pojo nahujskani nekdanji kmetje, sedaj proletarci, in je tako podobna uradni himni naših komunistov: Vse buržujce na vešalal Gospodarje na bodalal Naj živi, kdor mori! Brezdušni, židovski kapitalizem na eni strani, na drugi pa brezbožni komunizem: vse to je plod industrializacije francoskega podeželja, »velika prijateljica« zemlja pa je v borbi proti obema, postavljena kot večna vrednota, ki je ne premaknejo tudi taki pretresi kot je propad industrijskih podjetij, ter je vedno pripravljena pošteno rediti tistega, ki ji z ljubeznijo služi. To je duh te povesti, ki ie izšla pred kratkim v prevodu prol. Anžiča. Socialna problematika, ki sem jo povzel v zgornjih besedah, je tej povesti samo za ozadje, glavni motiv pa ie ljubezen podeželskega veleposestnika iz stare plemiške rodbine, Jakoba Ferlan-dierskega, do svoje sorodnicc Odilije, lastnice bližnje Opatije. Tej ljubezni pa nasprotuje hčerka judovskega tovarnarja Alberta Harmster. Pisatelj takoj v prvih dveh poglavjih nakaže različna značaja teh dveh deklet, ki z igro in protiigro vzdržujeta dejanje povesti. Alberta je zdrava, kapricosta pariška koketa, trmasta Judinja, ki ji je vedno mar samo uživanje in zadostitev lastne volje, Odi-11 j a pa je bolehno deklo, ki pa vsa živi s svojo zemljo in za svojega Boga, v ka- terem išče smisel življenja in smrti. Ozadje pa začne dobivati svoje obrise s sejo občinskega sveta v podeželski občini v Dolini Api, kamor hočejo pariški Judje postavili tovarno za kože. Vaški krčmar se poteguje za tovarne, kakor tudi večina kmetov, ki mislijo na ta način bogato prodati svet ter zaslužiti »gotov denar«, proti pa nastopa Jakob, ki velja odslej za načelnega sovražnika judovskih tovarn. Med tem, ko je Odilija bila na zdravstvenem potovanju na morju, so sc preselili tovarnarji v Dolino in začeli z zidavo tovarn, Alberta si hoče osvojiti Jakoba ter ga povabi na družabni ples, kjer je dala jasno vedeti, da si ga noče dobiti celo — za moža. Jakob pa je zvest bolehni, verni in dobri Odiliji, s katero se zaroči ter tako odbije Alberto. Ta zasovraži Jakoba in mu z vso vnemo vabi kmete v tovarno, obenem pa hoče postaviti tovarno prav na sredo med Jakobovim in Odilijinim posestvom. Jakob se z vso silo vrže v boj ter pri dražbi prepreči nakup zemljišča. Albertina kaprica je propadla zaradi judovske skoposti, zato zasovraži Jakoba in še to tovarno ter jo s svojimi zvezami ruinira: ni namreč vladnih naročil, ki jih je Alberta pretkano znala dobiti za drugega sorodnika. Tako začne tovarna z odpuščanjem delavcev, kar pripelje do oboroženega upora prav tedaj, ko se Jakob in Odilija nahajata na romarski poti v Vogezih pri Sv. Odiliji, ki naj izprosi nevesti zdravje. Odilija sc je namreč zaradi jetike odpovedala zakonu, kar jo velja mnogo dušnih bojev. Le vera v čudež ji more pomagati. Na romanju pri Sv. Odiliji spozna svojo usodo in sc s čudovito vero vda v božjo voljo. Ko se vrneta domov, jc upor na višku: dclavci groze tovarnarjem s smrtjo, pojo zgoraj citirano uporniško pesem. Le Jakob s svojimi kmeti reši tujo judovsko zalego, dočim tovarne delavci požgo. Tovarne so prinesle v Dolino Api samo nesrečo, pro-letarizacijo kmetov, obup in brezbožje, zemlja pa je ostala. In zdaj prodaja in poklanja Jakob zemljo, ki jo je rešil, svojim kmetom, ki sc zopet vračajo k trdnemu, a poštenemu delu na domači grudi. Alberta jc hotela napraviti samomor, kakor ga je napravil njen oče, pa ji ni uspelo. Odilija pa jc umrla naravnost kot svetnica ter je ostala za vekomaj v srcu Jakobovem. Takšna je zgodba te povesti, ki ima širok socialni problem za