Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home newspaper 100 Years of Service = t f America LZSZ-TOZZZ VA NOiLONITHV ox a I iidv oh asnoRLHnoo xoei s T 660ZZ0 VfNVAVHX NITIIW Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Nationwide, over 200.000 American Slovenians VOL 101 - NO. 4 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 28, 1999 ISSN Number 0164-68X 60C The Slovenian Grandparents I Never Knew By Laverne * I dicker Hughes I can only imagine the hopes and dreams that inspire people to leave their homes, their countries, their families and friends and venture to a distant country whose language is foreign to them. My mother’s parents were two of those people, who had the courage, a willingness to work hard, and the faith in God needed to attempt such an undertaking. I never knew my grandparents but in hearing about them, I want their story to be celebrated because they have gained my respect. Their story begins with the French steamship, S.S. LaGascogne, which departed LeHavre in France on May 11, 1901. The ship arrived at the bar of New York Harbor at 6 a.m. Monday, May 20. She made her way to the docks of Compagnie General Transatlantique with her cargo of merchandise and passengers. My grandmother, Johanna Jaksic, age 19, was on that ship. A 7 14 year-old boy, Karl Podboj, had made the journey with her and would continue to travel with her to their destination, Cleveland, Ohio. It’s likely that Johanna was the means for reuniting Karl with family members who had preceded him to America. When asked by the customs agent for evidence that she was not indigent, Johanna showed him six dollars... six dollars, such a meager sum for a poor girl to start a new life. It was a cloudy day in New York City with brisk winds expected. At the Fisher Brothers Store, shoppers this day could acquire Smith Axminster carpets for 89 cents per yard. Macy’s was holding its May undermuslin sale, and walking skirts could be had at prices beginning at 39 cents. Women’s drawers cost 9 cents and above. The Wanamaker Store was selling women’s suits made of “Venetians broadcloth homespuns, serges, and mohair; many attractively trimmed - all beautifully tailored. The colors are black, navy blue, brown, tan and red.” The price - $12.75. Johanna’s concern was to Bennie’s his name and chewing’s his game. That’s what a Kirtland family discovered when it took in a 3-month-old Bengal tiger cub in November. The 25-pounder is the first live mascot for Cleveland’s Benedictine High School. Students can volunteer to care for him on weekends. Senior Brian Legan of Hobart Road was one of the lucky ones who got to take him home for a few days. “He loves to chase your feet and grab your ankle,” said Brian’s mom, Patty. “He’s got to chew everything.” Bennie, named by the students, was on loan from Stump Hill Farm near Massillon through last December and was at basketball games until then. He was available for only two football games this year. “(The Farm) will loan a new cub every fall,” said Victor Hill, Twinsburg resident who is the Benedictine alumni director. Hill is the animal’s primary caretaker on weekdays. Sunday through Wednesday Bennie is kept at Stump Hill, where he will be used for breeding with Massillon High School’s tiger mascot. Then he may go to a zoo. A get to Cleveland with her young charge as quickly as possible so material enticements of clothes and furnishings didn’t deter her. If Tennessee zoo has already inquired aoour him. The cub is part of the Save the Tiger Campaign, an international education and financial contribution network of which Benedictine has become part. The school had to be licensed by the U.S. Department of Agriculture to exhibit the tiger at games. One of the department’s requirements is educating people about the animals and their plight. “Because they are endangered, they are safer in captivity than the wild,” Hill said. “They are being poisoned and poached at an alarming rate. There is a huge black market in Asia. Tiger parts are being sold for medicinal powers. And people are moving into their habitats and poisoning them because they are afraid of them.” Hill said there are about 4,000 Bengals in wild right now. Of the eight tiger subspecies, three are extinct. Bennie is part of Benedictine’s freshmen honors biology curriculum and makes the rounds at area schools. The tiger cub’s care costs about $2,000 a year, which the school helps pay, Hill said. “It’s a lot of fun, but a lot of work,” the alumni director said. Bennie’s meals consist of Gerber rice baby food, disembarkation and customs obligations proceeded expeditiously, it is possible that same evening Johanna and (Continued on page 5) ground turkey and goat’s milk, which the cub takes three times a day by bottle. In between, he gets a raw ground turkey patty. He’s house broken and is free to roam around indoors during the day. At night, he sleeps in a good sized cage. When outside, he is kept on a leash. Though he stayed with the Legans a few days, Bennie appeared right at home. If he’s gnawing on his stuffed Cavs teddy bear, he might be seen lying at the feet of one of the Legans getting a belly rub. “He’s real rambunctious for awhile and then, just like a baby, he poops out,” said Tony Legan, Brian’s father. Brian was surprised how playful Bennie is. “I just expected him to sleep all the time,” he said. Bennie’s oversized front paws are de-clawed and he uses his teeth mostly for gripping, not tearing. The Legans’ guinea pig didn’t seem to mind the house guest, though the pet was kept high off the ground and in its cage most of the time. Benedictine students aren t the only ones eager to meet Bennie. He recently appeared on Late Night With David Letterman, Maury Povich’s show and Good Morning America and local TV stations. Brian is the grandson of Jennie Legan of Cleveland. News-Herald photos by Duncan Scott Taming the tiger: Bennie, a 12-week-old Bengal Tiger, is held by Brian Legan of Kirtland. Legan, a senior at Benedictine High chool in Cleveland, is taking care of the tiger this weekend at his family's home. Worldwide Communications This week the Ameriška Domovina received the following communications: ROME - Dr. Karl Bonutti, Slovenian Ambassador to the Vatican called to inform readers that the date of the Pope’s one-day visit to Slovenia this year is still undetermined. JERUSALEM — Rev. Jože Čeme, from Slovenia, in residence at St. Rose’s parish in Cleveland, sent a post card from the Wailing Wall saying, “Best regards from the safe and peaceful Holy Land where we will be traveling on the Spring pilgrimage.” - For information call TravelMax in Cleveland. MARQUETTE - Elizabeth Delene called to say this year’s Bishop Baraga Weekend will be held on Sept. 4 and 5 in Escanaba, Michigan. Read Baraga Bulletin for details. Tiger Mascot is a Roaring Success By Betsy Scott News-Hercticl AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1999 100 WORDS MORE OR LESS by John Mercina WINTER BLAHS! Snow, snow1 and more snow. Dreary, long days with gray skies and no sun for weeks at a time. Ice on the otherwise familiar surface, preventing you from stepping outside and placing your collected garbage in the outside container. Bills, bills and more bills, paying off the Christmas purchases. An annual greeting from Uncle Sam, in the form of the newest tax forms. School snow days. Reruns on your TV. No end of dreariness in sight When will it end? This is an opportune time for you to do something positive. Grab a favorite book and read it to the end. Look over the collected seed catalogs and plan something different for your garden. Try a new recipe. Plan your summer vacation. Call some of your friends and have an indoor picnic. Pick up a new hobby. Take an exercise class. Learn a new skill. Be creative. Change the furniture in your living room “for a new look”. Call an old friend who did not send you a Christmas card. Eat your dessert BEFORE dinner. Be a kid again and build a snow man - without the help of a computer. Check on an older neighbor and be otherwise more neighborly. Create your own sunshine...and it may warm all those that come in contact with you ! Zachary Taylor refused to be inaugurated as President on March 4, 1849 because it was a Sunday. Since that left the Presidency vacant, many historians say president pro tempore of the Senate David Atchison served as President for that day. Taylor was inaugurated March 5. The Wonderful Work of Our Therapists 2 Jim’s Journal By Jim Debevec There are a lot of ways to keep occupied during the winter besides relocating snow and slipping on the ice. I like to watch the birds. Yes there are still a few of them flying around in Ohio. They seem to like to nest in evergreen trees, especially blue-jays and sparrows. Just about every pine tree in our yard has some birds living in it. And the squirrels are scampering about, too. It’s funny that the squirrels love birdseed as much as birds. Conversely, you don’t see birds going around eating acorns. When not observing the winter landscape, John Mercina and Rudy Flis have urged readers to finish a good book. It sounds like a good idea to me. I have a book called “The Movie Comedians” by Leonard Maltin that I purchased some years ago, but never finished. So this week I decided to take up where I left off and read about the movies of Laurel and Hardy. One of their best efforts was “Sons of the Desert,” about Stan and Oliver who belong to a fraternity and wanted to go to their convention in Chicago, but their wives wouldn’t let them. They decided to use subterfuge with the result being everything backfired and they really got into another fine mess. Wouldn’t you know it, a few days later I was in a bookstore and spotted a copy of the movie which had been colorized and was for sale at a deep discount. Naturally, I purchased the comedy and enjoyed it all over again. Another chapter in the book dealt with Danny Kaye. Remember him? He starred in a number of extravagant musical comedies for MGM. For some reason or other Danny Kay, although extremely talented, never quite hit my funny bone the way others have. Maybe I’ll rent one of his better films and see if it agrees with me now that I’ve gained a few years. His wife, Sylvia Fine, was a talented writer who wrote some of Danny’s material. One of my favorite lines she wrote was for the movie “The Court Jester,” when someone says, “An unemployed jester is nobody’s fool.” Kind of makes you think a little. It’s something comedian Steve Allen might say. Steve Allen, by the way, likes to write mysteries. I’m reading one of his books now called “Murder in Hawaii.” Makes me wish I was in Hawaii. They don’t have too much snow there. I have also purchased books over the Internet. The great thing about Amazon.com, for example, is you can get some of the old books you always wanted. For instance, they list ALL the Bernie Rhodenbarr Mystery series by Lawrence Block. I also found David Brinkley’s first book, “Washington Goes to War,” which describes how unprepared the U.S. Government was for the Second World War. Today you go into a book store in the shopping malls and all they have are books from the last three months. If you want last year’s book, it’s on the bargain shelf. If you want one from two or three years ago, they don’t have it. Ah, one of the great pleasures on a cold winter’s evening is being able to curl up with a good book and a cup of hot mulled cider. A man went to his psychiatrist and said, “Sometimes I think I’m a tepee and sometimes I think I’m a wigwam.” The psychiatrist said, “Your problem is you’re too tents.” It’S COCL To Be SLOVENIAN! By Rudy Flis Tuesday evening, Monica, my youngest, came downstairs, handed me the phone, and said, “It’s for you, Dad.” I’m proud of Monica. She can give up the phone to me, and not go into withdrawal. There was some therapy required, but it wasn’t extensive, and like I said, “I’m proud of her.” Back to the phone call. Ann, a fellow parishioner at Corpus Christi Parish, was on our phone. Her voice was weak, almost a whisper, making it difficult to understand her. Finally, I understood her faint words, “Rudy, I had a stroke,” and then she said, “I am paralyzed on my right side.” She was depressed; I knew she could use some company. My wife and I visited with Ann on Thursday. We arrived near the end of her therapy session. Watching Ann struggle with basic movements brought back memories of my wife’s experience with therapy. My wife had lost most of the use of her right hand. Two operations corrected the problem, but she could not use her hand. Then the occupational therapist took over, and went to work. Special braces were made, and an exercise pro- gram started. From the beginning, the exercises were arduous. Therese sat at our kitchen table when doing her exercises. At times, Monica, who was about 10 years old, would sit at the table and watch her mom do therapy exercises, which must have looked so easy and simple. One day, Monica asked her mom during the therapy exercise, “Why are your eyes sweating?” The exertion and pain of the therapy brought tears to her mom’s eyes, and Monica didn’t realize it. My life has been blessed with many “good days,” when I didn’t know what a therapist was. Today, if my body needs fixing, the good doctors mend it. Then what? Enter the therapist and rehabilitation, which is helping mend parts of the body which is learning all over again how to function. The world is full of rehabilitated people who are able to work, laugh and play, and thoroughly enjoy life. Ann will be all right. She is a tough gal and doing her therapy. What about my wife? If you see her, you would not know there had been a problem, with her right hand and arm. God bless the therapists. Sherry Hale graduates from College of Disney Knowledge Don’t be surprised if you see a little pixie dust twinkling around Sherry Hale. Hale, who works for Euclid Travel, joins the ranks of a selected few graduates in the Cleveland area recognized by the travel industry as having a more comprehensive understanding of the Disney vacation experience. “The College of Disney Knowledge course has been very beneficial to me,” said Hale. “It brought me up to date with the latest attractions and increased my knowledge about all the Disney Resorts. I feel more confident about selling Disney vacations now.” Hale becomes a Disney Specialist, which indicates a special knowledge level of the Walt Disney world resort, Disneyland, the new Disney Cruise Line, and the Disney Institute. Clients who plan to visit the Walt Disney World Resort or Disneyland Resort will benefit from Hale’s added expertise. “I want my clients to take advantage of every magical opportunity,” Hale said. “The College of Disney Knowledge has taught me how to add more value and quality to each Disney itinerary so that every Disney dream comes true.” Why do this? When you can do this ...o. plus save money! Sale of All Sails (through Feb 28,1999) Book Now! Any Norwegian Cruise Line ship ‘Receive a two category upgrade. HI ‘Second person half-off or better. NORWEGIAN c RO I w I. « N f EUCLID&S^ TI=tA\/EI*mm* 216-261 -1 050 22078 Lakeshore Blvd , Euclid, Ohio 44123 Life of Bishop Anton Martin Slomšek (Continued from last week) XIV. FRIEND OF THE FOREIGN MISSIONS While conscious of the need to bring his own flock closer to Christ, Bishop Slomšek wanted likewise to share in the work of making Him known in distant lands. He did this by preaching and by writing about the foreign missions. He urged the Slovenian people to support the missionaries and their work. He pictured them as brave soldiers of Jesus Christ who, out of love for Him, left their homeland to spread His kingdom, sometimes even at the risk of their lives. Though he was in need of priests for his own diocese, he gladly permitted three of them, for example, to volunteer their services to Bishop Baraga for work among the Indians in the upper mid-west region of America. Unfortunately, none of these three got quite that far. Two of them decided to remain in New York