Poštnina plačana v gotovini. Cena 2Sr- Leto VII. - Štev. 47 Trst - Gorica 27. novembra 1953 Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA L Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* J Uprava: Trat, ulica S. Aijk*tasio 1-c. - ’t^ 2-30-JJJ j Goriško uredništvo: Gorici,; Riva Pis^zzutia St. t$f CENA: posamezna številka L 25. - Naročninjj| mesečno L 100, letno L |.200.— 2^ inozemstvo^ mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gpricp ištev. 8-18127 Izhaja Vsak petek Rojaki v tujini in Trst V teh usodnih dneh, ko odločajo o naši bodočnosti, nam. je poleg vala ogorčenja, ki je po 8. oktobru zajel vse jugoslovanske narode v domovini, v največjo uteho vzajemnost, katero nam izkazujejo rojaki, ki žive raztreseni skoro po vseh državah sveta. Njihova naklonjenost! nam je toliko dražja, ker se lahko svobodno izživlja m nam zato lakho slede tudi čez listo mejo, pred katero je moralo notranje jugoslovansko javno življenje, zaradi režimske politike, nehati dajati duška svojim resničnim nazorom. Razumemo in upoštevamo to dejstvo. Vemo, da večina Jugoslovanov ni za to, da bi tržaške Slovence izročili Italiji. Toda tega ne morejo povedati, ko je njihova nedemokratična vlada sklenila drugače. Tudi si ne moremo misliti, da večina jugoslovanskih narodov soglaša z državno politiko, ki se niti najmanj ne ozira na dejstvo, da hočejo prav vsi Slovenci in Hrvati, kar jih živi na Svobodnem tržaškem ozemlju, da se to Svobodno ozemlje ohrani, ne pa uniči. Obe navedeni trditvi nam najlepše potrjujejo prav glasovi, ki nam prihajajo od raznih, čeprav v tujini, vendar v■ suobodii živečih rojakov. V našem listu smo že objavili izjavo, katero sta dala predsednik Slovenske ljudske stranke dr. Miha Krek, in predsednik H<--vatske seljačke stranke, dr. Vladko Maček Jugoslovanski narodni odbor v Londonu, kateremu pripadajo razni najvidnejši srbski politiki, pa je pooblastil svojega člana, g. Milana Gavriloviča, ki živi v Združenih državah, naj v odbo-rovem imenu podpiše vsako pred-stavko,, ki bi ja kjer koli vložila o tržaškem vprašanju v slovenskem in hrvatskem imenu gg. Maček 'r Krek. Tako so vidni srbski javni predstavniki prvič v zgodovini izjavili že vnaprej, da se bodo strinjali z vsem, kar bi Slovenci in Hrvati ukrenili glede svojih zahodnih meja. Vse naštete izjave v listu poudarjajo, da je treba ohraniti Svobodno tržaško ozemlje, prvič, ker je to najboljša rešitev zapletenega jugoslovansko - italijanskega spora, drugič, ker je to v širjio korist vse Srednje Evrope, in tretjič, ker zahteva to prizadete prebivalstvo slovenskega iti hrvat-skega rodu, čigar voljo je treba upoštevati. Poleg tega samo Svobodno tržaško ozemlje jamči, da ne bi novi Slovenci in Hrvati prišli pod italijansko oblast. Kakor nam je znano, pripravljata podobno izjavo tudi Slovenski narodni odbor in Slovenska demokratska stranka, izdale pa so jo že Slovenska narodna zveza v Ameriki, njena posestrima v Kanadi in razne druge organizacije naših rojakov v tujini. Zahtevo, da je treba glede slovenskih meja predvsem upoštevati slovensko voljo in da morajo Hrvati pri tem enodušno podpreti Slovence, je poudaril tudi dr Jura j Kmjevii, generalni tajnik Hrvatske seljačke stranke. Naše hotenje po ohranitvi Svobodnega tržaškega ozemlja zagovarjajo tudi razne vidne organizacije starejših slovenskih izseljencev. Posebno pomembna je spomenica, ki so jo 30. oktobra poslali ameriškemu senatu, kongresu, zunanjemu