ozadje, rešuje ga pa na gladini moralne problematike, brezbožja in sebičnosti, s čemer pisatelj ni rešil vprašanja industrializacije podeželja kot gospodarski problem, temveč samo nakazal, v kašno nesrečo spravlja prej mirno živeče kmete judovski brezdušni kapitalizem. Na drugi strani pa pokaže, kakšnih notranje heroičnih dejanj je zmožna duša, ki živi iz vere in krščanstva. In te strani so v povesti najlepše in najmočnejše. Prevod sam je lep, nekaj pesmi je prepesnjenih naravnost vzorno, dočim so nekatere podane samo po vsebinskem smislu. kL k Zakaj prav v Normandiji? »lagespost« z dne 8. junija 1944 prinaša pričujoči članek izpod peresa vojnega dopisnika v. W.: Izkrcevanje Angležev in Amerikance\ bi bili povsod drugod pričakovali kakor na normandijeki obali, la opaz.Ua pa ne velja za nemško vrhovno poveljstvo, ki ji' iz zbiranja sovražnih sil na južnoanglešlV obali in zbiranja Ladij sklepalo na izkrca vanje sovražnih sil zahodno od Calaisja Poslednja tančica pa je padla, ko se je razodelo težišče predhodnih letalskih napadov na železniške zveze vseh vrst in ceste v normanskem prostoru. Bržkone je bil sovražnik tudi nekoliko poučen o splošni moči obalne obrambe, saj ee je mogel že z letali o tem poučiti. Da orientacija sovražnika o nekaterih posameznostih obrambnih naprav ni bila pomanjkljiva, pa je dokaz tole: določeni prostori zahod ne obrambe so bili popolnoma zavarovani pred napad; padalcev iz zraka. Sovražnik je odgovarjal z odmeti padalnib lutk, napolnjenih z razstrelivom prav v taikem prostoru. Torej je vedel, da so bile take naprave ondi. Ce si je sovražno vrhovno poveljstvo navzlic le majhnemu poznanju obrambnih sil izbralo vprav Normandijo kol napadalno točko, so bili za to merodajni oziri, ki so ustrezali zakonom pomorske in letalske vojne. Jugozahodna Anglija ima v ta namen najbolj prilična in najštevilnejša pristanišča. Predvsem je tu trikot Poole-otok Wight-Portsmouth, ki nudijo s svojimi velikimi in zavarovanimi zalivi prav velika in tudi precej varna ladijska zbirališča, ki so predpogoj za naglo vkrcavanje velikih sil. Razdalja od Iu do napadenega pasu je 100—150 km. To so razdalje, ki jih je v kratkih nočeh mogoče brez večjega napora prevoziti z ladjami. Take stvari pa ne veljajo samo za pristajanje, ampak tudi za vse, kur še sledi, za do-važanje dragega in tretjega napadalnega vala, za dovažanje nadaljnjega moštva, za prevažanje ranjencev nazaj itd. Na izbiro napadalnega prostora je vplivalo tudi sodelovanje sovražnih letalskih ediuic. Za težka bojna letala omenjena razdalja prav malo pomeni. Seveda pa je breme bomb lahko tem večje, čim manjša je razdalja, ki jo mora letalo preleteti, saj ne potrebuje mnogo goriva. Ciin krajša je pot, tem laže je poedine polete ponoviti, tako da se more število letalskega brodovja podvojiti iu tudi potrojiti. Še večjega pomena je bilo preudarjanje glede na varstvo lovskih letak ki njih velikega vpliva ni modi podcenjevati. V razdalji med angleško južino obalo in Normandijo je moči uporabljati prav vsa lovska moderna lelala, ne glede na njihov akcijski radij. Spričo vsega tega eo bili vsi drugi pomisleki glede na nevarno izbiro izkrce-valnega prostora brez pomena. Da pa ti pomisleki le niso bili tako brezpomembni, pa nam pričajo prve borbe, predvsem s sovražnimi padalci in letalsko pehoto, ki so bi.li v prostoru med Carentanoin in Trouvilloin izredno hitro in učinkovito poražene. Za zdaj smo še zmeraj v prvem razvoju napada. Nadaljnje borbe zavisijo od prihoda obojestranskega ojačenja. Splošni načrt nasprotnika, da bi prispel na suho na široki