and the third in Pennsylvania. Bishop Slomšek had a special predilection for the work of Bishop Baraga about which he read in the annals of the Leopoldine Foundation. Baraga had come to Europe in 1854 in search of priests for his Indian Missions. He stopped in his homeland, Slovenia, during which time he spent an entire day with Bishop Slomšek. The two men immediately understood each other and became close friends. At his departure Bishop Slomšek gave his guest a substantial sum of money for his needs. He later wrote about him in his “Crumbs” and also recommended him to the charity of the faithful in his sermons. The African Missions, too, were the object of concern for the bishop. He knew about the Slovenian Livingston, Father Ignatius Kno-blehar, and about his work among the African tribes. Generously he permitted several young men to leave his diocese in order to assist the missionary in his noble work. But the climate of Africa proved debilitating for them and before long, two of them succumbed. Father Luka Jeran, Bishop Slomšek’s friend who belonged to the diocese of Ljubljana, also volunteered for missionary work in Africa. Upon his arrival in Cairo he became seriously certain death should he venture into the African wilderness, so he reluctantly decided to return. With him he brought a Negro boy whom a Christian woman had bought at a slave market. The lad was so intelligent that he learned his catechism within four months. Father Jeran considered him sufficiently prepared for the reception of the Sacraments, so it was decided that he would receive them on the occasion of the golden jubilee of Bishop Wolf of Ljubljana on September 17, 1854. Those in charge of planning the solemnity had the courtesy of inviting Bishop Slomšek to baptize the African boy. Bishop Wolf confirmed him and gave him his First Holy Communion. This was the first such event in the history of the diocese of Ljubljana. No doubt Father Jeran was consoled by the fact that he was instrumental in bringing at least this one pagan into the fold of Christ. (To Be Continued) Only about 25 percent of the Mara Cerar Hull S pAxcerp,s' *ran*loted from Slovenian)... I found SUMMER OF CE to be of more than literary importance: It is a witness of its •jrie. The summer of 1945 is the most apocalyptic era of Slovenian jstory. This year ... hides in its victory over the occupiers the ovenian exodus and holocaust. The author could not have built the * ory more skillfully. ... (Though the protagonist's) political position is ^ne-sided and without nuances, ... her experience, as told by Mara •ror Hull, is viewed through a broad spectrum, which gives the story an«P«c undercurrent. ---- Alojz Rebula 1994 recipient of Prešeren Literary Award $15.00 (with discount) A perfect gift for your children & grandchildren To place an order contact: Mara Cerar Hull 17633 Cannon Avenue Lakewood, OH 44107 216 228-3750 Annual Stockholders Meeting of Collinwood Slovenian Home WILL BE HELD ON Sunday, Feb. 7,1999 at 2 p.m. in the Lower Hall Refreshments will be served after the meeting. 3 1999 SNTJ TO'il'R Slovenia with Austria and Hungary JuCy 15 to JuCy 28, 1999 The SNPJ invites members and friends to return to our ethnic homeland for a grand and glorious vacation... ♦ Experience a 14 day fully escorted motorcoach tour through majestic Slovenia and part of Italy, with five days in Austria and Hungary. ♦ Enjoy comfortable accommodations, sumptuous meals, and old world hospitality. ♦ Have an opportunity to extend your visit, explore on your own, or visit friends and relatives. ♦ See new sights and journey to breathtaking areas of the region not seen on previous SNPJ tours. ♦ SNPJ's extensive contacts with Slovenia means guests will receive "red carpet" treatment at each and every stop. For information on this exciting tour call: TRAVELMAX, INC. (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street Cleveland, Ohio 44119 MARK PETRIČ Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair 1 (440) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR INTERNATIONAL PROG RAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kaucic American and International Selections Saturdays at Noon . . . 1560 YtyATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) ms-2121 TAX TIME IS HERE Come In or Call Us for Appointment Cleveland Accounting Service 6218 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 881-5158 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1999 4 St. Vitus Slovenian School Says Thank You Donors As of the close of business day January 16, the annual donor campaign to benefit the operating and capital needs of Slovenska šola pri sv. Vidu (St. Vitus Slovenian School) has resulted in a collection of $3,970 for the school year 1998/99. We wish to express our thanks to the 70+ donors who for either the first time or over a number of years or decades have responded to our annual request. The names and donor amounts are contained in today’s edition of Ameriška Domovina. Individual donors will shortly be receiving their notification and confirmation donor cards. Again, thank you for your continued support of Slovenska šola pri sv. Vidu. “The school had humble beginnings when in 1953 the then Monsignor Louis B. Baznik officially relocated the Slovenian School from its original premises in the “Slovenska Pisarna” on Glass Avenue (1950-1953) to St. Vitus School and enrolled it with the Diocesan Board of Education (and also established it as an official parish organization). “The school in 1953 had 138 students with its first director and principal respectively, Father Jože Varga and Mrs. Antonia Škrabec-Mravlje. “Over the past 45 years hundreds of students have attended this Saturday morning program. The school today is comprised primarily of third and fourth generation American Slovenians. Father Joseph Božnar is the current school director with Mrs. Mary Petelin its current principal. “The primary goals of the school have remained the same: dedicated to preservation of the Slovenian language and culture; and attempting to install among children of the school a pride and love for the Slovenian heritage”* Any additional donations may be made, check only, until January 31, 1999 to “St. Vitus Slovenian School” c/o 1522 Lincoln Road, Wickliffe, OH 44092 tel. (440) 585-1360. On behalf of St. Vitus Slovenian School Board Stane Kuhar, Coordinator, Annual Campaign, 1998/99. *Edited and reprinted from the “Centennial Book- St. Vitus Parish” Printed in 1998. Name Amt. Donated AMLA-Board Directors $350.00 AMLA-Clev. Slov #14 Matching $25.00 AMLA-Clev. Slov. Lodge #14 $25.00 AMLA-Grand River #30 $25.00 AMLA-Lodge #9 Cleve. $25.00 AMLA-Novi Dom #7 $25.00 AMLA-St. Anne #4 $25.00 AMLA-Warren #32 $25.00 AMLA-Warren #32 Matching $25.00 Andrew Cashen/Cashen Inc. $200.00 Andrew/Jane Leskan $25.00 August/Gloria Pust $25.00 Belo Kranjski Klub $100.00 Bob/A. Marie Zaper Graf $50.00 Branko/Marusa Pogačnik $30.00 Danilo/Mimi Kranjc $25.00 David/Mary Lou Fuhry $25.00 Dr. VF& Mrs. Pat Mersol (MD) $50.00 Dr. Anthony & Mrs. Spech (MD) $20.00 Dr. Matej/Pepca Roesmann $50.00 Dr. Sonja Glavina, DDS $100.00 Dr. Uros/Ljudmila Roessmann $50.00 Dr. Vladimir/Thea Rus $25.00 Drago/Silva Prelog $50.00 Dramatsko društvo Lilija $75.00 F&H Grinding, Inc. $50.00 Fantje Na Vasi-Cleveland $45.00 Frank Sega-spomin A. Sega $25.00 Frank/Helen Jeglič* $300.00 Ivan/Diane Zupan $25.00 Ivan/Mira Berlec $25.00 Ivanka Košir* $25.00 James Slapnik Jr.-Florist $15.00 Janet Germanovic $10.00 Joe/Josie Ambrosic* $25.00 John/Amalia Dejak $100.00 John/Dana Leonard $50.00 John/Mimi Kozina $40.00 Josephine Mišic $25.00 Josephine Stinziano $25.00 Josephine Šuštaršič $10.00 KSKJ-Christ King #226 $50.00 KSKJ-Sacred Heart #172 $50.00 KSKJ-St. Anne # 150 $25.00 KSKJ-St. Joe #146 $25.00 KSKJ-St. Joe #169 $25.00 Marie Orazem* $25.00 Marko/Heda Sfiligoj $25.00 Matt/Paula Rudmann* $100.00 Matt/Stani Grdadolnik $25.00 Mešani Pevski Zbor Korotan $100.00 Milka Kmetich* $25.00 Miro/Milka Odar $25.00 Mr./Mrs. Al Lipold $25.00 Mr./Mrs. Al Tušek Sr. $50.00 Pension.Club-Pristava $100.00 Peter Kolarič $100.00 R & D Sausage Co - Joe Zuzak $50.00 Sheliga Drugstore Inc. $100.00 Slov. Amer. Primorski Klub $100.00 Slovenska Pristava $50.00 Stane/Metka Kuhar $25.00 Sunset Industries, Inc. $100.00 Thomas G.,Lobe, LPA $25.00 Tom/Michelle Kmetich $25.00 Tom/Sonja Kolarič $150.00 Tone/Mari Vogel $25.00 TRVJnc. $250.00 Zelko Company $50.00 GRAND TOTAL $3,970.00 The use of the letter W rarely occurs in Scandinavian languages or in French or other Romance languages, except for a few words from other tongues. In Germany, it usually has the sound of V. House For Sale in Slovenia Beautiful home in mts. near Ljubljana. 3 firs. On 3 acres. Call (617) 269-4315 ‘Out JamiCy Has (Been Mere to Serve You Since 1903” 17010 Lakeshore Blvd. Cleveland, Ohio 44110 531-6300 For ton lie* nlonoMoo caU Doo f aottoiOef—FoamJ Dvonor Preplanned Funeral Arrangements Available • FactUho« AvMUtH« Througnovt Nonhoott Ohio • Independent and Catered Living A RETIREMENT COMMUNITY • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals • No endowment or entrance fee Call us today for a lunch and Your 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 Dr. Zenon A. Klos E. 185,h Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 SPECIALIZING IN FIRE DAMAGE REPAIR CONSTRUCTION CO., INC. William S. (Bill) Yanesh EAST 29013 EUCLID AVENUE WICKLIFFE, OHIO 44092 943-2020 943-2026 WEST 12205 SOBIESKI ROAD CLEVELAND, OHIO 44135 941-5010 941-3358 The Grandparents I Never Knew (Continued from page 1) Karl took the Pennsylvania Railroad’s Cleveland and Cincinnati Express departing at 8:25 p.m. Her entry card tells us that Johanna’s place of birth was Austria (Kranj) and her last permanent address was Wudimagarden. (Since data on the card is handwritten, the spelling of the town is not clear. My mother told me Johanna’s home was the village of Bodgenja Vas, near the city of Žužemberk.) I do not have entry data for my grandfather, August Budan, but assume he also arrived near the turn of the century, his ultimate destination, Cleveland. Though they traveled with Austrian passports, my grandparents considered themselves Slovenians. Slovenia was not a nation then as it is now. From about 600 to 900 AD the Slovenes, a South Slavic group, occupied territory three times greater than that of present day Slovenia. Germany controlled the land of the Slovenes in the eighth century until it became part of the Hapsburg Empire in the 13th century. In 1918 the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes was established. The name of the Kingdom was changed to Yugoslavia in 1929. Slovenia became an independent nation in 1991. Today it is a small country of 2.2 million people with a territory approximately the size of Wales. It borders Austria, Italy, Hungary, Croatia, and the Adriatic Sea. Grandfather August had been conscripted into the Austrian Army and served as 3 blacksmith in the cavalry. He not only spoke his native language, Slovenian, but spoke fluent German. Learning he would be drafted into the army a second time, Grandfather decided to leave for America. Cleveland, Ohio was attracting many immigrants in the 1890’s and 1900’s. The city had celebrated its lOQth birthday in 1896. It had the tenth largest population in the United States, with 26 U353 people, 97,095 of whom were foreign born, so 't was a very cosmopolitan c'ty. Factories and mills NVere Proliferating there and strong rugp found work readily available. Immi-8rants usually had large families so men were eager to work. Labor laws and Protective devices were few ‘n these industries. Soot and smoke were everywhere, but there was more promise here than in the poor, Slovenian villages. Cleveland eventually became the second largest Slovenian city in the world, surpassed only by Ljubljana, now the capital of Slovenia. There was an enclave of Slovenians along St. Clair Avenue, a major thoroughfare, from East 26th Street to East 65th Street at the time my grandparents arrived in Cleveland. Most Slovenian men arriving in Cleveland would become boarders in this area, living with fellow Slovenians. They spoke the same language so received advice about making a living in this new land. As boarders, they ate food they had known from their homeland, the klobase, sauerkraut, strudel, noodles, soups and other foods they enjoyed. They lived as boarders until they saved enough money to send for family in Slovenia or found immigrant girls to marry. St. Vitus Roman Catholic Church was built so their faith needs were addressed. A cultural center, the Slovenian National home, was erected on St. Clair Avenue at East 64th Street. Grandfather probably started out as a boarder and worked as a blacksmith. Johanna, my grandmother, like most Slovenian girls, worked as a maid or waitress. There weren’t many factory jobs for women. Women earned little money and were anxious to marry so they could at least have a place to live and enough food to eat. Most marriages began because of practical reasons with romantic love a minor factor. August was 12 years older than Johanna when they married a year or two after her arrival in Cleveland. He was 5’6” tall, had a ruddy complexion, gray eyes and brown hair. She was short, green eyed, and had brown hair - a pretty lady, according to my mother. The couple had seven children, but only five survived. Jennie (Johanna) - my mother - was the oldest, then Carolina (Carolyn), August, Ann, and Frank. - Josephine and John died as newborns. After saving their money, August and Johanna opened a tavern at 1423 East 39th Street, just a half block from St. Clair Avenue. The building was very large. The tavern was on the first floor in front. In back were a large dining area, a big kitchen, a commodious pantry with many cupboards and a sink and two bedrooms for boarders and three bed- rooms, including cooking facilities, rented to another family. The Budans were proud to have a bathroom with a tub and a furnace since few families had them then. To make extra money, the Budans had five boarders who lived with the family and took meals with them. Johanna also had to pack lunch pails for them to take to work. The boarders ate their meals first and the family ate what was left. Grandma not only had to prepare food for the family and boarders but had to provide food at noon and at midnight for shift workers coming into the tavern. Two or three times a week a woman helped Grandmother make noodles for soup using a dozen or more eggs at a time. The woman was poor and had eight children. Grandmother was well-liked and generous. She would fix a basket containing a quart of wine, sausage, eggs, etc. for the woman, who would say, “Johanna, you are just too generous to me!” Grandma would retort, “Just forget about it. You need it.” When the women made noodles or other food, they didn’t use recipes or measure. They knew how to cook from watching others and trying it themselves. Johanna made homemade bread using a coal stove so the bread had a thick crust. Breakfasts were big. One might have kidneys and gravy, mashed potatoes, bacon or eggs with ketchup. Soup was served daily at the main meal with noodles, meat, potatoes, sauerkraut or cabbage. One could expect dessert only on Sunday, when homemade strudel or krofe (a raised donut) was provided. Grandpa bought three dressed pigs each year to cut up and make smoked sausages and ham. He had built a cement block smoke house outside the tavern. The sausages and hams were hung from the rafters in the peaked roof of the attic to dry. Johanna was generous in offering bread and sausage to visitors. Lard was rendered from the pork fat and stored in five gallon crocks to be used during the year. When a customer paid five cents for a glass of beer, ten cents for a shot of whiskey or 15 cents for Three Star Hennessey, the most expensive drink bought by the factory bosses, that customer was entitled to a free lunch. Grandpa provided a whole wheel of Swiss cheese, spiced ham, bologna and bread. The customer