ministru in Združenim narodom pesnik Ivan Zorman, predsednik Lige slovenskih katoliških Američanov M. F. Intihar, Joško Penko za Slovensko katoliško podporno jednoto, predsednik Severnoameriške banke Anton Grdina, izdajateljica in urednica »A-meriške Domovine« Mary Debevec, ter Ivan Germ, Jos. Nemanich in Josip Zalar za Velikokranjsko slovensko katoliško zvezo v Ameriki. Podobne korake so napravili tudi stari srbski in hrvatski izseljenci. »Ameriška Domovina« je pred par dnevi med ostalim lepo napisala: »Kot demokrati spoštujemo mišljenje prizadetih. Kot Ameri-kanci slovenskega rodu čutimo dolžnost, da podpremo pravično slovensko stališče v vprašanju Trsta in njegove okolice. Pri navedenih razmerah sodimo, da se moramo pridružiti svobodni odločitvi rojakov na Tržaškem in da smo dolžni podpreti njihovo borbo za ohranitev svobode in neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja.« V istem dnevniku je njegov wa-shingtonski dopisnik temeljito obračunal z nekim člankarjem, ki je v listu »Cleveland Plain Dealer« predlagal, naj bi med Jugoslavijo in Italijo potegnili mejo ter nato ižvršili prisilno zamenjavo narodnih manjšin. Dopisnik opozarja, da bi na ta način veliko prepričanih demokratov enostavno izročili ko- Razpraoa o Trsta spefrodložena Ponesrečen diplomatski manever, da bi uresničevali sklep 8. oktobra Kakor smo pričakovali, je Varnostni svet Združenih narodov na seji od 13. novembra spet odložil razpravo o tržaškem vprašanju, ki jo tako vztrajno zagovarja in zahteva sovjetski zastopnik Višinski. Takoj na začetku seje je spregovoril ameriški zastopnik Lodge in zahteval odlog razpravljanja o Trstu. Pojasnil je, da se še vedno nadaljujejo pogajanja za rešitev tržaškega vprašanja' in da so se ta v zadnjih dneh zadovoljivo razvila., Zato je po sodbi w,ashingtonske vlade pametno, če Varnostni svet počaka na njihov izid. Temu Lodgeovemu predlogu se je uprl Višinski, češ da bi to samo pripomoglo k povečanju napetost: na Tržaškem. Po moskovski sodbi hočejo Angloameričani postaviti Varnostni svet pred gotovo dejstvo, ,ki popolnoma nasprotuje določilom mirovne pogodbe z Italijo. Sedanje zahodno stališče glede tržaškega vprašanja samo zastrupljal odnošaje med Jugoslavijo in I-taiijo ter ustvarja med njima na-p&tost, ki je nevarna za mir. Na koncu je Višinski poudaril, da more samo izvajanje mirovne pogodbe z Italijo prispevati k mirni :n trajni rešitvi tržaškega vprašanja. Govoril je nato še kolumbijski zastopnik, ki je izjavil, da je nemogoče izvajati določb mirovne pogodbe j. Iialijo glede imenovanja- guvernerja, ker je za1 to potreben sporazum med štirimi velesilami, podpisnicami mirovne pogodbe, ter Jugoslavijo in Italijo. Pri glasovanju je Varnostni svet z 9 glasovi proti sovjetskemu in vzdržanemu glasu Libanona odložil razpravo o Trstu, in sicer na meriški predlog na teden od 8. do 15. decembra. Pristojni siogi Združenih narodov pa poročajo, da jugoslovansko zastopstvo s .tem sklepom Varnostnega sveta ni zadovoljno. Jugoslavija je namreč v zadnjih dneh precej razvila svojo diplomatsko dejavnost pri zahodnih silah glede sklicanja petstranske konference o Trstu in nakazala možnost, da se s prizivom obrne do Varnostnega sveta z zahtevo po deini izvedbi ojirovne pogodbe z Italijo v smislu internacionalizacije mesta Trsta •namesto vsega Svobodnega tržaškega ozemlja. Kaj se bo dogajalo do tedna med 8. Ln 15. decembrom, ko bi moral Varnostni svet spet razpravljati ■> Trstu? 