fronti med Le Havrom in Cherbourgom, pa je bil preprečen. Tembolj pa se bo potrudil, da bo obstal tam, kjer se bo mogel čimbolj obdržati. Kaj je novega pri naših sosedih Z Gorenjskega Zborovanje lovcev iz Koroške in Gorenjske je bilo te dni v St. Vidu ob Glini. Na zborovanje je prišel tudi višji lovski mojster Scherping iz Berlina. Na zborovanju so bile objavljene zanimive številke o lovu na Koroškem m Gorenjskem. V petih vojnih letih 60 na Koroškem podrli lovci 33.000 srn in srnjakov, dalje skoraj 14.000 druge gozdne divjadi, kaikor jelenov, gamsov iitd. in 31.000 zajcev. Letno je znašala skupna teža tako pridobljene divjačine nekaj nad '.300.000 kg. Posebno vrednost predstavljajo dalje kožuhi, med katerimi so na prvem mestu lisičji Teh je bilo spravljenih 15.000. Celotno število koroških in gorenjskih lovcev dosega 4000, pri čemer je treba upoštevati, da jih je polovica kmečkega stanu. S Spodnje Štajerskega Odlikovan Spodnještajerec. Desetar Kari Hammer je prvi domačin iz St. Ilja, ki je prejel železni križec prve stopnje. Uspeh nabirke starih tkanin v Celju je bil zelo lep, čeprav nabirka dokončno še ni zaključena. Saimo ena krajevna skupina v Celju, in sicer grajski okraj, je nabrala 2191 kg starih tkanin in je e tem posekala vBe druge skupine, kd v Celju tudi pridno nabirajo. Državne mladinske športne tekme na Spodnjem Štajerskem eo bile izvedene zadnji teden. Posebno lepe so bile tekme v Mariboru. V Šoštanju pa 6e je tekem v velikem številu udeležilo tudi prebivalstvo, ki jih je zasledovalo z velikim zanimanjem. Na športnem igrišču je Mlo prirejeno po obhodu skozi mesto zborovanje, na katerem je govoril športni vodja Orel mladini. Iz šoštanjskih mladinskih športnih skupin je izšlo 38 zmagovalcev in zmagovalk. Na pokopališču junakov v Rimu so te dni pokopali padalskega nadlovca Maksa Kovača iz Vojnika. Kovač je bil eden izmed najbolj hrabrih in odrezavih padalskih lovcev v svoji skupini. O njegovem junaštvu pričajo odlikovanja, ki jih je prejel na najrazličnejših bojiščih. Zborovanje žena v Ljutomeru je bilo minulo nedeljo. Na zbor je prišlo 70 ženi. Govorila jim je okrožna voditeljica žen-sfeva Bouvierjeva, dalje še druge predavateljice, ki so vse pozivale, naj se žene čm bolj posvete delu za skupnost in da se naj za opravke v korist skupnosti prijavijo tudi take žene, ki so sicer že prekoračile starostno mejo. Oče 17 otrok umrl. Po daljšem bole-hanju je umrl v Celju 02 letni bivši mesar in gostilničar Ferdinand Detschmann. Rajni je bil oče 17 otrok. Od teh ima tri na bojišču, dva pa ee še veabata v vojaški suknji Iz Hrvaške Hrvatski poslanik sprejet pri Ffihrer- ju. Ob navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa je Fiihrer sprejel v ponedeljek novoimenovanega hrvatskega poslanika v Berlinu dr. Vla-dimirja K o š a k a. Ob tej priliki je poslanik dr. Košak izročil FGhrerju listine, s katerimi ga je Poglavnik NDH imenoval za hrvatskega poslanika v Nemčiji. General Kren — vrhovni poveljnik hrvatskega letalstva. Poglavnik je podpisal odredbo, s katero je imenoval generala Vladimirja K r e n a za vrhovnega poveljnika celokupnega hrvatskega letalstva. Dosedaj je imel to poveljstvo polkovnik Rogulja. Poglobitev gospodarskega sodelovanja med Hrvatsko in Švico. Čeprav hrvatska država s Švico še nima vpostavljenih rednih diplomatskih stikov, so vendar gospodarski odnosi med obema državama precej živahni. NDH ima v Švici svoje stalno gospodarsko zastopstvo, katero vodi prejšnji hrvatski minister za trgovino, obrt in industrijo dr Cabas. Zaradi poglobitve gospodarskih stikov med Hrvatsko