could eat as much as he wished. Grandpa also made and sold much wine. Not all his customers were Slovenian; some were German. In addition to doing much cooking, Grandma had to iron 14 or 15 shirts a week for the family and boarders. The irons were heated on the coal stoves. Ironing was a delicate process. One had to be sure there was no soot from the stove on the iron and had to be careful not to get the iron too hot. A cloth was used to test the iron and the person ironing would gingerly touch the iron to judge the heat. Grandma had a washerwoman help her do the laundry for the family and boarders. Water was heated on the stove and washboards were used to wash the clothes by hand. White clothes were boiled on the stove with Pels Naptha soap added to the water to make the clothes sparkling bright. No one changed clothes as often as is the norm today. Saturday^ nights were festive times. Grandpa was one of the first Slovenian accordionists. He played polkas and waltzes in the tavern with a clarinestist and other instrumentalists so that patrons could dance. The single girls who worked as maids and waitresses, would come in their finery to meet unattached males. The girls’ taffeta slips made a pleasing sound as the dancers proceeded around the dining area of the tavern. The atmosphere was wholesome and happy. The love of music is integral to the Slovenian psyche. Since their faith was such an important part of their lives, the Slovenians built St. Vitus Roman Catholic Church. There the Budans regularly attended the 6 a.m. Mass. Sometimes if the pews were full, Grandma would sit in the aisle on the floor. She was so tired from working so hard. Men would make fun of Grandpa for going to church each week, but he told them it was important to him and he wanted to set a good example for his children. ( When my mother, her brothers and sisters were pupils at St. Vitus School, the language they spoke was Slovenian. The nuns spoke to them in that language and taught them from Slovenian readers and prayer books. Tuition was 50 cents a month for each child, but if there were more than five children attending school, those others went free. Most Slovenian families had seven children. Because of their hard work the Budan family be- ^ came quite prosperous. They had horses, a sleigh, and soon, a car. When their father drove the children to school, they asked to be dropped off a block from the destination. Otherwise classmates, who might see them being chauffeured, would call them “sissies.” Grandpa went to a Jewish doctor in another neighborhood. While there, Grandpa took the opportunity to purchase cream puffs, Danish pastries, and French ice cream for the family. These were confections not available in his neighborhood. Grandma was more thrifty than Grandpa. When Grandpa bought a pony for my mother for $27, Grandma insisted my mother tell him she didn’t want it -so it was sold. Grandpa had had cavalry training in the Austrian Army and had wanted to teach my mother how to ride. When my 10-year-old mother, pleaded for a hat that cost $4.50, Grandpa bought it for her, much to Grandma’s consternation. Grandma was pretty, hard-working, quiet, pleasant and never gossiped or argued. Grandpa was an affectionate, good person, but he had a temper. My mother would advice her mother, “Tell him off,” when Grandpa got angry. Grandmother would retort, “We’ll see how you talk to your husband when you get married.” Doctors in Cleveland told Grandpa he needed kidney surgery. He wasn’t convinced of their diagnosis so went to Vienna, Austria, where doctors told him he didn’t need surgery but had rheumatism. He brought back his wife’s 14-year-old sister, Josephine (ca' ed Sophie) who lived with the family. While Grandpa was away in Austria for several months, Grandma had the formidable task of caring for the family and the business. (Continued on page 6) Polka Tapes, Compact Discs and Videos | Mervar*s Fast, Reliable since 1921 6919 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 216-361-3628 Mail Orders Only 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas'ns 6027 St. Clair Ave., Cleve. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1999 6 Pioneering Budan Family (Continued from page 5) My great-grandfather Budan immigrated to Cleveland and lived with the Budan family. He had been widowed and had two sons, my Grandpa August and John. He later remarried and had two girls and one boy with his second wife. Great-Grandfather’s second wife also came to Cleveland but lived with a daughter, who was ill. My mother remembers Great-Grandfather as a good-looking man with gray hair and a white mustache and that he wore a white apron as he helped with cleaning chores. His grandchildren loved him because he’d bake potatoes for them on the ledge of the basement furnace and would give them a taste of wine. St. Nicholas Day was celebrated instead of Christmas. Soup plates would be placed on the dining room table and nuts, oranges, and a nickel or dime would be left as gifts for the children, nothing more. Their Grandpa would get a shot of whiskey and Mail Pouch tobacco. There was no special meal at this time. However, the Budans were one of the first families in the neighborhood to have electric Christmas tree lights. The lights cost $12.00, expensive for that day, but were in the shapes of beautiful birds and fruit. Grandma told Grandpa he was crazy to spend so much money so foolishly. Grandpa loved to hunt and would travel to Chardon, Ohio to hunt on land owned by German friends. He shot squirrels, rabbits and various kinds of birds. He enjoyed this diversion so much that he told his wife to close the tavern if the work was too much for her to accomplish alone. It appears that Grandpa was an astute businessman. He looked for innovative and modern ways to do things. He had the opportunity to buy some property on St. Clair Avenue and 39^ Street and to move his tavern there. He asked his wife her thoughts on the matter, and she encouraged him in the venture, saying that if they lost everything they could start over... to achieve anything, risks needed to be taken. They brought the property in 1916 for $12,000. Grandpa bought two electric wine presses, which were a relatively new innovation at the time and installed underground pipes, which carried the wine from the presses to the 500 gallon vats in the basement of the tavern. Grandpa would travel south to Dover, Ohio to buy the grapes for the red wine he made. Before pressing, the grapes would be wrapped in cotton sheets and then pressed so that the detritus would be caught within the cloth. Most Slovenian homes had 50 gallon kegs of wine so Grandpa’s wine business was lucrative. When visiting a Slovenian home, guests were offered wine as a sign of hospitality. The St. Clair property had an 80 foot frontage and was on a deep lot. The family tavern was downstairs in one building and the living quarters were upstairs. There were now no boarders. The property also contained eight garages, which were rented for additional income and a second building which at various times housed a candy store or shoe repair shop with renters living in the remaining space. Now the Budans owned all this plus the 39^ Street property. They were prospering as they had hoped, but in a few short years the family would suffer a dramatic and unfortunate reversal of fortune. In 1918 after a trip to purchase grapes, Grandpa developed a cold after riding on a drafty, interurban train. The cold progressed to the flu and then to pneumonia. To care for him, nurses were employed to work around the clock. In those days it was believed by many that no one went to the hospital except to die. An influenza epidemic was in progress claiming many lives. In 1918 Ohio had 200,000 cases. During the summer 400,000 people died of influenza in the United States. Worldwide 20 million succumbed. There was no known cure. Grandpa became one of those statistics. He died at the age of 47. Always the entrepreneur, he had talked of building bowling alleys on his property and foresaw the popularity of the sport of bowling. Instead, he left his 36-year-old wife with five children, ranging in age from 14 to 4-years-of-age. Now Grandmother’s work and worries were again compounded. She was still young but was so tired. She must have wondered if all her efforts had been worth the price. Her concerns must have seemed monumental. It was not surprising that she, too, developed influenza, became very sick and died in 1919, six months to the day since her husband’s death. I wonder what she thought about before she died. She certainly was concerned about her children and how they would fare. She instructed my mother about outstanding debts owed to the family. I can imagine the sadness she felt in leaving her young family, the mother-love dwelling in her heart. I, too, feel a deep sadness when 1 think of how hard my grandparents worked and how young they were when they died. However, I am very proud of them and wish I had known them. They had a tenacity and courage worth emulating. They left me a legacy of faith, honesty, and love of family. Though their lives were short, they still live in the loving memories of those they left behind. I wrote the preceding account because I wanted my children and grandchildren to know of their heritage. Most of my information was related to me by my mother, Jennie Budan dicker Davidson (now deceased). She checked the data I wrote for accuracy. The information about Johanna Jaksic’s entry into the United States was compiled by my late husband, John C. Hughes, from Census and steamship documentation retrieved in Chicago. He also found the information about the New York weather on the day of Johanna’s entry, store prices and railroad timetable. I used the book, “Cleveland, The Making of a City,” by William Ganson Rose for data on Cleveland and The Darling Kindersley World Reference Atlas for data on Slovenia. Articles on Slovenia from Ameriška Domovina (American Home) newspaper of Cleveland also were used as reference material. A mystery has arisen concerning Grandfather August Sudan’s place of birth. Until May 1995 my mother assumed that he was born in what is now Slovenia. However, when she was reading the Slovenian paper from Cleveland, Ameriška Domovina, she noted the death of a cousin. That cousin had been born in Graz, Austria. Mother’s eyes lit up and she said, “That’s the same town where my father was born. For years I had asked people who were Slovenian if they had heard of Graz and they said they never had. Perhaps they didn’t know of it because it wasn’t in what is now known as Slovenia but is in Austria. However, if Grandpa considered himself Slovenian and Slovenian was his first language, was his family part of the South Slavic group that settled in and around Graz and never left? Mother also says there may be a connection for him and a town called Fezina. All this is a mystery I would like to some day solve. PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216 - 732-8077 Operated by Joe Foster Drive in - or Walk In BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer GORJANC vW\\\W' -/// mrh SERVICE ~TT' inmn A Name For All Seasons. FURNACES - BOILERS AIR CONDITIONERS - HEAT PUMPS GEO THERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR HEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS AMERICAN M STANDARD Built Tb A Higher Standard ■ ES B FLICKINGER TIRE & AUTO COMPLETE AUTO REPAIR ON ALL MAKES & MODELS INCLUDING 4X4’s, LIGHT TRUCKS & MOTOR HOMES COMPUTER ALIGNMENT & BALANCE • SHOCKS • STRUTS C.V. JOINTS • RACK & PINION • BRAKES • EXHAUST 'firestone Mow Frl 1mm 6fw Sal Imm-lpm m GOODYEAR 731-7100 939 E. SQ? St. Death Notices | frank j. golobic Frank J. Golobic, 90, died January 19, 1999 at the Slovene Home for the Aged. Mr. Golobic was a machinist. He was a member of Our Lady of Mount Carmel e Church. He was the husband of Frances (deceased) and Mary (nee Glovan); father of a Daniel, Janet Pintar, and Dorothy Balcam; grandfather of 9; great-grandfather of five; brother of Anthony (deceased), Raymond and Ann Peckham. Services were held on Friday, January 22 at Our Lady of Mt. Carmel Church. Arrangements by the Grdina-Faulhaber Funeral Home of Cleveland. J IDA A. DODICK Ida A. Dodick (nee Jalovec), 70, died on Friday, January 22, 1999 in Tampa’ Fla. Ida was a cook at a nursing home. She was a member of St. Felicitas Church in Euclid Ohio. She was the wife of Victor F. (deceased); mother of Rosemary Pavlisko, Victor L., Marianne Seal and Dan; grandmother of six; sister of Leo Jalovec (deceased). Services were on Tuesday, January 26 at 9:30 a.m. at St. Felicitas Church. Arrangements by the Grdina-Faulhaber Funeral Home in Cleveland. W. MAIER DOORS UNLIMITED ! Garage door repair and re-1 ] placement. Entrance and [ ] storm doors. Door openers ] | and electrical repairs. | Call (Slovenian) Walter ] ! Majer at 216 - 732-7100. | ] Emergency pager: 216- ] I 506-8224. In Loving Memory of the S**1 anniversary of Michael M. Kolar Jan. 29, 1991 It broke our hearts to lose you, But you did not go alone; For part of us went with you, The day God took you home. Sadly missed by Mary Kolar - wife daughters, sons grandchildren and "sister Anne Larko and remaining relatives Cleveland, Ohio, Jan. 28, 1999 In Memoriam 16th Anniversary In Memory Frank Branisel of Euclid, Ohio renewed his subscription plus enclosed a $10.00 donation in memory of his wife and parents. Mary Ann Jerse-O’Connor, M.D. June 23,1954 -January 31,1983 Sadly missed by: Joseph M. O’Connor, husband Joseph and Mary Jerse, parents Father Bill, Joe (Nella), and Ed (Shannon), brothers and sisters-in-law Juliana, Teddy, Mairin Anne, and Amalia, nephew and nieces. Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3118 _ family owned and operated since 1908 Better Than a Banana Most people think a banana is a good source of potassium, and it is. But the fruit has just 450 milligrams compared to the humble potato’s 610 -(experts recommend 2,000 mg- a day). The mineral helps regulate your heartbeat, and research suggests that it can lower your blood pressure and risk of stroke. CARST-NAGV Memorials 15425 Waterloo Rd. 4*1-2237 "Serving the Slovenian Community." In Memory Thanks to Milena Zaper donated $20.00 to the Ameriška Domovina in memory of her late husband, Jacob Zaper. In Loving Memory Of the 8th Anniversary of the death of Frank J. Godic January 28, 1991 God watched you as you suffered, He knew you had your share; He gently closed your weary eyes, And took you in His care. Your memory is our keepsake, With that we’ll never part; God has you in His keeping, We have you in our heart. Sadly missed by Rev. Frank Godic and Roger - sons Bonnie Simmons and Clare Miller, daughters and families In Loving Memory of the 1st Anniversary of the death of our dear Mother, Grandmother, Great-grandmother Mary Lavrenčič who passed away January 28, 1998 As God almighty called you To his garden up above The blossoms that you 've left behind Will remember you with love. In our hearts your memory lingers Sweetly tender, fond and true. There is not a day, dear mother, That we do not think of you. Sadly missed by: Daughters, Dorothy Squire, Elsie Lavrenčič Grandchildren: Paula Erickson (Charles), John Squire (Ingrid), Lisanne Atanasiu (Brian), Great-grandson Michael Atanasiu Coming Events Friday, Jan. 29 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St., Cleveland from 7:30 to 11:30 p.m. Music by Dan Peters. Saturday, Jan. 30 Corpus Christi Parish, Cleveland, Polka Mass at 5 p.m. - Dinner tickets SOLD OUT. January 31 St. Mary’s (Collinwood) Slovenian School Annual Benefit Dinner after 10 a.m. Mass. Serving breaded boneless pork and roast beef dinner in school cafeteria from 11 a.m. to 1 p.m. Donation is $10 for adults and $5 children. Tickets from parents of Slovenian school children. Feb. 5, 6, and 7 Eighth Slovenian Ski Weekend and Giant Slalom Championship, at Ski Windham, NY. For information call Ivan Kamin (718) 424-2711 or (212) 691-5551 fax (212)691-5553. Friday, Feb. 5 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St., Cleveland from 7:30 to 11:30 p.m. Music by Ray Polantz. Friday, Feb. 12 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St., Cleveland from 7:30 to 11:30 p.m. Music by The Casuals. Friday, Feb. 19 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St., Cleveland from 7:30 to 11:30 p.m. Music by Bob Lubeck & Sidemen. Friday, Feb. 26 Dance at West Park Slovenian Home, 4583 W. 130 St., Cleveland from 7:30 to 11:30 p.m. Music by Frank Moravcik. Saturday, Feb. 27 St. Clair Rifle Club, Lovska Večerja, Slovenian Home, Holmes Ave. Music by Stan Mejac. Tickets call Eddy Ujcich (440) 944-2985. Fri., Sat., Sun. March 5-7 Slovenian National Home, St. Clair, celebrates 75lh Anniversary. Saturday Polka Bands -Admission $5.00 Sunday, March 7 - Cultural Program. Admission $10. For tickets call 361-5115. April 5-11 Slovenian Ski Trip to Aspen & Snowmass Colorado $825. In Cleveland call Marjan Kosem at (440) 942-2919; Toronto call (416) 922-1161; New York call (718) 424-2711 weeknights; anywhere else call Sue Har-bauer Lee at 1-888-453-2SKI. - Year 2000 Ski Trip to Whistler Mountain, Canada. Plan ahead. Sunday, April 11 Super Button Box Bash Toye Williams, M.D. Toye Williams, M.D. is pleased to announce the opening of his new Internal Medicine practice in Cleveland. Dr. Williams is Board Certified in Internal Medicine and completed his residency training in Cleveland. Dr. Williams is accepting new patients age eighteen and older. He speaks fluent Spanish as a second language and welcomes Hispanic patients New Patients Welcome Call for appointment (216) 431 -1500 St. Clair Health Center 6407 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Dr. Williams accepts most insurance plans including Medicare. IIcaritas Physician Network 7 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1999 HAPpy News With the return of more normal winter temperatures, it is difficult at this time to recall the degree of cold, snow and ice that filled the day of the Holmes Avenue Pensioners’ January meeting. Yet, in spite of the harsh, inhospitable weather, 64 brave souls made their way to the hall and took part in the first meeting of 1999 -the first one under the leadership of new president John Kozlevchar who cordially welcomed all who made the effort to attend. Those present shared a moment of silence for the all-too-long-list of names of members who have died over the past few months. They include A1 Grif, Marian Mismas, Frances Mohorič, Sophie Oddo, Rose Stack, Charley Terček and Edith Zupančič. To the families of these, our fraternal friends, we extend our deep sympathy and hope they know that we, too, share in their loss and grief. It was agreed by all that the Christmas Banquet was a happy event and a great success. Special thanks were extended to those who, in the spirit of the season, provided numerous favors or gifts for the Christmas raffle. They include Louise Blanc, Angie Galati, Ruth Kolence, Martina Mog, Gus Pete-linkar, Carl and Jennie Schultz, and Elsie Zalar. These individuals are just another example of who and what make our HAP organization so special. Hvala to the thoughtfulness and generosity of these “Slovenian Santa Clauses.” Our next major event will be the Spring Dinner Dance to be held on Sunday, April IS1*1. Tickets will be available beginning with the February meeting. The meal will be catered by P and J Catering (daughter of Anna Mae Mannion) and will feature Slovenian soup, 2 meats, dessert, etc. Music will be provided by Dan Peters and his orchestra. Cost is just $14.00. The Pensioners were pleased to welcome 7 new members to the HAP organization - Anne Cooke, Rose Intihar, Rosemary Krane, Janet Loiko, Don and Nancy Slapnik, and Agnes Valencie. How happy we are to have them with us. Since not all of them were able to attend due to the inclement weather, we look forward to greeting them as a group at our next meeting when we have a full compliment of regular members present. A reminder was made of the Holmes Hall shareholders meeting at 2 p.m. on Sunday, Feb. 1^. Evelyn Pipoly stated that input is needed from as many shareholders as possible. Try to make it if you can. Refreshments will be served. Evelyn also reminded us of the “Fifty-fifty Raffle” which the hall is sponsoring on Feb. 19 at 6:30 p.m. Tickets are $10.00 for 2 and in addition to receiving 2 sandwiches, beer, wine and “munchies plus the opportunity to win five $100 prizes and a grand prize of $500 is also included. Tickets are presently available in the Club Room. Concluding the meeting President Kozlevchar recognized those celebrating birthdays and anniversaries. Our special congratulations go out to Gus and Mary Petelinkar who marked 59 years of marriage. Hope to see you at the February meeting after our January thaw. Card of Thanks We would like to Thank everyone for helping us help our granddaughter, Katie. All of your donations are greatly appreciated. It brings great joy to Katie and her family to know how many of you care. Thank you once again and may God bless you all. --Filip and Ida Oreh Wickliffe, Ohio Donation Thank you to Sylvester Lango, M.D. of New Rochelle, NY who donated $20.00 to the Ameriška Domovina. Donation Thank you to Olga ftalar of Euclid, Ohio who donated $20.00 to the Ameriška Domovina. Donation A big thank you to Slovenski Group (Slovenian Skiers of New York) who donated $150.00 to the Ameriška Domovina. Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481*1104 KSKJ Luncheon All members of St. Vitus KSKJ Lodge No. 25 and their family are cordially invited to a complimentary luncheon on Sunday, Feb. 7 in St. Vitus auditorium after the 10:30 a.m. Mass (approximately noon). However, you must have a reservation. Call Secretary John Turek (after 5 p.m.) at 531-0230 before January 31st. Donation A great big thank you to E. A. Ryavec of Santa Monica, California who donated $50.00 to the Ameriška Domovina with the admonition to spell ordnance correctly. The wisest of the wise may err. —Aeschylus Never trust the advice of a man in difficulties. -Aesop JENKO’S ELECTRICAL SERVICE Old & New Wiring New Fuse boxes no Job Too Small Seniors Discount Insured 481-7432 (2nd & 4th Week x) Meeting Tuesday, February 2 will be the first meeting of the year for St. Mary’s Seniors (Collinwood) at 1:30 p.m. in the school cafeteria. Refreshments after the meeting. Dues for 1999 will be collected by Treasurer John Spilar. --J. Schultz A secretary confused a food processor and a word processor and minced her words. For Sale Lg. Euclid home, north of Blvd. & Beach Club. Ideal home for family. Lg. Rooms (4 bedrooms & study), WBFP, double lot. Hardwood floors. Move-in condition. - Muse see! Estate. 440-729-1170 Wilke Hardware Josephine (Zaman) Wilke Jack Zaman Paints, glass Housewares, Plumbing, Electrical Supplies, Garden Supplies Screens and Storms Repaired 809 E. 222nd St. Euclid, Ohio 44123 RE 1-7070 Flavorful Slovenian Goulash 1 Vi cups wide egg noodles, uncooked 1 10-ounce package mixed vegetables frozen in butter sauce 1 pound lean ground beef Vi cup chopped onion 1 cup sliced celery Yi cup catsup 1 jar (about 2Yi ounces) sliced mushrooms, drained 1 can (about l4Yi ounces) tomatoes, chopped, but undrained 1 teaspoon iodized salt % teaspoon pepper Cook noodles according to package directions; rise and drain thoroughly. Meanwhile, in skillet or saucepan, brown ground beef, onion and celery, stirring occasionally to crumble meat. Drain off fat. Stir in catsup. In a 2-quart covered casserole, combine noodles, mixed vegetables, ground beef mixture, mushrooms, tomatoes, salt and pepper. Bake, covered, in preheated 350-degree oven for 30 minutes or until well heated, or, you may add all remaining ingredients to ground beef mixture in skillet or saucepan and simmer covered for 30 to 45 minutes, stirring occasionally. Makes about 6 servings. --T.T.Z. Cleveland, Ohio Donation Enclosed please find a $25.00 donation from Queen of Peace Lodge No. 24 AMLA. Keep up the good work. Love Jim’s corner. —Rosemary Pozarelli Secretary/Treasurer Thank you very much for your generous donation. Donation Enclosed is our donation of $15.00 with good wishes for a Healthy and Happy New Year to All —John and Fran Mauric, Richmond Heights, Ohio Thank you very much for your generous donation. The highest incorporated city in the United States is Leadville, CO, at an elevation of 10,152 ft. Donation Sending warmest wishes for a beautiful Christmas season and a happy Ne'*' Year. Enclosed is a $20.00 donation for your great paper. —Julie and Ed Harbie Seven Hills, Ohio Thank you very much f°r your generous donation. ----------:------------n Why did all the janitors go on strike? They wanted sweeps reforms. . Christmas donation A big thank you to St Ann Lodge No. 150 KSf^ for their generous Christ' mas donation of $25.00 tc the Ameriška Domovina. , Did you hear about the burglars who drove up in a van to a museum and bega11 stealing the paintings? During their get-av/a)’ they couldn’t make the vai1 go- J Specialists11 Corrective Hair Colori^ v.f * i tina & brenda’I HAIR SALON 5216 Wilson Mills Ro^ 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 441^; PETER J. KUHAR A CCOUNTING SER VICES & Income Tax Preparation IN-HOME CONSULTATION 440 944-1468 Personalized and Convenient FOR Freedom AND Justice s ur. /M Ameriška Domovina Jjfa AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (DSPS 024100) January 28, 1999 - Vesti iz Dr. Franci Demšar predlagan za novega obrambnega ministra - V SLS niso s kandidatom zadovoljni, tudi v LDS ne V torek je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek parlamentu predlagal . dr. Francija Demšarja, dosedanjega državnega sekretarja na ministrstvu za znanost in tehnologijo. Če ne bo zapletov, naj bi državni zbor o Demšarju glasoval prihodnji teden. Včerajšnje Delo je poročal, da sta se za Demšarja odločila premier Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan I odobnik. Že ta način dogovarjanja je pa baje jezilo poslance v SLS, ne toliko zaradi Demšarja samega, prej zaradi načina postopanja Podobnika. Podobnik naj bi namreč pristal na Demšarja, šele nato pa obvestil poslansko skupino SLS o tej odločitvi. To naj bi ne bilo prvič, da je Podobnik tako ukrepal. Dr. Demšar je pa član SLS, kajti to ministrstvo v koalicijski vladi pripada tei stranki. J Tudi v LDS niso ravno zadovoljni z iz-zibro Demšarja, a iz drugega razloga. Poslancem LDS naj bi bil Drnovšek zagotovil, da bo novi obrambni minister res strokovnjak na tem področju. To pa ne velja za dr. Francija Demšarja, ki se doslej v svoji sicer ugledni karieri nikoli ni ukvarjal z o-brambno problematiko. Dr. Franci Demšar se je rodil pred 38 leti v Ledinici pri Žireh, leta 1987 je na ljubljanski univerzi doktoriral iz fizike. Leta 1983 je postal raziskovalni sodelavec in kasneje vodja raziskovalne skupine na odseku Slovenije - za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožefa Stefana. Aprila 1997 je sprejel mesto državnega sekretarja na ministrstvu za znanost in tehnologijo. V stroki je objavil več kot 50 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, leta 1992 je bil predsednik slovenskega društva biofizikov. Čeprav je najmočnejša kritika na Demšarjev račun osredotočena na to, da na o-brambnem področju sploh nima izkušenj, to v času ko se Slovenija še vedno prizadeva za eventuelno članstvo v Natu, nekateri o-menjajo tudi, da si Demšar v dosedanji karieri tudi ni nabral kaj dosti političnih izkušenj, obrambno ministrstvo je pa vendarle v vsaki vladi tudi politično pomembno in politično občutljivo mesto. Ugibanje v včerajšnjem Delu (Grega Re-povž) je tudi, da če je Drnovšek pristal na člana SLS za obrambnega ministra, naj bi morda Podobnik popustil v zvezi z novim generalnim državnim tožilcem. Kot kaže, naj bi za to mesto še vedno prednjačila Zdenka Cerar, ki jo podpira LDS, druga dva močnejša kandidata naj bi bila Jože Friedl in Franc Mazi, po tej oceni naj bi že izpadla Barbara Brezigar, ki je imela oz. naj bi še imela podporo s strani SLS in prejšnjega tožilca Antona Drobniča. Inflacija lani najnižja v zadnjih 30 letih Slovenski statistični urad je objavil podatke, ki kažejo, da je bila inflacija v Sloveniji lani 6,5 odstotka. Zadnjič je bil dvig cen tako relativno nizek šele leta 1968. Podražitve v mesecu decembru so pa bile sorazmerno visoke. Slovenska inflacijska raven je na najnižji letni stopnji od osamsvojitve dalje, vendar je v primerjavi z drugimi državami sorazmerno visoka (ZDA, Nemčija). Tečaj US dolar-Slovenski tolar je bil včeraj po tečajnici Banke Slovenije 1:163, kanadski $-SlT pa 1:107. retekli teden, 20. januarja, sta imela skupno tiskovno konferenco predsednika SKD Lojze Peterle in SDS Janez Janša. Govorila sicer o poskusu sklica izredne seje za pretekli četrtek (poskus ni uspel), novinarji so pa prvaka dveh pomladnih strank nastavili vrsto drugih vprašanj, med njimi se zanimali za možnosti združitve SKD in SDS ter morda tudi s SLS. Razmišljanje o združitvi strank botruje verjetnost, da bo za državnozborske volitve leta 2000 prišlo do uvedbe nekakšnega večinskega sistema, združitev strank naj bi Po mnenju mnogih opazovalcev slovenskih političnih razmer ter samih politikov koristila predvsem desne oz. konservativne stranke. Na tiskovni konferenci je Lojze Peterle dejal, da je zanimanje SKD za združitev s SLS znano že dobrih osem let, da je pa uresničitev združitve odvisna predvsem s strani SLS. V zadnjem času je predsednik SLS, in hkrati podpredsednik v Drnovškovi vladi Marjan Podobnik nekajkrat dejal, da, po njegovem, ‘zlitja” SLS in SKD ni kmalu pričakovati. Za SDS pa baje kakšna združitev s SKD sPloh ne pride v poštev, komentatorji političnih razmer v Slovenyi namigujejo, da je bolj verjeti kakšno združitev SDS z eno od levičarskih strank. Tudi uvedba enega ali drugega večinskega” sistema za volitve bo imela precej težavno pot skozi sedanji parlament. Iz Clevelanda in okolice Kosilo to nedeljo— To nedeljo ste vabljeni na kosilo Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. Postregli bodo s pohano svinjino in govejo pečenko, to od lih dop. do 1. pop. Dar za kosilo je $10 za odrasle in $5 za otroke pod 12. letom. Nakaznice dobite pri vhodu. Članski sestanek— Dramsko društvo LILIJA ima svoj mesečni članski sestanek v ponedeljek, 1. februarja, v Slov. domu na Holmes Ave. in sicer ob pol osmih zvečer v spodnjih prostorih. Pridite, kajti gre za zelo važno sejo! Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima mesečno prodajo krofov in rezancev v soboto, 6. feb., od 8h zj. dalje, v društveni sobi avditorija. Pridite! Novi grobovi Mary Milavec Dne 17. januarja je umrla 93 let stara Mary Milavec, rojena Turšič, mati Emme Laurich in že pok. He Rocco, 2-krat stara mati, 5-krat prastara mati, 4-krat praprastara mati, sestra Richarda, Louisa, Millie, Helen Volk, Emme Yama in že pok. Cecilije Dlugoleski. Pogreb je bil 27. januarja s sv. mašo v cerkvi sv. Noela. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele na 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119. Mary L. Lauric Umrla je 87 let stara Mary L. Lauric, rojena Tolar, vdova po Theodore-u, mati Eleanor Marino in Theodore-a, 9-krat stara mati, 11-krat prastara mati, sestra Pauline Sajovec in Johna ter že pok. Sophie Pustover, Ethel Tolar, Franka, Louisa in Josepha. Pogreb je bil 27. januarja s sv. mašo v cerkvi sv. Marije v Mentorju in pokopom na Vernih duš pokopališču. Ida A. Dodick Dne 22. januarja je v Tampa, Fla., umrla 70 let stara Ida A. Dodick, roj. Jalovec, vdova po Victorju, mati Rosemary Pavlisko, Victorja, Marianne Seal in Dan-a, 6-krat stara mati, sestra že pok. Leo-ta, zaposlena kot kuharica v starostnem domu. Pogreb je bil 26. januarja v oskrbi Grdi-na-Faulhaberjevega zavoda na Lake Shore Blvd. s sv. mašo v cerkvi sv. Felicite. (dalje na sir. 15) Pustna veselica— Dramsko društvo LILIJA priredi svojo vsakoletno pustno veselico v soboto, 13. februarja, v Slov. domu na Holmes Avenue. Večerjo bodo začeli servirati ob 7. uri zvečer. Najboljše maske bodo nagrajene. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Godci”. Za vstopnice, pokličite F. Gaserja na tel. 216-381-2602 ali pa I. Hauptmana na 216-481-1871. Pohitite! Bralcem— Ker bo urednik verjetno prihodnji teden od četrtka do sobote na obisku v Wa-shingtonu, D.C., bo slovenski del AD za 4. feb. zaključen že v sredo popoldne. Gradivo za to številko torej mora doseči urednika najkasneje do srede dop. Rojstni dan— To nedeljo bo svoj 104. rojstni dan v krogu družine praznovala Mary Rotter. Ga. Rotter še živi v svojem domu (že 79 let), vsak teden rada igra “bingo”, in je še kar čvrsta. Čestitajo in ji želijo zdravje in veselje njena družina ter vsi pri AD! Letne seje— Nadaljujejo se letne seje Slovenskih narodnih domov. V nedeljo, 7. feb., imata sejo Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. in tudi Slovenski dom na Holmes Ave., vsak v svojih prostorih in s pričetkom ob 2. uri popoldne. V četrtek, 11. februarja pa ima letno sejo Slovenski dom na West Parku, 4583 W. 130 St. Ta seja se prične ob 7.30 zv. Lastniki certifikatov in zastopniki društev, ki lastujejo certifikate oz. delnice, lepo vabljeni na udeležbo. Maša za dr. V. Meršola— V nedeljo, 14. feb., dop. ob 10. uri bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za dr. Valentina Meršola. Vsi vabljeni, še posebej tisti, ki ste bili v taborišču kot civilni begunci in ste bili rešeni po dr. Meršolovem posredovanju. Lech Walesa— Na začetku procesa razpadanja komunizma v vzhodni Evropi je igral izredno pomembno vlogo poljski disident in kasnejši predsednik te države Lech Walesa, prejemnik 1. 1983 Nobelove nagrade za mir. V sredo, 3. feb., bo Walesa gost Cleveland Council of World Affairs na večerji v hotelu Renaissance Cleveland. Večerja stane $50 za nečlane. Več informacij: 781-3730. AMERIŠKA DOMOVINA Prijatelj Primož Ramovš 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 4 January 28, 1999 Pozornost mladini in družinam h nagovora doyena diplomatskega zbora msgr. Farhata ob novoletnem sprejemu 14. januarja na Brdu pri Kranju Gospod predsednik (tj. Milan Kučan, op. ur. AD), spet smo se zbrali okoli vas, da si izmenjamo dobre želje in vam zaželimo vse najboljše na pragu tega novega leta. Z vami se veselimo preteklih dogodkov in doseženih zmag. Dejansko je v preteklem letu bila notranja politika dinamična: aktivna in potrpežljliva pa je bila slovenska diplomacija na regionalni in mednarodni ravni. Čeprav je nemogoče našteti vse dejavnosti vlade republike za svojo državo, naj vseeno omenim nekatere pomembne dogodke. Štirje šefi držav, pet tujih predsednikov vlad in veliko visokih mednarodnih osebnosti je prišlo izkazat svoje zanimanje za vaša demokratična prizadevanja in izrazit svo- . je spoštovanje do slovenskega naroda. Vi sami, gospod predsednik, pa ste obiskali ZR Nemčijo (27. maja), kjer ste spregovorili pred parlamentom, Poljsko (14. oktobra), da bi bolje uskladili prizadevanja za vstop v Evropsko zvezo. Na Dunaju (12. oktobra) ste skupaj s svojimi kolegi iz CEI (srednjeevropske pobude) poudarili pomen širitve Evropske zveze za zagotavljanje miru in stabilnosti v regiji. /.../ Če je v novembru slovenska dežela prvič v svoji zgodovini gostila vaje vojakov NATA, so po drugi strani ljudje in oblast znali počastiti borilni duh s svečanostjo ob stoletnici najstarejšega dobitnika zlate olimpijske medalje na svetu, gospoda Leona Štuklja. Marca je Slovenija dosegla še eno športno zmago, ko je dobila svetovni pokal v smučarskih skokih. Gospodarska rast se nadaljuje, čeprav ne brez resnih skrbi na socialni ravni. Ljudje pa se bodo tem težavam postavili po robu z enakim pogumom in vztrajnostjo, kot so ju pokazali ob preizkušnjah naravnih katastrof, ki so pretresle državo. Na mednarodnem področju je Slovenija popolnoma izpolnila svojo vlogo nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov in kot partnerica sosednjih držav za širjenje in izgradnjo pravičnega miru. Obiska generalnega sekretarja NATO (februarja 1998), generalnega sekretarja Evropske zveze (septembra 1998) sta prinesla nov veter v srečanja in pogajanja. /.../ Oktobra je domovina počastila enega svojih slavnih sinov, ki se je vrnil poljubit rodno grudo potem, ko je bil povzdignjen v kardinala, monsinjorja nadškofa Toronta (Kanada). Drugi obisk, kratek, a toliko pomembnejši, je bil obisk njegovega kraljevega veličanstva, prestolonaslednika Združenega kraljestva (novembra 1998). /.../ Da vam izrazimo svoje najboljše želje, smo glede na povedano dolžni pogled obrniti naprej. Resnično želimo, gospod predsednik, da vaša država, odslej tako dobro (Ljubljana, 21. marca 1921 - 10. januarja 1999) SEATTLE, Washington - V časopisih berem, da je 10. januarja v Ljubljani umrl slovenski skladatelj Primož Ramovš. Ne bom ponavljal, kaj vse pišejo o njem, predvsem ljudje, ki ga niso poznali. Njegovo študiranje, njegove skladbe, njegovo igranje na orgle v ljubljanskih cerkvah. Pa vsa priznanja, ki jih je v zadnjih letih dosegel. Zame je bil Primož Ramovš prijatelj, redek stik z Evropo in Slovenijo, vez, ki se je spletla iz slučajnih srečanj pred več kot pol stoletja in je ostala živa vse do njegove smrti. Zadnje pismo mi je pisal pred nekaj meseci, kot odgovor na moje čestitke ob odlikovanju, ki ga je nedavno prejel. V Delu se ga je spomnil moj sošolec in prijatelj Uroš Krek, enako priznani skladatelj in ugledni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako se vežejo človeške usode. Zapisujem tole poročilo za Ameriško domovino, bolj kot dokaz o vezeh, ki so še žive desetletja in ki premostijo velike razdalje. Prav za prav bi bil moral o tem pisati župnik Tone Zrnec, ki bi lahko bolj konkretno opozoril na Primoževe vezi z Ameriko. Za Primoža sem vedel že v klasični gimnaziji, v stavbi, ki danes po meni nerazumljivem posegu nosi naslov Osnovna šola Prežihova Voranca. Prežihov kip je pred šolo. Nekaj sto slovenskih razumnikov bi bilo bolj primernih za to, da bi dali šoli ime. V to šolo je hodil Primož Ramovš, tam smo vedeli za njegovo glasbeno zanimanje. Prvič sva se srečala v Rimu decembra 1941. Oba sva tam hotela študirati. Vladko Kos naju je seznanil. Primož je hodil k skladatelju Caselli, Vladko Kos je študiral na gledališki akademiji, pater Ačko je študiral na cerkveni akademiji, jaz sem hodil na državno univerzo. Mariborski bogoslovci so bili na zavodu Propaganda Fide, Lojze Šuštar v Ger-maniku, France Dolinar v francoskem zavodu blizu Panteona. Istočasno sta bila v Rimu tudi Bratko Kreft in matematik Vidav, in kot študent Aleš Strojnik. Primož je bil pač glasbenik, za nas ’normalne ljudi’, svoje-vrstnež. Vsa ta druščina se je naslanjala na patra Antona Prešerna, če je kaj potrebovala: za sprejem v Vatikanu, za stike z rimskimi in vatikanskimi ustanovami. Tudi Primož. Tudi levičar, komunist, literat Bratko Kreft. Kasneje sem izvedel, da se je Primož vrnil iz Rima v Ljubljano in igral v domobranski godbi. Ob koncu vojne je ostal v Ljubljani. Zaščitil ga je njegov oče dr. Franc Ramovš, vodilni jezikoslovec, tajnik Akademije znanosti in umetnosti. Primož je dobil mesto kot knjižničar na Akademiji, nevtralno mesto v takrat strogem in brezobzirnem sistemu. Vendar: Primož je tvegal in še naprej orgij al po ljubljanskih cerkvah, to v času, ko je vsak obisk cerkve bil vsaj zabeležen in tudi sumljiv. Za nas po svetu je bilo to znak upornosti in doslednosti. Nismo o tem govorili, ker bi neradi Primožu škodovali. Vendar je bil dokaz, da se niso vsi ljudje uklonili režimskemu pristiku. Primož je postal knjižničar. Na tem mestu sva obnovila stike, ko sem iskal informacije o Vojeslavu Moletu in njegovi korespondenci, ki jo hrani akademija. V knjižnici je imel zavetje, vendar njegovo igranje v domobranski godbi ni bilo pozabljeno. Ponovno sva obnovila stike, ker me je Tone Zrnec opozoril na pomoči, ki mu jo je Primož ponovno nudil za glasbeno gradivo, ki je bilo v Torontu dobrodošlo. I Iskal sem slovenske skladbe za mojega sina, takrat začetnika oboista. Ne le, da mi je ponovno poslal svoje skladbe, v Ljubljani je bil vodnik mojemu sinu. Začeli so se stiki, ki so se žalibog pretrgali s Primoževo smrt- j jo. Pred leti sem ga vabil, naj bi sodeloval v ameriškem simpoziju o sodobni slovenski glasbi, pa se je izgovoril, da ni posebno zdrav in da nerad potuje. Žal mi je, da takrat ni prišel v Ameriko. Meni je bila takrat pot v Slovenijo za-branjena. Nekaj let kasneje sem ga ustavil na cesti v Ljubljani, le da ga pozdravim. Srečala sva se ponovno ob koncertu v Cankarjevem domu, spet kot stara znanca. Sledil sem preobrazbi v Sloveniji in z zadovoljstvom ujel, da Primoževo orglanje ni bilo več ’nezaželjeno’, ampak dobrodošlo. Čestital sem mu, da je v ljubljanski stolnici orgljal ob papeževem obisku, in kmalu nato za odlikovanje, ki ga je prejel od papeža za svoje delo. Primož je bil pokončen človek. Ni izzival, ni se klanjal. Res se je izživljal v | skladateljskem delu, iskal novih oblik ustvarjanju, obenem kot knjižničar Slovenske akademije znanosti vestno reševal dokumente o slovenski ustvarjalnosti po svetu. Tiho in umirjeno, kar je bilo edino mogoče v času trdega režima. Najino dopisovanje je bilo vedno obzirno in zadržano, saj je šlo skozi roke bolj ’zanesljivih’ usmerjevalcev kulturnega dela v Sloveniji. Primož je vsekakor mogel marsikaj zaradi položaja in ugleda svojega očeta, vendar se je ob njem naučil zadržanosti in strokovne vztrajnosti. Za nas po svetu pa mora veljati, da se spoštovano klanjamo takim prijateljem, ki niso zaživeli šele ob ’slovenski pomladi’, ampak so bili in ostali svetle opore neomejene kulturne dejavnosti. Nikdar nisem mogel izvedeti, kaj se je zgodilo z osebno knjižnico Rude Jur-čeca, ki jo je Ruda ob odhodu iz Ljubljane prepustil v varstvo Primožu. Tudi zaradi nje je imel, kot sklepam, Primož dokaj nevšečnosti. Česa vse nam zgodovinarji še niso odkrili! Primož se ni odmaknil “drugi strani” in je že ob petdesetletnici spomina na tragične dogodke po II. svetovni vojni za proslavo v Cankarjevem domu 29. junija 1995 napisal spominsko (dalje na str. 11) opremljena, poleti s polno razprtimi krili. Evropska zveza želi, da Slovenija svojo zakonodajo prilagodi zakonodajam držav članic; želimo torej, da se znebi manj srečnih ostankov preteklosti, ali še bolje, tistega, kar ste vi sami imenovali “ostanke vseh zidov, ki delijo” (govor na Evropski akademiji, Ljubljana, 6. novembra 1998). Želimo, da bi bili odnosi med različnimi socialnimi kategorijami ter odnosi med družbo in njenimi odgovornimi pristnejši, ne-posrednejši in objektivnejši. Da bi bila posebna pozornost namenjena mladini in njenemu usposabljanju, družinam in njihovim legitimnim ambicijam. One so prihodnost naroda. Kultura ni samo učiti se, temveč tudi razvijati nacionalno dediščino v zvestobi do njenih korenin in značilnosti. (dalje na str. 12) Andrej Rant: ZORNICE CLEVELAND, O. - Koncem lanskega leta je izšla pri Mohorjevi v Celovcu pesniška zbirka ZORHICE dr. Andreja Ranta, znanega ljubljanskega stomatologa, pokončnega Slovenca, moža, ki se tudi prizadeva, da bi Slovenija čimpreje postala pravna, demokratična država. V uvodu pravi pesnik, da so Zornice pesmi, ki so nastale kot plod doživljanja sveta in kot odgovor srca" na ta doživljanja. Dr. Jože Kastelic, znani slovenski arheolog, pa tudi sam Pavle Borštnik: Pozabljena zgodba slovenske nacionalne ilegale Zgodba, ki je več kot to CLEVELAND, O. - Bralci Ameriške domovine dobro poznajo Pavleta Borštnika, seveda številni tudi osebno. Zadnja leta se precej redno oglaša v listu s svojimi pogledi na dogajanja v Sloveniji. Že dvakrat smo objavili oglas za njegovo knjigo, ki je izšla lani v Sloveniji, in ki obravnava medvojno delovanje lovenske nacionalne ilegale. Avtor si je izbral besedo “zgodba” za naslov, ne pa “zgodovina”, ki je oz. bi morala biti zahtevnejša. (V oglasu sem to spregledal in napisal “zgodovino”, za kar se opravičujem, ur. AD.) Zgodovinar Boris Mlakar v svoji “spremni besedi” v knjigi priznava, da omenjeni tekst ni v obliki zgodovinske študije, kakršne bi pričakovali od poklicnega zgodovinarja, kljub temu pa zelo močno priporoča knjigo vsem, ki se za tematiko zanimajo, to je pa gotovo večje število bralcev AD. Pritrdilno je tudi mnenje Jožeta Prešerna, dolgoletnega urednika revije Rodna gruda, in pritrdilno je tudi mnenje tega pisca, ki sicer za omenjeno obdobje ni noben strokovnjak. Tekom skoro dvajset let, odkar sem na tem mestu, sem ponovno poudaril, kako pomembno je oziroma bo za morebitno revizijo polpretekle zgodovine Slovenije in njenega naroda, da pride na dan in da je trajno (arhivsko) ohranjeno čim več gradiva, ki ga bodo mogli zgodovinarji uporabljati pri svojem delu, katerega seveda ne bo nikoli konec. V mislih sem imel predvsem osebne spomine, pričevanja, seveda (dalje na str. 12) pesnik, je Zornicam “na pot” Videvali smo jih: ženske v zimskih kmečkih delavni-ških oblekah in ogrinjalih — saj so možje imeli opravka v hlevu pri živini in konjih -, kako so hitele proti fari, v adventnem času, še pred svitom ... In pesnik Andrej Rant jih še vidi: začele se bodo zornice in treba bo pohiteti. Le da poet ne kliče k adventnim molitvam; naslov njegove zbirke je nosilec splošno pomembnega simbola. V premeni letnih časov se je znašel, odkar je začel z zvedavimi očmi piti sonč-0n„. ^ dojemati temo noči. Ni mu tuja jesen, ne ustavlja se le pri zornicah v zgodnji zimski zmrzali in ne omami ga do konca mlada, vroča pomlad. In v žarečem poletju postane, da se ozre spet k naslednji jeseni, kjer ga čakajo jesenske rose na travi, ptice ob vodi, samote v prelihah jas med hostami - ali pa je morda ta jesen samo navidezno druga, dejansko pa podoživitev prejš-nje? Saj govorimo o krogotoku časov v kolesju večnosti. Pomlad - ljubezen, neugnana strast, žeja čustev in rok in vročih usten: Omamila vse je moje telo, besede še v meni zvenijo; smehljaj njen objel bi z roko. Osipa se pelodni prah z grmičja, večerna tišina zarotniško sodeluje, da lahko telesi v dvoje zagorita v vročici, ki pali, a ne zažge, omami, pa ni strup, boli, Pia ni smrtonosna. Pesnik sc predaja starim utvaram ljubezenskih čarovnij in verjame v njihovo trajno iskrenost, čeprav mu drugi jaz žc govori o odhodu, slovesu, morda celo o begu. Taka je pač pomlad in letni časi si sledijo. Ostaja refleksija, ki v tej Poeziji prevladuje kljub enostavnosti kitic in rim in jub hoteni nepretenciozno-sti stilnih prijemov. Refleksi-ja preglaša neposredne vz-. uhe čustev in med objemi >n poljubi in vzkliki in žarenji in vrtoglavico, ki jim je podvržena moška psiha, kakor plima buta in ostri prebujenost duha v ritmu neprestane podzavestne navzočnosti: Puščava. Padajoči glas peska je umolknil. Sipine so obstale. Noč je. Zvezde so se zbrale napisal sledeče: na toplem nebu in puščava je polna solz. Sam sem. Le Bog je blizu. In smrt: “Pogreb - poročno potovanje v neznano, temno domovanje. ” Refleksije so neizprosne tudi v simbolih tesnobnega bega živali pred mušico na puški lovca, bega, ki ne uspe - zajca, jelena, jerebice, sloke. Tudi ta ptica, ur- Primož Ramovš (nadaljevanje s str. 10) simfonijo “kot umetniški odgovor na temeljna vprašanja našega narodnega obstajanja. V njih je spomin, ki nas plemeniti, pa naj je še tako trpek (zapisek na posnetku). V zadnjem pismu od 2. maja 1998 mi piše: “Še zdaj imam normalno pet nedeljskih maš in kolegi so mi izračunali, da sem jih v svojem življenju že precej več kot 10.000 odigral. Zdi se mi, o tem sem prepričan, da je to samo moja dolžnost, katero z največjim veseljem opravljam, dokler bo pač šlo...” Zdaj ne bo več igral. Kot že nekajkrat, ponavljam tudi ob tej priliki: kdo ga bo nadomestil? Kdo bo ne samo sedel za orgle in s prijetnimi zvoki polnil razse-žne zidove ljubljanskih cerkva, ampak nam tudi s ponujeno roko oživljal navezanost na dom in rod, ki se nam vedno bolj odmika? Akademiku, papeškemu odlikovancu, Prešernovemu nagrajencu, predvsem pa prijatelju Primožu bomo zaman iskali naslednika. Posebno kanadski Slovenci se morajo zavedati, kaj vse je bilo tam mogoče z malo znanim posredovanjem zadržanega Primoža. Ko bom prihodnjič v Ljubljani, bom poiskal njegov grob. Zadnja leta predvsem tam srečujem svoje znance; tja grem, da se poklonim njihovemu spominu. Jože Velikonja na kot