in Švico je te dni odpotovala v Švico tudi posebna hrvatska gospodarska delegacija. Zadovoljivo stanje posevkov na Hrvatskem. V Zagreb so prispela poročila iz skoro vseh hrvatskih pokrajin o zadovoljivem stanju vseh posevkov. Na razvoj posevkov je predvsem ugodno vplivala zadostna vlaga v pomladanskih mesecih. Na Hrvatskem imajo letos tudi veliko povrtnine ter so »: nje vsi mestni trgi bogato založeni, kar je imelo za posledico precejšen padec cen vsem vrstam zelenjave. Odlikovanje voditelja nemške narodnostne skupine v NDH. SS višji skupinski vodja Lorenz je izročil voditelju nemške narodnostne skupine na Hrvatskem dr. Altgyerju vojni zaslužni križec I. stopnje z meči, s katerim ga je odlikoval Fuhrer. Vrnitev šefa ustaškega glavnega stana iz Nemčije. Iz Nemčije se je vrnil v Zagreb šef glavnega ustaškega stana, državni minister dr. Lovro Sušič. Po vrnitvi se je zelo pohvalno izrazil o vtisih, ki jih je dobil med svojim bivanjem v Nemčiji. SP0RT POKALNI TURNIR SK LJUBLJANE Večdnevno deževje zadnjih dni je grozilo, da bo pokalni turnir, ki ga je organizirala na praznik na svojem igrišču SK Ljubljana moral biti preložen na kasnejši termin. Toda Medard se je usmilil delavnih nogometašev in jim pripravil krasno popoldne, da se je mogel ves spored v redu izvršiti. Turnir, ki na njem nastopajo Ljubljana, Hermes, Iztok in Zabjak je dvodneven in prvo polovico sp odpravili na praznik z dvema srečanjima med Hermesom in Zabjakom ter med Ljubljano in Istokom Kot uvod v glavno tekmo sta zaigrala Hermes ; Zabjak 5 s 1 Pričakovati je bilo, da se Zabjak ne bo mogel upirati močnemu Hermesu, posebno, če bo ta podal približno tako igro kot nedavno proti Ljubljani. In v resnici je zmagovalec prevladoval v tehniki, v startu in v pametnejših skupnih akcijah. Pri Zabjaku je treba še mnogo dela glede obvladanja žoge in smisla za skupno gradnjo ter sodelovanja vseh. V glavni bitki sta nastopila Ljubljana : Iztok 6: 1 Reči je treba takoj v začetku, da ie izid mnogo previsok in ne daje objektivne slike o poteku igre. Saj je Iztok zlasti v prvi polovici prevladoval na igrišču in prekašal nasprotnika v startu, točnejšem dodajanju in po volji do zmage ozir. boljšega izida. Visok rezultat gre na račun vratarja, ki nima rutine in čuta za pravočasen poseg v tok dogodkov. Sicer pa je bila obramba dober del moštva, ki je krepko mešala štrene ljubljanskemu napadu. Lepo sodelovanje sta pokazali srednja vrsta in napad, ki je v polju kar z lahkoto prehajal mimo ljubljanskih vrst do 16 metrskega prostora. Tu pa je spretnost napadalcev prenehala, kajti igra v kazenskem prostoru zahteva fi-nejše tehnike, ki ji še niso dorasli. Ljubljana je zaigrala na celi črti šibko, raztrgano, brez starta in je zlasti veliko grešila v netočnem podajanju. Prišla je po sreči do cenenc visoke zmage, ki je nezaslužena. Od posameznikov je vredna omembe samo vzorna igra z glavo srednjega krilca, ki se je tokrat osvobodil svojega 16 metrskega prostora in se malo sprehodil po igrišču. V nedeljo je na sporedu srečanje med zmagovalcema Ljubljano in Hermesom in med premaganima Iztokom ter Zabjakom. Zanimivo bo zlasti prvo, ki bo pojasnilo aH je bil nedavni obrambni uspeh Hermesa samo slučajen ali posledica resnega dela na igrišču. « Lahka atletika. V soboto so ae vrSile v Coloveu lahkoatletsko tok me, kjer se je uveljavil zlasti Jeseničan Kllnar s Štirimi zmagami in z enim drugim mestom. Ako bo svoje ror.ult.aito So nekoliko izboljšal, ima izglede na ugodno mesto v tekmovanja za nemško prvenstvo v desetobojn, ki eo bo kmaln izvedlo. — V teku na 100 m je bil