bežna senca nad vodo, ne bo ušla. Nihče ni izvzet. In refleksije so obtežene s spomini. Nekateri prihajajo tiho, neboleče, nekrvave-če: Moj oče, Mamina fotografija. Portret očeta je kakor na platnu naslikana izrazita podoba konkretne osebe. Portret je lahko tudi indirekten, podoba z okvirom. Odslikana kot v zrcalu, še globlje, še druga, bolj oddaljena in hkrati v čudovitem protislovju še bolj neposredna podoba mamine fotografije. Že obledela? Samo spomin na mili obraz? Spomin, ki pa v človeku oživi neposredno, kakor ponoči, ko pride in se vrača skozi vrata sanj, vsa kakor nekoč. Usodnejši so drugi spomini, kakor vizije, ki jih v tolikih in tisočletnih variacijah pozname iz Antigone. Krvave sledi mladih fantov po hostah, ki nimajo več obrazov in na kapah ne več razpoznavnih znakov prijatelja ali sovražnika. Eteokles in Polinejkes sta v smrti enaka. Videl sem ga ustreljenega, travnik je v krvi cvetel, telo je v rožah venelo, v pticah še trepetal je strel. To so pesmi o vojni. So neposredne slike - Frankolovo, so tudi splošne vizije vojne in okupacije - Elegija, Kolona, Ljubljana 1986. Najbolj pa stopajo v ospredje tiste simbolne in najbolj odmaknjene, navidezno komaj povezane z resnično vojno vihro - Sneg, Slovo, Strel. Posebno pa - Razčlovečenje. Mračna scena tega odra življenja se nato spremeni. Se so tu pesmi noči, toda vesele pesmi, vedre, celo šaljive, blizu groteski, kakor da bi brali Pavla Goljo ali Iga Grudna — Nokturno na Rimski cesti, Pacientov monolog, Perpetuum mobile. Zbirka pesmi se proti koncu razrašča. Zornice postajajo glasnejše, luč bolj razpoznavna. V pesmi Obo-los pesnik premišljuje o usodi antičnega novca, ki kroži iz rok v roke, v baladi Devinska gospa se zagleda v usodo te pravljično-resnične žene na devinski skali, sreča belokranjskega Kurenta in škofjeloško Brno. Potem se glasna poetska retorika prevesi. Lirski pesniki svoje zbirke navadno končujejo s splošnimi. širše komponiranimi pesmimi. Pri Andreju Rantu pa se je pesnikov jaz umaknil iz hrupa. Vesele, baladne in folklorne pesmi so potihnile in lirika spet dostojanstveno zamišljena sameva: “Le kaj naj tebi, ki mojemu si srcu draga, le kaj naj tebi podarim?" Že Prešeren je za svoje naslednike vedel, kakšno je pesnikovo bogastvo. To je - pesem, (dalje na str. 12) Pavle Borštnik Pozabljena zgodba slovenske nacionalne ilegale LJUBLANA - Objektivne zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem še vedno nimamo, čeprav vedno znova odkrivamo nove in nove dokumente o tem obdobju. Ena izmed značilnosti našega vedenja o tem času je tudi vzporedni obstoj več zgodb, več “zgodovin”, kot v spremni besedi k Borštnikovi knjigi ugotavlja zgodovinar Boris Mlakar. Ena izmed najzanimivejših in ne najmanj pomembnih epizod dogajanja pred več kot petdesetimi leti je tudi tista o kraljevi jugoslovanski vojski, o Sokolski legiji in Pobratimu ter o slovenskih četnikih. Pavle Borštnik je bil kot mlad fant tudi sam udeležen pri tej zgodbi, pri pisanju te knjige pa so mu pomagali tudi drugi preživeli soborci. O slovenskih četnikih je bilo doslej napisanega že sorazmerno dovolj, kljub temu pa je treba reči, da ima četništvo pri nas izrazito negativen prizvok, za kar so kriva zlasti nekatera dejanja srbskih četnikov med drugo svetovno vojno in tudi zadnja početja novih “četnikov” med kruto državljansko vojno v Bosni in Hercegovini. Slovensko četniško gibanje ima za seboj seveda drugačno zgodbo, katere poudarek sloni predvsem na nacionalnem odporniškem gibanju, ki se nikoli ni zapletlo v kakršnokoli obliko sodelovanja z okupatorji. Priznati pa je tudi treba, da se ta oblika upora proti okupatorju nikoli ni uveljavila množično, ker je ni podprla tudi takratna večinska stranka, katoliška Slovenska ljudska stranka, ki ni zaupala centralistični Mi-hailovičevi akciji. Večina preživelih slovenskih četnikov ali plavogardi-stov še danes živi v emigra-ciji, kjer je bilo objavljenega tudi največ njihovega spominskega gradiva. Pavle Borštnik želi v svoji knjigi, ki vsekakor predstavlja izviren prispevek k objektivnemu slovenskemu zgodovinopisju druge svetovne vojne, prikazati, kako se je razvijalo nacionalno odporniško gibanje v prvih mesecih in letih okupacije in kako je leta 1943 doseglo svoj vrhunec in tragični konec v Grčaricah. “Ko so junija 1945 potihnile partizanske strojnice v Kočevskem Rogu, na Teharjah in drugod, so se v pod-miniranih kraških jamah in opuščenih štajerskih rudnikih znašli pobiti borci slovenske, srbske in hrvaške narodnosti. Tragika tega ’bratskega zagrljaja’ je pač v tem, da so se v teh jugoslovanskih množičnih grobovih znašli eni in drugi: tisti, ki so se borili za obnovo Jugoslavije, in oni, ki so se v drugih formacijah bojevali proti kakršnikoli jugoslovanski prihodnosti svojega naroda... Bojevali so se, bojevali smo se za neko lepo idejo, za sanje, ki so jih sanjali že naši očetje in dober del slovenskih generacij 20. stoletja. In če so dogodki dokazali, da so te sanje neuresničlijve, morda celo nerealistične, ni naša krivda; nam se je ta ideja zdela vredna naših mladostnih naporov in zanosa,” je v uvodu zapisal Pavle Borštnik. ■ J(ože) P(rešeren) Rodna gruda Ljubljana, december 1998 BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE! PRIPOROČAJTE NAŠ LIST' Po zatrjevanjih predsednikov koalicijskih strank Dobre možnosti za obstanek vlade do konca mandata MARJAN DROBEŽ V Sloveniji v zadnjem obdobju veliko razpravljajo in ugibajo o tem, kakšne so možnosti za ohranitev sedanje vladne koalicije, ki jo sestavljajo politične stranke LDS, SLS in Desus. Kriza je nastala zlasti zaradi mnogih nesoglasij med predsednikoma obeh največjih koalicijskih strank, Janezom Drnovškom in Marjanom Podobnikom, o izvajanju vladnega programa oz. sporazuma o delovanju koalicije. Nasprotja so se zdela nepremostljiva, saj je premier Janez Drnovšek nekajkrat zagrozil, da obstoječo koalicijo lahko zamenja nova, v kateri bi sodelovale druge politične stranke (menda predvsem ZLSD), Marjan Podobnik pa je opozoril, da se SLS lahko umakne iz vlade in preide v opozicijo. V tem okviru so omenjali tudi možnost, da bi izhod iz politične krize lahko poiskali s predčasnimi državnozborskimi volitvami. Politične strasti pa so se po novem letu precej umirile, saj koalicijske stranke poudarjajo, da so voljne tudi v prihodnje sodelovati v vladi, do konca mandata, to je do rednih parlamentarnih volitev leta 2000. Toda pogoj za nadeljeva-nje sodelovanja v vladi je dogovor o vseh bistvenih vprašanjih, ki jih razdvajajo. Gre predvsem za hitrejše u-sklajevanje slovenske zakonodaje s pravnimi normami EU, sprejetje zaščitne zakonodaje, davčno in pokojninsko preoblikovanje (reformo), preobrazbo državne u-prave, reševanje nujnih gospodarskih in socialnih problemov in za druge pomembne zadeve, ki jim je lahko uspešno kos le trdna in stabilna koalicija. Le-ta je sicer lahko programsko različna, mora pa imeti vzpostavljen učinkovit sistem določanja prednostnih nalog vlade. Stranke vladne koalicije so imenovale posebne pogajalske skupine, ki naj bi dosegle uskladitev politike in stališče glede usmeritve in prihodnjega delovanja vlade. Najbolj nujno bi bilo doseči sporazum o kadrovskih zadevah. Koalicijski stranki LDS in SLS imata npr. različne kandidate za mesti novega obrambnega ministra in novega generalnega državnega tožilca, zelo pomembni funkciji, ki že dalj časa nista zasedeni, na kar je med nedavnim intervjujem na nacionalni TV opozoril tudi predsednik države Milan Kučan. Koalicijske stranke bi morale na ravni vlade imenovati tudi novo upravo Darsa (družbe z državne avtoceste), zamenjati direktorja Slovenske razvojne družbe, direktorja urada za zavarovalništvo in direktorja za nadzor prirejanja iger na srečo. Po mnenju koalicijskih strank bi morali čimprej sprejeti tudi zakone o kme-tijsko-gozdarski zbornici, o skladu kmetijskih zemljišč, o lastniškem preoblikovanju zavarovalnic (le-te imajo še veliko t.i. družbene lastnine) in o privatizaciji državnih bank. Med slednjimi sta najbolj pomembni Nova Ljubljanska banka in Nova kreditna banka Maribor. Stranke vladne koalicije pa se bodo morale sporazumeti tudi o energetski politiki, povsem se npr. razhajajo pri oceni znanega projekta o gradnji nove termoelektrarne (t.i. TET 3) v Trbovljah, pa o morebitni uvedbi obdavčitve osebnih avtomobilov. Kljub poudarjanju pripravljenosti in volje treh političnih strank, da ohranijo sedanjo vladno koalicijo, pa so odnosi med njimi zapleteni in občutljivi do take stopnje, da bi novi dogodki na slovenskem političnem prizorišču lahko povzročili razpad koalicije. Neki komentator je v dnevniku Delo zapisal: “da primier dr. Janez Drnovšek s svojim znanim pragmatizmom teži k ohranjanju stanja, ki slabo in negativno vpliva na celotno družbo. V svoji togi drži, ki ga ohranja na relativno močnem in ugodnem položaju - edini pogoj je, da ničesar ne tvega -, pa je predsednik vlade postal tudi predvidljiv. Marjan Podobnik ve, da Janez Drnovšek ni pripravljen tvegati - to se preprosto vonja in vidi. Podpredsednik vlade in predsednik SLS to dobro izkorišča, premier pa se dela, da tega ne opazi.” Na obstoj oz. usodo vlade pa bi utegnili vplivati tudi drugi dogodki, ki jih omenjajo v Sloveniji. Med (dalje na str. 14) Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! ZORNICE Pozornost mladini in družinam (nadaljevanje s str. 11) Pesem z veliko začetnico, pa naj bo samo “ta kratki verz, ta drobna pesmica” ... Videvali smo jih: ženske v zimskih kmečkih delavni-ški oblekah in ogrinjalih -saj so možje imeli opravka v hlevu pri živini in konjih -, kako so hitele proti fari, v adventnem času, še pred svitom ... In pesnik Andrej Rant jih še vidi, kako hite k zomicam. Vsi bi morali z njimi. Po zgodnji zmrzali bodo na prelihah med snegovi kmalu spet zacveteli beli telohi. Jože Kastelic Andrej Rant, rojen leta 1947 v Ljubljani, je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani in diplomiral na Medicinski fakulteti. Že v šolskih klopeh je pričel pisati poezijo, tisto čisto, lirsko, ki privre iz srca. Čeprav po poklicu doktor stomatologic je kot umetnik po duši tudi kasneje ostal poeziji zvest. Ljubezenska hrepenenja, doživljanje sveta, razočaranja in spoznanja, ki jih prinese življenje, vse to se kot mozaik zrcali v njegovih pesmih. Leta 1984 je s pomočjo Trubarjevega antikvariata v Ljubljani izdal mladostno pesniško zbirko “Telohi”. Sedaj pa so pred nami “Zornice”, izbor in dopolnitev njegove poezije, mozaik, ki sestavlja celotno pesniško podobo zrelega moža. g “Zornice” si lahko ogledate in jih berete v Čitalnici in knjižnici Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Naprodaj so pri Mohorjevi družbi v Celovcu kot 21. zvezek Ellerjeve zbirke. V. L. V BLAG SPOMIN NAŠE ŽENE, MAME, STARE MAME IN PRASTARE MAME OB L OBLETNICI SMRTI MARIJE SEKNE ki je umrla 28. januarja 1998 Leto je, odkar si se od nas ločila, odšla si k Bogu, ki si mu srčno služila. Mi v dolini solz pa vedno smo s Teboj, saj kmalu Tvoj dom bo tudi moj. Žalujoči ostali: Florian, mož; Flori, hčerka 4 vnukinje in 6 pravnukov Wickliffe, 28. januar 1999. (nadaljevanje s str. 10) Gospod predsednik, družina Združenih narodov je lani praznovala petdesetletnico Splošne deklaracije človekovih pravic. Teh zadnjih petdeset let je pokazalo, da vojna nikoli ni bila in nikoli ne bo rešitev problemov med narodi (Janez Pavel II., 20. decembra 1998). Vojna ogroža človekove pravice in zato ponavljamo svoje tople in globoke želje, da bi bila za zmeraj pregnana in da bi dialog ostal edino orožje v rokah ljudi. To orožje je subtilno in težko, a toliko boljše in učinkovitejše. V svoji novoletni poslanici ste poudarili, da je “človek s svojim dostojanstvom naše osrednje vodlio”. Z vami si želimo, “naj naša ravnanja določa zavest o enkratnosti slehernega človeškega bitja in o odgovornosti človeka za sebe, za svojega bližnjega, za skupnost in za naravo” (Novoletna poslanica 31. decembra 1998. ■ DRUŽINA, 24. jan. 1999 Zgodba, ki je več kot to (nadaljevanje s str. 11) tudi pisane dokumente primarnega (enkratnega) značaja. To so npr. pisma, zapisnike ustanov itd., so pa tudi dokumenti, ki jih pri svojem delovanju sproti ustvarjamo. Originalno pismo, izviren zapisnik, ki ni ohranjen ali reproduciran, je lahko trajno uničen. Ko je pa enkrat objavljen - tudi deni- j mo v AD - lahko računamo na to, da bo ohranjen za ve- | dno. To, kar kdo govori na kakšnem sestanku ali v osebnem pogovoru, kar je slišati na kakšni radio oddaji ali na televiziji, izgine takoj, če ni na en ali drug način formalno ohranjen, v obliki vsaj stenograma, če že ne magnetofonske- | ga traka ali videotraka. Da preidem nazaj na novo knjigo Pavleta Borštnika. Če- j prav avtor ni zgodovinar po poklicu, odslej ne bo mogel mimo “Pozabljene zgodbe slovenske nacionalne ilegale” noben zgodovinar, ki se bo za omenjeno obdobje slovenske zgodovine zanimal. Kakor razlaga v svoji “spremni besedi” prav tak zgodovinar, Boris Mlakar, smo dejansko na začetku resnih zgodovinskih raziskav in študij o tem za slovenski narod tako pomembnem času. Marsikaj v zvezi z dokumentacijo, pove, je mogoče samo za en primer slej ali prej pričakovati iz trenutno zaprtih arhivov v Beogradu. In ko imajo bralci te “zgodbe” predse Borštnikovo knjigo in j jim zdi, da lahko pojasnijo, demantirajo, kritizirajo, drugače j razlagajo prikazovanje tega ali onega dogodka ali trditve, jim je to odprto. Njih dopolnitev, kritika ali kar koli že bo s tem postala nov, dodaten fragment razpoložljivega gradiva, ki ga bodo upoštevali v celoti ali delno, zavrnili v celoti ali delno, bodoči zgodovinarji. Pavle Borštnik v knjigi večkrat izraža kritično stališče do politike sicer daleč vplivnejšega političnega faktorja tudi v okupirani Sloveniji (kakor v predvojni Sloveniji), namreč SLS, kritičen je do politike zaveznikov, predvsem Anglije oz. Churchilla itd. Marsikdo od bralcev te knjige bo tu soglašal, tam pa ne glede avtorjevih pogledov. Kar je najbolj pomembno, je to, da je Pavle Borštnik obogatil literaturo o drugi svetovni vojni na Slovenskem. Po prebiranju knjige bi pa bil njen učinek še večji, če bi spodbujala vsaj nekatere njene bralce, ki bi mogli ta ali oni dogodek bolj obširno ali tudi drugače osvetliti, pojasniti ali, če treba, razveljaviti, da bi to tudi storili - s tem pa prispevali svoj delež k razširjanju palete gradiva, odslej razpoložljivega za bodoče zgodovinarje. Pavletu Boršniku moremo biti le hvaležni za njegov pri- . spevek k literaturi o tem za Slovenijo tako usodnem času. Dr. Rudolph M. Susel NOVOST! IZŠLA JE KNJIGA Pavleta Borštnika, “Pozabljena zgodba slovenske nacionalne ilegale” Naročite jo lahko pri: MLADINSKA KNJIGA, Slovenska 29, 1000 Ljubljana ali pa kličite: 440-259-2859 (Pavle Borštnik) 703-525-5648 (Milan Kravanja) Cena: $30.00 KANADSKA DOMOVINA Drobci iz življenja najstarejše slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu Zanimiv seminar v Torontu 14. februarja Ljudje širokega srca in trdne vere Za Toronto pravijo, da je največje, najbolj dinamično in najbolj pestro mesto v Kanadi. Od prvih povojnih let, ko je sem prišlo tudi večje število rojakov, je mesto naredilo tak skokovit razvoj, da ga je težko ponazoriti. Nekateri se še spominjajo hotela York, ki je bil takrat najvišja stavba v mestu, dandanes pa je pravi pritlikavec sredi gozda višjih stolpnic, med katerimi kraljuje nebotičnik montrealske banke in seveda CNN Tower, s svojimi 553.5 metra ena najvišjih stavb na svetu. Mesto se neustavljivo širi na obali Ontarijskega jezera na jugu Ontaria, ena najhitreje se razvijajočih (Ponatisnjena nista prva dva odstavka poročila g. Francita etnca, ker se nanašata na splošen pnkaz samega mesta Toronta. Ur AD) m Ker pred drugo svetovno vojno in po njej zaradi različnih vzrokov ni bilo pravih pogojev za ustanovitev samostojne župnije, so Slovenci v južnem Ontariu obhajali in prejemali zakramente v domačem jeziku le občasno, takrat, ko je mednje iz provinc v Kanadi. Združenih držav prihajal p. Bernard Ambrožič. Večja potreba po lastni župniji in skrb za redno duhovno oskrbo se je pokazala ob koncu štiridesetih let (od 1947 naprej), ko je v Kanado prišlo okrog osem tisoč Slovencev, političnih beguncev. Večina med njimi se