z.a prea drugi v času 11,9 eek., zmagal Pa jo v toku na 400 m s časom 25,6 sok., v skoka v daljavo s 6.16 m, v eunku krogle z 12.61 m ln v mostu diska s 36.30 m. - Polog Klinarja so je uveljavil tudi Josoničan Zupan, ki je dosegel prvo mesto v teku na 3000 m v času 10:11,6 min., na 1500 m pa je bil tretji s časom 4 min. 34,8 sok. — Na lahkoatlelskem tekmovanju v Lip«kom je zmagal \Vieland (Halla) v teku na 400 m s časom 49.8 sek., kar je prvi letošnji nemški rezultat pod 50 sek. Iirti je zmagal tudi v skoku v daljavo s rezultatom 7.20 m. — Italijanski lahko-atletl so ae izkazali z nekaj dobrimi rezultati, ki so jih dosegli na tekmovanju v Veroni, oziroma v Milanu. V Veroni jo zmagal v teku na 400 m Lami v času 48,5 prod Paterlini-jem. V skoku v vi&ino je dosegel Campagnor višino 185 om. Lahkoatletska tekmovanja. V Bonu so dosegle atletinje na lahkoatlotskem tekmovanju tri zavidanja vredno uspehe: Marija Domagala (Dinslaken) je zmagala na progi 80 m z zaprekami; druga je bila Lieesl Po-lak (Bonn) s zmagovalka je dosegla čas 11,8 sokund, kar je dober čas. V skoku v daljavo je zmagala tudi Domagala s skokom 5,31 m; druga je bila Bauer (Hoidolborg) s skokom 5,19 m; tretja Feldges (Koln) s 5,10 m. Ruth Bolinghaus je zmagala v suvanju krogle 11,00 m; v metu diska 35,75 m in metu kopja a 35,10 m Maria Staudt ln Anne Feldges sta skočili v višino po 1,45 m. V tekmovanju moških je dosegel Oapellmann (Stutt gart) čas 10,9 sek. na 100 m. V Essenu je zmagal v teku na 1000 m Nippert v času 2:43,3 min. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Medard je bil delno deževen V zadnjih desetih letih se je prav redko primerilo, da bi bil Medurd, ki goduje 8. junija vsako leto, deževen in spremljan s slabim vremenom. Bilo je to leta 1903, ko je bil sploh junij zelo moker in je nastala na Barju velika junijska povodenj ter povzročila ogromno škodo na poljih. Navadno je bil Medard lep in tako vreme je potem ostalo skozi 40 dni z malimi izjemami. Lani je bil Medard zelo spremenljiv in tako je bilo tudi vreme do 18. julija, kajti, kakršno je vreme na Medarda, takšno je skozi 40 dni. Tega reka se drže kmetje, ko pričenja košnja in je za nje velike važnosti, kakšno vreme nakloni Medard. I.etos je bil Medard zelo deževen. Deževalo je že v sredo, nato močno (Kinoči in v četrtek dopoldne, ko je Medard padel tudi na praznik sv. Rešnjega Telesa. Popoldne se je zjasnilo. Nastopilo je sicer primerno hladno vreme, toda sonce je posijalo. Ljubljanica in razni potoki so zelo narasli. Bila je nevarnost, da se vode ne razlijejo po njivah in travnikih. V petek zjutraj je bilo zelo hladno, valovila je po ravnini gosta, nizka megla. V maju obsojeni navijalci in verižniki Po uradnem seznamu policijske uprave, ki ga je sestavil protidraginjski oddelek, je bilo v maju 86 navijalcev in verižnikov obsojenih na skupno denarno kazen 110.800 lir. Zaradi navijanja cen in prodajanja raznih živil po verižniških cenah je bilo obsojenih 72 oseb, zlasti mnogo mesarjev in gostilničarjev, na skupno denarno kazen 78.000 lir; druge osebe so bile kaznovane zaradi kršitve raznih protidraginjskih ukrepov in odredb. V aprilu je bilo letos kaznovanih 113 oseb na 187.200 lir, letos v 5 mesecih pa je bilo kaznovanih nad 600 oseb za okoli 850.000 lir. Obsojen zaradi prodaje mesa Na okrožnem sodišču v Ljubljani, pred sodnikom-poedincem, je bil mesarski pomočnik, leta 1909 v Šmartnem HALI OGLAS! VRTNAR delavec ali delavka. Iti je vajcn(a) vrtnih del, so sprejme za ves dan. Domohrauska 7. KUHARICO samo prvovrstno, spi. i mem k dvema osebama takoj. Predstaviti se Adler Service, Kersnikova 2, od 5—6 pop. POSOJILO 10.009 LIR tudi manjše ali večje, i i č e m proti dobrim obresti m in popolni varnosti za daljšo ali krajšo dobo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varno« 4923. (d PEGE IN LISAJ vam zanesljivo od-»tram »At.BA« krema DROGERIJA KANC. Židovska nlica L KUPUJEMO prazne cementne In »lič.ie papirnate vreče PETRONAFTA TvrSe va cesto U a. ZLATO ZAPESTNICO (masivno verižico) sem izgubila. Ker mi je zelo drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti primerni nagradi na naslov, ki ga dobi v upravi »Slov.« It. 4964. BRAMORJE prav gotovo pokončate • Bramorin zrni. L navodilom v drogeriji Kane, Židovska al. t. POZOR 1 napojem vreče tn »s« tekstilne odpadke te« olačam po unjvišll ceni — Grebene Alojzij. Gallusovo Ljubljana. nabrežje (li MRČES IN GOIAZEN nši, stenice, bolhe, ščurke. molje, miši. podgane, voluharje to nramorje zanesljivo pokončate s strupom ki ga dobite v droge riji Kane, Židovska I Zahvala Vsem, ki ste na kakršen koli način izkazali čast naši prezgodaj nmrli ljubljeni hčerki in sestri Miniti Komljanec izrekamo najglobljo zahvalo. - Prav posebno »e zahvaljujemo gg. zdravni. kom za Dadvse požrtvovalno pomoč in veliko skrb v njeni dolgotrajni in težki bolezni. Iskreua hvala vsem 1č. sestram, predvsem po čč. sestramu Heleni in Zvezdani, ki sta ji bili ves *as njene bolezni v pomoč in ji po-ivetili vso nego in skrb. Zahvaljujemo se tudi preč. msgr. g. M. škerbcu in ostali čč. duhovščini, gg. pevcem za ganljivo petje, čč. sestram, prijateljem, znancem in sorodnikom za nadvse častno spremstvo na zadnji poti, in slednjič tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, ki ste z njim ob-itili prezgodnji grob naše nepozabne Minke. — Priporočamo jo v molitev. Sv. maša zadušnica se bo darovala , križanski cerkvi 10. junija ob 8. Ljubljana, gkocijan, 9. junija 1944. Žalujoči: družina Komljanec in ostalo sorodstvo. ob Savi rojeni Jože Podboršek, obsojen zaradi kršitve uredbe o prodaji mesa in kršitve uredbe o cenah na 14 dni /a pora in 1000 lir denarne kazni, lo nepogojno Obsojeni ie baje od nekega mesarja kupil 6 kg mesa po 78 lir kg Kupil je tudi nekaj kosov svinjskega mesa. V afero je skušal zaplesti tudi nekega mesarja, ki pa je bil pred sodiščem oproščen. Nesreče in poškodbe Na praznik popoldne je v hiši štev 83 na Sv. Petra cesti padel po stopnicah 55-letni Mirko Božič. Zlomil si ie levo roko v komolcu, desno v rami. Drugih nesreč na praznik ni bilo. — Na Igu je konj udaril v clavo 55-letnega posestnika Janeza Štriimhlja. — Posestnik, 60 letni France Grimšič. pa si je na Igu pri padcu zlomil desno»nogo. — Na Sv. Petra cesti je neznan kolesar povozil 68-letno zasebnico Ivano Ogrinovo. Močno je bila poškodovana na desni roki. Javna zaklonišča služijo le onim. kl jih zateče alarm na cesti in ne morejo doseči svojega hišnega zaklonišča ter onim iz najbližjega sosedstva, kjer v hišah iz tehničnih razlogov zaklonišča sploh ni možno napraviti Nedopustno je, da se v javna zaklonišča zatekajo osebe iz hiš ali celo uradov, ki imajo lastno hišno zaklonišče. ORGANIZACIJA TODT potrebuje za telefonistinj& več ženskih moči v starosti od 20 do 30 let. Izobrazba se vrši v tečaju pod nemškim vodstvom in je potrebno popolno ali vsaj delno znanje nemščine. Tečaj traja 4 tedne v lepem kraju ob Gardskem jezeru. Po končanem tečaju sledi namestitev po možnosti v domačem kraju ali bližnji okolici pri gradnjah organizacije Tod t. - Podrobne informacijo pri Organizaciji Todt. telefon, odsek vodja g. Seiler. Prijave istotam. 