je prej ali pozneje ustalila prav v Torontu, ker je ponujal največ možnosti za zaslužek in urejeno bivanje. Začeli so se povezovati in so poiskali tudi duhovnika. Prvi je za Slovence skrbel dr. Janko Pajk, ki je deloval na župniji v mestu St. Catharines. To je bilo sorazmerno daleč od Toronta. Potrebno je bilo urediti redno dušno oskrbo v mestu. Škof Gregorij Rožman je po več prošnjah poslal v Toronto lazarista dr. Jakoba Kolariča (v Sloveniji ga poznamo po življenjepisu Gregorija Rožmana v treh knjigah). Svoje bivanje je začel 8. decembra leta 1948. Dr. Kolarič je sprva Slovence zbiral v župniji Kar-melske Matere božje v središču mesta, prebival pa je v kraju Scarborough, ker so jo upravljali ameriški lazaristi. Pri Karmelski Materi božji se je začela organizirana slovenska skupnost. Pozneje so se zbirali drugje, toda povsod so bili samo gostje. To jih je spodbudilo, da so začeli iskati možnosti za Govoril nam bo veleposlanik Republike Slovenije v Kanadi TORONTO, Kanada - V nedeljo, 14. februarja, ob 4. uri popoldne bo v cerkveni dvorani na 611 Manning Avenue v Torontu seminar s sledečim programom: Dr. Božo Cerar: Diplomacija danes - vloga diplomatsko konzularnega predstavništva oziroma veleposlanika” Prof. Marija Markeš: “Vzgoja mladine v tujini” Razgovor bo vodil: dr. Peter Klopčič. Vsi vljudno vabljeni! Slovensko-Kanadski Svet svojo cerkev, posebno še po letu 1953, ko je dr. Kolarič dobil škofijsko dovoljenje, da vodi lastne matične knjige, kar je pomenilo že začetek župnije. Organizirana skupnost pa se je začela z ustanavljanjem različnih organizacij, ki so še danes pomemben dejavnik v življenju župnije. Na velikonočno nedeljo 1949 so ustanovili Družbo Najsvetejšega imena Jezuso-vega, v katero so se povezali možje in fantje, že leta 1948 so se žene in dekleta povezale v Marijini družbi, iz katere so kasneje ustanovile slovensko sekcijo Katoliška ženska liga in se pridružile kanadski katoliški ženski ligi. V juliju leta 1953 je mesto dovolilo, da se na aveniji Manning postavi slovenska cerkev; 21. novembra je dal dovoljenje tudi torontski nadškof kardinal McGuigan in 19. decembra 1954 jo je kardinal sam že blagoslovil. Škof Gregorij Rožman pa je prvi maševal v cerkvi. Prva slovenska cerkev v Kanadi je posvečena Mariji, vanjo so postavili podobo Brezjanske Marije, ki jo je že leta pred vojno pridobil p. Bernard Ambrožič z namenom, da bi takrat ustanovil za Slovence župnijo v južnem Ontariu. V Marijinem letu 1954 so se njegovi načrti uresničili, čeprav drugače, kakor si je verjetno predstavljal deset ali petnajst let prej. Cerkev Marije Pomagaj je tudi danes slovensko srce Slovencev v Torontu. Sprva so mnogi živeli na aveniji Manning in njeni okolici in so ji bili blizu. Sčasoma, ko so si ustvarili boljše življenjske razmere, so se začeli seliti iz mestnega središča. Konec petdesetih let, ko je prihajalo tudi vse več ekonomskih priseljencev iz domovine, se je pokazala nujnost, da ustanovijo še w ti o zupmjvico sicoiščc (Bre zmadežne s čudodelno svetinjo na Browns Line v New Torontu). Župnija Marije Pomagaj tudi danes povezuje lepo število naših rojakov in veliko jih prihaja vsako nedeljo od daleč. Tudi ob delavni-ških mašah cerkev ni prazna. Kljub temu so tudi že razseljeni po vsem velikem Torontu in so se vključili v angleške župnije. Vsaj ob praznikih in drugih priložnostih pa se radi srečajo s slovenskim duhovnikom in so deležni duhovne tolažbe v materinem jeziku. Tako imajo npr. občasna redna srečanja v Oshawi, mestu vzhodno od Toronta, kjer živi veliko rojakov. S povezovanjem slovenske skupnosti v Kanadi in njenim prvim sedežem pri Ma-iji Pomagaj je povezan tudi nastanek Božje besede, mesečnika, ki je imel in Še vedno ima pomembno vlogo med našimi rojaki. Sprva je bil sedež uredništva v župniji Marije Pomagaj, pozneje so ga prenesli k drugi slovenski župniji na ulici Browns Line, kjer je še danes. Letos obhaja petdesetletnico izhajanja. Božja beseda je začela izhajati kot razmnoženina na šestih straneh za prvo adventno nedeljo, 20. novembra 1949. Njen ustanovitelj in prvi urednik je bil dr. Jakob Kolarič. Ta jo je urejal deset let, za njim so se zvrstili drugi, od leta 1982 je njen urednik lazarist Tone Zrnec. O njenem namenu pravi: "Božja beseda je namenjena slovenskim emigrantom v Kanadi. Hoče jih medsebojno povezovati, jih ohraniti trdne v veri in zveste narodu.” Toda Božjo besedo so kmalu po prvem izidu začeli prebirati tudi drugod, ne le v Kanadi. V prvih desetletjih je imela naročnike po vseh celinah, kjer so živeli Halje na sfr. 14) Ljudje širokega srca in trdne vere (nadaljevanje s str. 13) slovenski ljudje. Tudi danes so še vedno poleg Kanade pošiljajo v Združene države in nekatere kraje v Evropi. “Od leta 1991 je Božja beseda postala dvomesečnik. V vsebini imajo prvo mesto članki z versko in moralno vsebino in taki, ki govorijo o znamenjih sedanjosti. Pri tem sodelujejo slovenski teologi, pisatelji, esejisti iz domovine in sveta. Ta del nadaljuje tematika misijonskega sveta in dogajanja v Cerkvi ter rubrika Svetovni drobiž. Končuje se s podlistkom in rubriko Za dobro voljo,” jo predstavi njen urednik. Božja beseda opravlja pomembno delo na verskem in narodnem področju, hkrati pa je solidno zgodovinsko pričevanje o življenju naših ljudi v Kanadi. Ob tem glasilu pa ne smemo spregledati drugih časnikov, ki povezujejo naše rojake. Eden dolgoletnih, predvsem politično obarvanih časnikov, katerega odlika je misel na slovensko državnost, je Slovenska država. Takrat, ko se v Sloveniji nekaterim še sanjalo ni o samostojni državi, so Slovenci v Kanadi že gojili misel nanjo. Tako nam priča ta časnik, ki izhaja že 49 let. Njegov urednik je danes dr. Avguštin Kuk, z njim pa hči dolgoletnega urednika Marta Jamnik-Sousa. Dobre možnosti (nadaljevanje s str. 12) temi sta tudi morebitna združitev Slovenske ljudske stranke in stranke Sloven-ski krščanskih demokratov in uveljavitve večinskega volilnega sistema. V Sloveniji je parlament doslej odredil že več kot deset preiskav o domnevni vpletenosti politikov in funkcionarjev (večinoma iz prejšnjega režima) v razne domnevno nečedne posle. Nobena komisija pa ni uspela končati svojega dela, bodisi zaradi pomanjkanja politične volje ali pa spričo prenehanja mandata državnega zbora. Poslanci najvišjega zakonodajnega telesa pa so na prvem zasedanju letos brez razprave odredili parlamentarno preiskavo o morebitni vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču leta 1993 ter najdbo orožja in opreme v skladišču Ložnica na Štajerskem. Zahtevo za uvedbo preiskave je podpisalo 34 poslancev, med katerimi pa ni bilo predstavnikov socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. Novi glas, 21. jan. 1999 Sicer pa Slovence v Kanadi od leta 1996 povezuje tudi časnik Glasilo, ki ga izdaja Vseslovenski kulturni odbor, glavna urednica je Nives Čorak, med dopisniki pa prizadevna Cvetka Kocjančič, ki se je večkrat o-glasila z novicami iz življenja slovenske skupnosti v Kanadi tudi na straneh Družine. Po besedah Kocjančičeve “povezuje Glasilo tiste, ki dejavno delujejo v slovenski skupnosti, da si izmenjujejo izkušnje na področju društvenega dela, gospodarstva, kulture, športa in vse, ki so se od slovenske skupnosti iz kakršnegakoli razloga oddaljili, a jih zanima, kaj kanadski Slovenci počnejo in kaj se dogaja v domovini.” Prav zato ima del člankov v angleščini, ki jo nekateri, posebej mladi bolje obvladajo. Ob časnikih imajo še vedno osrednjo povezovalno vlogo največjega števila naših ljudi v Kanadi slovenske župnije, med njimi najstarejša Marije Pomagaj. Današnjega obiskovalca cerkve Marije Poagaj preseneti njena bližina do samega središča mesta. Od njega je oddaljena le nekaj minut vožnje z avtom. Značilna “ameriško-kanadska” težava, s katero se srečuje tudi ta fara, je pomanjkanje parkirnega prostora. Vsi obiskovalci cerkve se pripeljejo z avtomobili, zato je sicer na videz veliko parkirišče zdaleč premajhno. Vsako nedeljo se kljub tej težavi pri dveh mašah zvrsti od 500 do 600 Slovencev. Danes župnija šteje 750 družin. V bližini cerkve pa je od nekdanje večine ostalo le še 40 družin. Kljub temu so naši ljudje s srcem navezani na svoje svetišče in skrbijo za njegovo lepoto in urejenost. Podoba Marije Pomagaj jih povezuje z domovino, zraven pa še veliko lepih stvaritev sodobnih umetnikov, dela Franceta Goršeta, ureditev po načrtih arhitekta Jožeta Kregarja, barvna okna slikarja Janeza Kovačiča in drugih mojstrov lepega. Župnijo vodijo vse od ustanovitve slovenski lazaristi. Zdaj je njen župnik Valentin Batič, doma z Gradišča nad Ajdovščino. V pomoč mu je izkušeni Ciril Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff Rd. 216-692-1172 Complete Legal Services Čarga, ki že dolga leta deluje med rojaki v Kanadi in pozna Slovence od Toronta do Vancouvra, saj jih večkrat, posebej pa pred prazniki obišče in poskrbi za duhovno tolažbo in oporo v materinem jeziku. Župnik Batič je med najmlajšimi duhovniki, čeprav je prav nedavno že “srečal Abrahama”. S svojo zanimivo življenjsko potjo pa je posebej zgovorno znamenje, kako Bog kliče ljudi v svojo službo. Leta 1966 se je kot fant, goden za vojaščino, odpravil na tuje in po naključju pristal v Kanadi. Tu je začel kot delavec, vozil je tramvaj v Torontu in obiskoval večerno šolo. Dejavno se je vključil v župnijsko življenje pri Mariji Pomagaj in izrazil željo, da bi postal duhovnik. Živahnega fanta sprva niso jemali resno, ko pa je dokazal, da zna biti zelo vztrajen v življenjskih odločitvah, je v Združenih državah doštudiral. Tedanji pomožni škof dr. Alojzij Ambrožič ga je v Torontu posvetil v duhovnika. Duhovni poklici sodijo med znamenja duhovne moči župnije. In fara Marije Pomagaj jih ima. Pri Mariji Pomagaj je bila prva nova maša 5. junija 1955. Daroval jo je sedanji kardinal dr. Alojzij Ambrožič. Najmlajši med duhovniki, ki je imel zadnji novo mašo, pa je Janez Nosan. Sedaj je kaplan na italijanski župniji v Torontu, pred tem pa je bil kaplan tudi v Sloveniji, saj je v domovini staršev končal študij in bil leta 1992 posvečen v duhovnika v ljubljanski stolnici. Življenje župnije se kaže tudi v pestrih in raznovrstnih dejavnostih. Med najbolj uveljavljenimi organizacijami je cerkveni odbor, ki povezuje župljane v skrbi za obstoj in urejeno delovanje župnijske skupnosti. Ob njem je katoliška ženska liga, ki ima svoje začetke že v letu 1956. Zdaj jo vodi Anica Resnik, ki je takole predstavila svojo organizacijo: “Liga povezuje približno šestdeset članic. V Kanadi je Liga izjemno pomembna in vplivna. Povezana je s svetovno zvezo katoliških ženskih organizacij in ima tudi posvetovalno vlogo pri Združenih narodih. Namen Lige je povezovati katoliške žene vseh starosti, da skrbijo za duhovni napredek, pospešujejo in utrjujejo nauk Cerkve in dajejo zgled krščanskega življenja doma in v družbi. Posebej so poklicane, da skrbijo za svetost človeškega življenja. Skrbijo (za) krepitev vloge ženske v Cerkvi in v svetu in branijo krščanske vrednote v modernem svetu ter prispevajo k rasti verske svobode, pravičnosti in miru.” Vsako leto dvakrat (v adventu in na cvetno nedeljo) članice Lige organizirajo kosilo, s katerim zberejo denarna sredstva za dobrodelne namene. Tudi sicer pripravljajo podobno kot druge organizacije v župniji ob nedeljah po maši zajtrk v župnijski dvorani. Izkupiček je namenjen vzdrževanju dejavnosti. Poleg Lige so v župniji še druge dejavnosti. Posebno močan je Baragov misijonski krožek, ki že vrsto let vzdržuje stike s slovenskimi misjionarji in zbira pomoč zanje. Zdaj ga vodi Jože Balkovec. Krožek pripravi vsako leto veliko tombolo, ponavadi na drugo nedeljo v novembru. Z zbranim denarjem pomagajo našim misijonarjem, posebej na Madagaskarju. Za dobrodelnost skrbi Vincencijeva konferenca, ki jo vodi Peter Pavlin. Čeprav je za stare in bolne ljudi v Kanadi dobro poskrbljeno, so vendarle velikokrat osamljeni in potrebujejo obisk ali prijazno besedo. Temu se posvečajo člani Vincencijeve konference. Pomagajo pa tudi tistim, ki nimajo dovolj gmotnih sredstev. Med skupinami, ki dajejo župniji prazničen slovenski utrip, je mešani pevski zbor, ki ga zdaj vodi mladi organist in zborovodja Jože Oražem. V župnijski dvorani pa se zbira še posebna skupina: to je folklorna skupina Nagelj, ki bo letos praznovala 40-letnico obstoja. Zdaj jo vodi Ciril Soršak, njeni člani pa se zbirajo vsak teden iz celotnega Toronta. S kakovostnimi nastopi so se dokazali tudi v Sloveniji. Ko so farani Marije Pomagaj dobili cerkev, jim je škof Rožman zapisal v po- svetilu: “Župnijska cerkev ni nekakšno obratovališče, kjer se vrši ’farni obrat’. Župnija je občestvo v malem, to, kar je katoliška Cerkev v velikem in občestvo svetnikov v brezmejnem obsegu.” V župnijskem občestvu Marije Pomagaj v Torontu je več svetlečih kamnov v mozaiku dobrega. Eden takih je tudi Koširjeva mama Katarina, roj. Justin, ki je novembra obhajala devetdeseti rojstni dan. Daleč od doma jo je pripeljala življenjska pot. Rodila se je leta 1908 na Smolniku pri Polhovem Gradcu in se mlada poročila s Francetom Košir- j jem v Črni Vrh. Imela sta trgovino in gostilno ter dala topel dom osmim otrokom. Mož je ob koncu vojne odšel pred maščevalnim komunizmom v svet, sama pa je z družino ostala doma. Pripravljal in vabil je, naj pride družina za njim v Kanado, a je ni dočakal, saj je avgusta leta 1954 umrl. Ko je prišla z dvema hčerkama, so lahko obiskale le njegov grob. Kljub hudemu udarcu ni , obupala, ampak se je šel bolj oklenila življenja in garala v bolnišnici in v restavracijah ter s pridnimi rokami služila zase in za svoje. Še zdaj, v visoki starosti, sama živi v skromni hišici sredi Toronta in skrbi za lepo cvetje. Podobno kot ona, so tudi drugi prinesli s seboj žalostne spomine na leta druge svetovne vojne in bolečine ob izgubi po vojni pobitih svojcev, ob njih pa tudi žarke lepega otroštva in poguma, da so vztrajali v tujem svetu v zvestobi sloven-' stvu. Tak lep spomin iz otroš-j tva nosi s seboj Zinka Brunšek. Še vedno hrani stran Ilustriranega Slovenca , iz leta 1935, na katerem je j naslikana kot dekletce, ki mariborskemu škofu Tomažiču nese eno od knjig s 400.000 podpisi Slovencev in Slovenk s prošnjami za beatifikacijo škofa Slomška. Zdaj se te davne prošnje izpolnjujejo in gospa Zinka je dočakala uredničitev tistega, kar je takrat bilo dolg0 davni sen. Upravičeno se veseli tega in je ponosna na spomin iz otroštva. Drug svetleč kamen žup' , nije je arhitekt Vili Čekuta, ki bogati s svojimi talenti župnijo Marije Pomagaj vse od svojega prihoda v Kanado leta 1955. Njegovo življenje je bilo pravzaprav velik križev pot zaradi ljubezni do naroda in svobode-V Trstu je doživljal pritisk in grožnje Jugoslovanov (da je nasprotnik socializma)-nato pa še Italijanov (da j6 levičar). Z družino se je v petdesetih letih umaknil v Kanado. Čeprav vrhunski ustvaf' jalec, je moral zopet v šole- (dalj« na str. 15) Letna delničarska seja Collinwoodskega slovenskega Doma na Holmes Ave. SE BO VRŠILA v nedeljo, 7. februarja, ob 2. pop. v spodnji dvorani Lastniki certifikatov in zastopniki društev, ki lastujejo certifikate, v^udno vabljeni! AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28. 