61 KINO »r/VIOIV« Napota In tajinstvena kriminalna afera, ki je ogrožala arečo dveh mladih zn- ljubljencev Misteriozen umor. ki ga je razkrinkal slaven zagovornik. Filmska umetnina v stilu nepozabne MAZCRKE « »Zagovornik ima besedo Hoinrich Oeorge. Ga.rla Rust, Rudoll Fernau, Margit Syuio. Kari Schonbock Predstave ob IT In 1J.15. ,EL KINO »SLOGA« ** zabavaj užitek: Oora Koinarjeva ln O. W. Flseher kol krasen mlad parček lz dobrih starih čaaov v razgibani glasbeni veseloigri praškega velefilma »Sreča na poti« Sodelujejo: Paul Kemp. Maria v. Bueh-low, Gustav VValdau ln drugI odlični umetniki. Predstave ob li In 11. Predprodaja vstopnic od 11—12 tn od IS are dalje. tEL KINO »MATICA« 13-41 Imenitna vaika veseloigra z živahno Heli Fiakeozeller t (lavni vlogi. — Smeha in solz na pretek . .. »Poročna noč« Igralci: Geraldina Katt. Rudolf Kari, Teodor Dauneger itd. Predstave ob delavnikih ob 16 in 19. Dolrpela je naša zlata mama, gwpa Francka Demšar roj. Košmelj Pogreb nepozabne pokojnice bo v loboto, 10. junija, ob 3 popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, Železniki, 9. jnnija 1944. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. ŽOGA SREČE »Nocoj te je že Holetela ena velika nesreča,« je rekel Danijel. »In moja neprijetna dolžnost je, da ti prizadenem spet drugo. Ko sem pravkar rekel, da se je tvoj oče denarno popolnoma uničil, sem dobesedno povedal čisto in golo resnico. Nič več ne boš mogel vsake tri mesece dvigati denarja v svoji banki! Ti si berač, ne gled® na to, kako je zdaj s teboj I« »Kakor vse kaže, mi s precejšnjim zadovoljstvom sporočate to vest.« »Zopet krivično; najbolje storiš, ako brzdaš tisti svoj vročekrvni jezik, da ne zaideš v resne neprilike,« je odvrnil Danijel Bruck s strogostjo, o kateri bi njegov nečak lahko prisegel, da je bila samo narejena. »AM si vedel, da ti ie mati zapustila vsoto 200.000 mark, ko je umrla?« je vprašal odvetnik hip nato. »Ne, nisem vedel.« »Tvoj oče je to vsoto porabil za svoje namene. Ko je bil bolan, sem si dal za nalogo, da »e prepričam o njegovih razmerah in nobenega dvoma ni, da je porabil Ammt, ld bi ga moral dobiti ti, ko postaneš polnoleten, ker se je tako lahkomiselno vdal tisti stari navadi, ki —« »Moj oče je mrtevl« ie zavpil Anton besno. »Karkoli je napravil z denarjem, je prav napravil, in to ne briga nikogar razen mene!« »Pa dobro. Gola resnica pa je, da si ti berač in da boš moral resno prijeti za kako delo, da se boš preživel. Jaz seveda bom storil, kar morem, ampak —« »Še prav ničesar vas nisem prosil,« je rekel nečak odločno. »Kadar bom pa to storil, boste imeli dovolj ča6a, da mi po-daste natančen seznam svojih .ampakov' « »Veš kaj, mladi bedak? Meni je že zadosti tvoje nesramnosti, če je očetu nil Prišel si semkaj z vsemi mogočimi smešnimi in žaljivimi obdolžitvami, medtem ko ti moj oče skuša pomagati na vse načine in ga ti večno napadaš. Povem ti, da ne trpim tega!« Oblaki, ki so se bili zbirali, so se utrgali. Sovraštvo, ki je bilo doslej tako skrbno prikrito, se je zdaj iznenada pojavilo. Strastno razburjenje je bilo v zraku. Anton Hofer je gledal razpaljeni obraz Jakoba Brucka in je v tistem trenutku spoznal, da je njegov neizprosen sovražnik. »Edini način, ki ga želim, da mi tvoj oče pomaga, je ta, da mi pove, zakaj da je odlašal z odpošiljatvijo tiste brzojavke,« je odvrnil. »A ker ne pričakujem, da bi zvedel resnico in me nikakor ni volja poslušati laži, grem!« Obrnil se je in odšel proti vratom. Ko je položil roko na kljuko, se je ozrl, rekoč: »Toda nekega dne že Izvem za pravi vzrok,« je rekel in pogledal obema Bruk-koma, očetu in sinu, naravnost v obraz. Nato je odprl vrata in odšel iz hiše. III. poglavje. Žaloigra v temi. Anton je, popolnoma zatopljen v svoje misli, stopal v temi po poti. Nočna tišina ga je vsega objela. Zapustil je bil živahne mestne ulice, da bi imel popoln mir. Hotel je misliti, ampak gostišče z vsemi žalostnimi spomini mu je dušilo vse misli. Zato je bil krenil na to podeželsko pot. Trije dnevi so minili izza očetove smrti. To so bili zanj dnevi silne razburjenosti in zato so mu bili živci do skrajnosti napeti. Pogreb se je bil vršil tisti dan. Mimo obeh Bruckov, očeta in sina, je bil on glavni žalujoči. Položili «o truplo v grob na majhnem pokopališču, in burno življenje Tomaža, poslednjega izmed »divjih Hoferjev«, je bilo končano Očividno ni bilo nobenega dvoma, da je bil Danijel Bruck govoril resnico v enem pogledu Tomaž Hofer ie bil uničen človek Odvetnik ie rjokazal pisma in listine, ki jih je bil prejel od odvetnika rajnega in od bank, ki so to izpričale. Tomaž je bil mnogo let strastno, brezobzirno in lahkomiselno stavil pri konjskih dirkah. Včasih je bil res odnesel velike vsote, toda iz leta v leto je zgubljal prav velike zneske. Prišel je bil v Stettin z namenom, da bi si še enkrat pridobil kak velik dobiček. Povsod po mestu so govorili o njegovih smelih stavah. Če bi bil imel srečo, bi si bil pridobil lepo premoženje. Toda sreča mu je *pet obrnila hrbet, kakor da bi mu hotela dati končen nauk. En del skrivnosti, ki jo ie bil umirajoči v poslednjih svojih trenutkih skušal pojasniti, je bil razvozlal. Njegove besede »te oropali« so se očividno nanašale na vsoto 200.000 mark, katerih se je bil polastil v svoje namene, namesto da bi jih bil pred dvema letoma izročil svojemu sinu. Toda Anton se zaradi tega ni hudoval na očeta Četudi je imel mnogo slabih lastnosti, podlosti pa le ni bilo med njimi Dokler je banka lahko izplačevala čeke, ki jih je sinu pošiljal vsake tri mesece, mu je bilo to nekoliko v pomoč poleg borne mesečne plače, ki jo je mladenič prejemal v uradu nekega senzala. Ko pa je Anton zdaj stopal po podeželski cesti, se je zavedal, da se je zrušilo vse njegovo prejšnje življenje. Tisto malo denarja, ki si ga je bil mogel prištediti, bo porabil za pogreb in druge stroške, in še misliti ni bilo, da bi pustil, da bi Danijel Bruck plačal vse to. Že ob sami misli na kaj takega se mu je zmedlo. Moral bo znova pričeti prav na spodnjem klinu lestvice in brez vsake stranske pomoči. Borba za življenje, ki jo bo moral zdaj znova pričeti, je bila prav resnična in prav resna. Vendar ga vse to ni plašilo. Očetova smrt in bridke žaljive opazke, ki jih je bil Danijel Bruck izrekel o njem, so ga navdale z nekim odpornim občutkom do njegovega sedanjega, čeprav ne pozlačenega življenja. Naporno delo ga bo le bodrilo in krepilo. Sila in potreba mu bosta nudili priliko, da se izkaže moža. Nekaj temnega se je pojavilo pred njim, da se je nenadoma ustavil, da se ne bi zaletel v ta predmet. Bil je avto, zavožen v senco plota. Slučajno se je ozrl po njem, ko je šel mimo. Avto je bil zaprt in brez luči v notranjosti, vendar je pri svetlobi kolikor ie je dajal mesec, opazil veliko postavo moža, ki je sedel za krmilom. »Kaj pa to pomeni, nikjer nobene luči, pa tako tesno ob plotu?« je rekel Anton sam pri sebi Toda temačni nerazsvetljeni avtomobili ga še malo niso brigali, saj je imel dovolj drugega, kar ie zanimalo njegove misli, pa je šel naprej. Fttr »Ljudska tiskarna« - U Ljudsko tiskarno! Jože Kramarid - Heraosgeber, te' JatolJs ln* Jože Sodja - Schriitleitei, urednik; Janko Hainer.