1999 Ljudje širokega srca in trdne vere (nadaljevanje s str. 14) saj mu kanadska oblast ni priznala diplom. Začel je kot delavec v tovarni, obiskoval večerno solo in nazadnje z izobrazbo in spretnostjo prišel do službe na ministrstvu. Čeprav je tudi v slovenski skupnosti doživljal kakšno bridko uro, ji je ostal zvest. Še zdaj rad organizira igre in dejavno sodeluje. V spominu mnogi pa bo ostal po svojih načrtih in njih uresničitvah. Med njimi so tudi cerkev v Pesku pri Bazovici nad Trstom, nagrobniki na slovenskih grobovih v domovini in po svetu ter znamenja, med katerimi je posebej pomembno kapela na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi pri Clevelandu, ki spominja na žrtve pobojev. Arhitekt Čekuta o-staja skromen in večkrat kar neopazen, saj pravi: Umetnik ni posebne vrste človek, toda vsak človek je posebne vrste umetnik.” Zanj velja to v polnosti. Diplome slovenske šole, o- preme knjig in odrske postavitve za številne igre ter še toliko drugega bo spominjalo naše ljudi v Torontu na tega posebne vrste u-metnika. Župnija Marije Pomagaj je bila prva postaja za številne fante in dekleta, ki so prišli konec petdesetih in šestdesetih let za boljšim kosom kruha v Kanado. Tu so se srečevali v različnih skupinah in krožkih. Mnogi med njimi so danes srečno poročeni in se spominjajo tistih prvih let, ko so sodelovali v župniji, čeprav ne prihajajo več redno sem. Med temi sta Vinko in Milka Jankovič, ki ju je tujina povezala. Vinko prihaja iz Krške vasi v župniji Cerklje na Dolenjskem, Milka pa iz župnije Podsreda. Mlad fant bi bil moral k vojakom - v mornarico, pa je izbral tujino. Saj še ni bilo dolgo, kar je skupaj z domačimi preživel težko izgnanstvo in življenje v pomanjkanju in preganjanju v taborišču Dachau. Ko je imela njihova dru- V LJUBEČ SPOMIN Dr. Martin Scancar Vabi Kalvarija, božično ozaljšana poljana, £er Sreča draga, ljubezen najina sniva. J nama duša roma, Tvojega obiska zaželjena MU 1912 1979 [,VajSC‘ le' v daljo utrinek spominov sega: >' m!'t'nUb'a“na' sveta .0* Malega Boiiea Z ledom, biseri posutim snegom je ovita. Smehljajočih lic, v očeh žari milina, radostno krasi drevesce, Tvoja, ljuba roka. V Čari0bnem svitu> lučk nebroj, spev odmeva; svilnatih pajčolanih četa krilatcev božjih raja Prihodu Treh Modrih globoko se klanja; re rna zvezda - Davidova radovedno se ozira. ?ete Božie blagoslavlja, ko polagajo darila, uanla svetosti, ljubezni, spoštovanja. Resna je sveta grupa - s Teboj odhaja; or Pojočih angelov in harfami jo spremlja. ragi možek, ljubi očka se poslavlja; rez smehljaja z žalostnim pogledom naju boža. V rajajočem spremstvu angelov Ti omahne roka. avese padajočega snega, žalostni sprevod zagrinja. V oblaku žalosti solza hladi bolečino, trepeče duša. Besede ljube, dobrote, ljubezni Tvoje pogrešava. Januar 1999 Vedno Tvoji Vlasta in Sonja žina na koncu vojne na izbiro, da gre v Združene države ali domov, se je oče pogumno odločil: “Dokler bom imel košček svoje zemlje, na katerem bosta zrasla samo dva krompirja, bom šel vedno tja!” Tako so se vrnili na domačijo, ki je bila izpraznjena in žalostna. Šestim otrokom so starši dali zgled delavnosti in skromnosti. V tem so zrasli in ko bi lahko svojim staršem pomagal, bi moral Vinko oditi v vojsko. Zato se je odločil in odšel v svet. V Kanadi je zaslovel kot uspešen boksar in večkraten prvak. Toda ljubezen do izvoljenke in družine ga je odvrnila od obetavne športne kariere. Danes je znan mesar. Slovenci pri Mariji Pomagaj so ljudje z velikim srcem, saj so povezani s svojo župnijo, z delom dokazujejo zvestobo dvema domovinama - Kanadi in Sloveniji - in ob vseh človeških slabostih trdno stojijo v veri, kakor jim je naročal njihov prvi župnik dr. Kolarič, za njim pa jih k temu spodbujajo sedanji pastirji. V tem so lep svetilnik tudi nam v Sloveniji. DRUŽINA 17. januarja 1999 Slovenski kadeti na vojaških akademijah v ZDA Slovenija tesno sodeluje z državami članicami Nato oz. Partnerstva za mir, ki je nekakšna vzporedna organizacije obrambnega zavezništva. V okviru takega sodelovanja se pet slovenskih kadetov šola na najbolj prestižnih vojaških akademijah v ZDA. Izbrani so bili z zelo strogo selekcijo, sedaj pa se usposablajo za razne dolžnosti v slovenski vojski. Slavko Majcen je bil prvi slovenski študent, ki se je leta 1995 začel šolati na vojaški letalski akademiji v Colorado Springsu. Letos naj bi šolanje končal. Na isti akademiji študira tudi Matej Hjydiiyak, ki pravi, da mu je Amerika všeč in “če bi še enkrat imel to priložnost, bi jo brez pomislekov izkoristil”. Na akademiji West Point nabira znanje in izkušnje kadet Vojko Sotlar. Miran Balažič pa se usposablja na ameriški pomorski akademiji v Annapolisu. Klemen Mya-tov je po stažu najmlajši slovenski kadet na West Pointu, ki pravi, “da je disciplina na akademiji stroga, počutiš se kot ’ničla’ in nikogar ne zanima niti, kako ti je ime”. Za novo generacijo šolanja na vojaških akademijah v ZDA so letos v Sloveniji izbrali sedem kandidatov, toda od teh bo izbran samo eden. m. Novi glas, 21. jan. 1999 Nekdanji socialistični orjak ameriška last Nekdanji orjak socialističnega gospodarstva v Sloveniji tovarna avtomobilov (TAM) v Mariboru je prešel v last tujega kapitala. Tovarno, v kateri je bilo v obdobju najvec-jega razcveta zaposlenih celo Okrog 7 tisoč delavcev, je kupilo mariborsko podjetje MTI Evropa. Le-to je last podjetja M. Tam International iz Kalifornije v ZDA, katerega večinski lastnik je poslovnež indijskega rodu John Eapen, solastniki pa tudi nekateri slovenski državljani. Tovarna TAM je zašla v krizo po razpadu Jugoslavije, ko so usahnila glavna naročila tovornjakov in drugih vozil, ki so jih dobavljali tudi bivši armadi. Kupec je tovarno kupil za 10,5 milijarde tolarjev, kar je sicer le 40% njene dejanske vrednosti. Iz omenjene vsote in drugih prihodkov bo treba najprej izplačati državo in bivše delavce TAM-a, ki so največji upnik nekdanje tovarne v Mariboru. Poslovnež indijskega rodu iz ZDA, ki je že obiskal Maribor in se tam seznanil s stanjem bivše velike tovarne avtomobilov, obljublja, da bodo za povečanje proizvodnje v naslednjih petih letih vložili 70 milijonov dolarjev, kar bi za slovensko kovinskopredelovalno industrijo, ki je v obdobju samostojne Slovenije izgubila že 70 tisoč delovnih mest, ogromno pomenilo. Proizvodnjo bodo kmalu obnovili in že z letošnjo prodajo gospodarskih vozil, avtobusov, traktorjev in nadomestnih delov načrtujejo prihodek 99 milijonov dolarjev; leta 2004 pa bi ta narasel na 372 milijonov dolarjev. Kupec iz ZDA zagotavlja, da bo od Slovenske razvojne družbe prevzel tudi osem družb, t.i. Mariborskega projekta prenove, ki so rr111. V obratih in dru8ih prostorih nekdanjega lAM-a. V njih je zaposlenih okoli 1.200 ljudi in predstav-jajo torej pomembni družbeni in gospodarski objekt. Novi astmk bo tako izpolnil priporočila o narodno-gospodarskih koristih prodaje, ki jih je dal predsednik slovenske vlade P0ut la bi novi ameriški lastnik do leta 2004 dajal delo 6.549 zaposlenim. ■ Novi glas, 21. januarja 1999 KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 31. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11. dop. do 1 pop. FEBRUAR 5., 6. in 7. - Slovenska poslovna skupnost organizira smučarski izlet z veleslalom tekmami v Ski Windham v Windham, NY. 13. — Dramatsko društvo Lilija priredi Maškarardo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 14. - Misijonska Znam-karska Akcija ima kosilo v šolskem avditoriju pri Sv Vidu. 28. - Slovenska šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom NOVI GROBOVI (nadaljevanje s sir. 9) Frank J. Golobic Dne 19. januarja je v Slovenskem domu za ostarele umrl 90 let stari Frank J. Golobic, mož Mary, roj. Glovan in vdovec po Frances, oče Daniela, Janet Pintar in Dorothy Balcam, 9-krat stari oče, 5-krat prastari oče, brat Anthonya (že pok.), Raymonda in Ann Peckham, zaposlen kot strojnik do svoje upokojitve pred mnogimi leti. Pogreb je bil 22. januarja v oskrbi Grdina-Faulhaberjevega zavoda s sv. mašo v cerkvi Our Lady of Mt. Carmel. v farni dvorani. Serviranje od 11. dop. do 1. pop. MAREC 5., 6. in 7. - Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. praznuje 75. obletnico. 21. - Federacija slovenskih narodnih domov prireja “Mož in žena leta” banket v SND na St. Clairju. 28. Kosilo pri župniji Sv. Vida s serviranjem od 11. dop. do 1. pop. Kosilo prirejajo DNU in tri KSKJ društva v korist župnije. APRIL 5. do 11. - Newyorški Slovenci organizirajo smučarski izlet v Aspen, Kolo. 10. — Tabor DSPB priredi družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7. uri. Po večeiji ples, igrajo Veseli godci. 11- - Dramsko društvo Lilija uprizori burko v treh dejanjih “Na tankem ledu” v Slovenskem domu na Holmes Ave. s pričetkom pop. ob 3.30. H- - Kr. št. 2 SNPJ priredi vsakoletno polka zabavo, v SDD na Recherjevi, od 1. pop. do 9. zv. 17. - Primorski klub priredi “Primorski večer” v SND na St. Clairju. Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVLA [ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPT1QNS Misijonska srečanja in pomenki Misijonar, p. Jože Cukale na rodnih tleh 1265. Baragovo nedeljo obhajamo na drugo navadno nedeljo po božični dobi, v letošnjem letu je to bilo 24. januarja. V svojih telesnih in duševnih stiskah se radi priporočamo škofu Baragi, da bomo izprosili čudeže, s katerimi bo Bog potrdil njegovo svetost. Teden krščanske edinosti 1999, v zadnjem letu drugega tisočletja, v letu Boga Očeta, naj nas v tednu molitvene osmine za edinost kristjanov, ki jo obhajamo od 24. do 31. januarja, spodbuja vodilna misel iz Razodetja: “Prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog” (Raz 21, 1-7). Iz Oznanila štev. 3. Iz Slonokoščene obale pismo sr. Hermine Nemščak glasi: “Dragi misijonski prijatelji in MZA sodelavci! Slonokoščena obala je država, ki se počasi razvija. Zdravstveno stanje se izboljšuje, ambulante na podeželju se odpirajo, vedno več se gradi vodnjakov in celo vodovodov. Vasi dobivajo elektriko, telefon in ceste. Vse to spreminja življenje vaščanov. Toda na našem okrožju ceste ostajajo še vedno slabe in neprevozne. Prodaja kave in kakava se je neprimerno izboljšala in s tem se vasi spreminjajo. Zidane hiše s ploščami in cementno opeko “rastejo”. Celo televizija ni več redkost in vse to zelo spreminja mentaliteto ljudi. Toda poraja se tudi nezadovoljstvo. Plače državnih uslužbencev so vedno iste. Socialno zavarovanje ne deluje, uslužbenci stavkajo. Mnogo uslužbencev odpuščajo iz služb. Vsi si želijo pravičnost in mir, toda to je še daleč od nas. Podeželje je revno. Dogodek, ki je zaznamoval župnijo Fresco, je maš-niško posvečenje diakona Serge-ja Daple 15. avgusta 1998. Ta praznik je razgibal ljudi cele župnije, prinesel je neizmerno veselje vsem. V redovnih skupnostih letos ni bistvenih sprememb. Vsaka sestra nadaljuje delo, ki ji je zaupano. Sr. dr. Anica Starman v bolnišnici pri bolnikih, ki so vedno številnejši, osebja premalo, kar ji povzroča skrbi. Cepljenje proti otroški paralizi in drugim boleznim resno nadaljujemo. Gradnja bolnišnice se zaključujejo. Oprema je prispela. Sedaj sta potrebna laborant in zobozdravnik. Avstrijsko veleposlaništvo je prispevalo k boljšemu poslovanju v administraciji z računalnikom, faksom, pralnim in sušilnim strojem. L’Ordre de Malte je podaril rešilni avto za prevoz bolnikov, saj je prejšnji popolnoma odpovedal. S. Marie Theresa posveča veliko svojega časa katehezi otrok in mladine, ter izobrazbi katehistov in poglabljanju svetega pisma, pripravi na birmo in raznim duhovnim vajam. S. Hermina je odgovorna za dva dijaška domova. Letos je v “campu-su” 210 dijakov in v dijaškem domu za dekleta 47 dijakinj. Spremlja jih pri u-čenju in vzpodbuja s svojo prisotnostjo k resnemu delu. Spremlja tudi dijake, ki se pripravljajo na krst. S. Marie obiskuje bolnike na domovih ter jim nosi sv. obhajilo. Vrši nadzor v dijaškem domu, kjer bivajo dekleta. S. Monika, s. Rafaela in s. Raymonda poučujejo dekleta v kmetijsko-gospodinj-ski šoli. S. Monika organizira skupine, kjer se mladi in odrasli učijo brati in pisati, saj je nepismenost po vaseh še velika. Odgovorna je tudi za katehezo otrok. Katehisti so mladi kristjani, ki posredujejo z besedo in zgledom svojo vero nižješolcem. Annual Meeting Annual Meeting of the membership Certificate Holders of the Slovenian National Home will be held on Sunday, February 7,1999 at 2:00 p.m. Eddie Kenik Room (Annex) Slovenian National Home 6417 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Kuclid Ave. 481-5277 Between Chardon & K. 222nd St. — Kudid, Ohio V zadnjih novembrskih dneh se je vrhniški rojak -dolgoletni misijonar v Kalkuti, pesnik in slikar, pater Jože Cukale, ki bi ga lahko imenovali “indijski Mahatma”, srečal z ljubljanskimi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu, ki jo je nekoč tudi sam obiskoval. Nekaj dni zatem pa je prišel tudi na srečanje s svojimi Vrhničami. Pred tem ga je namreč pot iz Indije zanesla na Hrvaško na simpozij, posvečen znamenitemu patru Gabriču. V nabito polni knjižnici Zavoda svetega Stanislava so dijaki misijonarja nadvse prisrčno sprejeli medse in srečanje uvedli z deklamacijami njegovih pesmi. Potem pa se je pater Cukale v S. Kristina je odgovorna za kandidatinje, šest deklet, katere obiskujejo gimnazijo. Ta dekleta so bodočnost naše kongregacije na Slonokoščeni obali. V Gbagbamu deluje otroški vrtec s 100 otroci, kjer poučuje pet vzgojiteljic. S. Kristina skrbi za dobro finančno delovanje tega projekta, ki ga podpira skupina dobrotnikov iz Morestela v Franciji. Meseca maja lani je Gbagbam obiskal avstrijski veleposlanik. Vaščani so mu pripravili topel sprejem. Po njegovem posredovanju je vas dobila del sredstev za gradnjo tega trga, ter pomoč za nova delovna mesta za mladino. Gradijo prostore za rejo prašičev in kokoši ter pripravljajo njive za gojitev zelenjave. S. Kristina bdi nad vsem tem, da je vse dobro izpeljano. Deležni smo finančnih darov, velikih in malih. S tem pismom se Vam vsem želimo zahvaliti za vse. Hvala organizacijam iz Francije. Bog povrni vsem, ki nam pošiljate vaše darove preko MZA, potem preko misijonske pisarne in vsakemu posebej, in posameznim dobrotnikom. Vsi ti darovi nam pomagajo pri svojih pripovedih sprehodil od rodne Vrhnike, življenja v Škofovih zavodih, kjer je bil dijak, po poti v duhovništvo ter po poti misijonske oaze. O Bengalcih, med katerimi dela, je povedal, da so polni navdušenja za vse dobro. Zelo radi imajo, da postaneš eden od njih. Dejal je, da ga je mati Terezija, s katero je veliko sodeloval, naučila gledati v vsakem človeku Kristusa, v vsakem nekaj dobrega, ki ga ne znamo izkopati iz teh rudnikov. Cukale piše svoje pesmi v zelo lepi slovenščini in pravi, da je še prešibak za pesnenje v bengalščini. Dijake je zanimalo, kdaj se je prvič srečal z materjo vzdrževanju velikega števila ljudi, ki so v najrazličnejših težavah. Npr., nujno prevoz v bolnišnico, ki je 200 km oddaljena od Fresca. Nakup zdravil za kronično bolne osebe. Nabavili smo tudi šolske knjige za nekaj dijakov. Potrebno je kriti stroške dijakov. Plače osebju, ki je zaposleno v dijaškem domu v Frescu in Gbagbamu, in še mnogo drugih stroškov, ki pa jih ni mogoče vse naštevati. Iskrena hvala tudi organizaciji MIVA iz Slovenije, za terenski avto, ki je zelo koristen pri prevozu bolnikov po slabih makadamskih cestah, pri cepljenju in pri katehezi. Po vas, dobrotnikih, in po vaših darovih, se božja ljubezen razliva na ta svet. Za prav vse naj Vam božji Dobrotnik stotero povrne. Sr. Hermina Nemščak” Pa še moj misijonski pozdrav vam vsem, ki boste či-tali te vrstice. Sonja Ferjan 79 Lunness Road Toronto, Ont., M8W 4M7 Canada tel. (416) 255-2519 Terezijo. To je bilo leta 1956, ko je bil kaplan in je želela, da gresta skupaj pogledat, kje so revni ljudje. Prosila ga je, da bi prevzel vodstvo beračev, ker da ona ne more pošiljati za njimi svojih redovnic. Ko je imel kakšne probleme, jo je obiskal. Med njima se je stkalo neko posebno duhovno ozračje. Ko jo je v zadnji bolezni tik pred smrtjo obiskal, mu je pomahala v slovo in ji j6 za to slovo zelo hvaležen. Malo dvorano CankaijO' vega doma na Vrhniki, kjer sta srečanje z vrhniškim ro- 1 jakom misijonarjem organize rala Muzejsko društvo V$' nika in Zveza kulturnih društev Vrhnika, so Vrhničani skupaj s svojim županom, 26. novembra, napolnili do zadnjega kotička. Oktet Raskovec je zJ uvod tega nepozabnega srečanja nadvse ganljivo zap6* Oče naš. Rojaka misijonarja, pesnika in slikarja Cuka-leta je zatem pozdravila vodja območnega sklada ljubiteljsko in kulturno dejavnost Marta Rijavec me^ drugimi z besedami: V deželah misijonskega poslanstva je njegova vera naši® odmev in se zrcalila v b°-gastvu duha in izpovedi, katerih se je dotikal svojcg* notranjega sveta in skozefl prepoznaval stiske drugih ^ jim pomagal osmisliti življ6' nje in bivanje. Gledališki igralec Pav*f Ravnohrib {doma iz ZakW ca pri Horjulu, op. ur. pa je deklamiral nekaj W kaletovih pesmi, med katefl mi je najbolj ganila Ko bom umrl. Vrhniški ^ pan Tomšič je ob kofl^l srečanja s Cukaletom “Ko je on v Indiji, je na Vrhniki, in ko je Vrhniki, je tudi v Indiji-’ Marija Rodna Leto 46, št. 1 - januar dej*! ti^1