4. decembra bo na Bermudih trojni sestanek »treh velikih«, na katerem bodo prav gotovo tudi razpravljali o naši zadevi, čeprav še ni mogoče uvideti sklepov, ki jih bodo glede tega* sprejeli. Medtem se bodo nadaljevala tajna diplomatska pogajanja za določitev skupne osnove za sklican/., štiri ali petstranske konference strokovnjakov, za katero je 12. oktobra, dala pobudo jugoslovanska vlada. Jugoslovanska vlada je pravzaprav predlagala, naj bi sklicali štiristransko konferenco o Trstu, ki naj bi jo sestavljali zastopniki Združenih držav, Velike Britanije, Jugoslavije in Italije, kateri naj bi o tržaškem sporu razpravi liali brez omejitev, izhajajočih iz 8. oktobrskega sklepa. VVashingtonska, londonska in pariška vlada pa so 13. novembra predlagale Beogradu in Rimu, naj bi dala pristanek na sklicanje konference strokovnjakov petih držav (to je štirih, ki jih je predlagala Jugoslavija, in še Francije), ki naj bi se lotili težavnega dela okrog tržaške zadeve. Tri zahodne vlade so svetovale, naj ostane njihov predlog zaenkrat tajen, da ne bi z njegovo objavo kompromitirali njegove izvedbe. munistom. Zato vprašuje dotične-ga zagovornika takih hitlerjevski: surovih metod, kako se to sklada Z demokratičnimi in svobodoljubnimi načeli. Članek zaključuje :! ugotovitvijo, da bodo ameriški državljani slovenskega rodu podpira li demokratične Slovence na Trži-škem, ki zahtevajo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ne o-ziraje se na nepravično odločitev ameriške vlade. Vse to, kar smo tu našteli, pa je samo drobec iiz ogromnega dela), ki ga razvijajo te dni naši rojaki v tujini. Kakor vidimo, jim našt) želje niso deveta briga, temveč so jim glavni potokaz, po katerem u-smerjajo svoje napore. Ali ne bi bilo prijetno, ko bi prihajali tolikega razumevanja polni glasovi n. pr. tudi iz Ljubljane? O njem je italijanski ministrski predsednik Pella posredno zavzel stališče v govoru, ki ga je imel 19. t. m. v rimski zDornici, ko je na sklicanje take konference pristal pod pogojem, da se razpravljanja na njej raztegnejo na vse STO.; da se pred ali med njo izvede britsko-ameriški sklep od 8. oktobra glede izročitve uprave nad področjem A Italiji; da se sprejme razprava o plebiscitu kot najprimernejšem sredstvu za ureditev tržaškega vprašanja, čeprav italijanska vlada načelno ne odklanja tudi drugih možnosti; in da se za sklicanje konference dovoli primeren rok za temeljito pripravo nanjo. Jugoslovanski odgovor na ta Pellov predlog je bil takojšen in, seveda odločno odklonilen. Jugoslovanska vlada se zaradi Pellovc-ga nastopa ni več imela za vezano na tajnost; njen državni tajnik za zunanje zadeve, Popovič, je zato izjavil 24. novembra dopisniku »Tanjuga«, da so predstavniki treh zahodnih velesil 13. novembra potipali teren v Beogradu in Rimu ter med drugim predvideli izvajanje sklepa od 8. oktobra pred nameravanim sklicanjem konferener, o Trstu. Popovič je poudaril, da se Jugoslavija s tem ne strinja, kar je sporočila trem zahodnim predlagateljem 15. novembra. Jugoslavija zahteva, naj pride še pred začetkom konference do diplomatsko raritete med n;o in Italijo, to ie, naj zahodne sile nehajo enostransko podpirati Italijo proti Jugoslaviji, ker je njihova dolžnost, na- stopiti samo kot nepristranski razsodnik med njima. : S tem je možnost takojšnjega sklicanja spet padla v vodo! Morda so to zahodne sile predvidele in zeto svetovale Beogradu in Rimu tajnost, da bi pred VS dosegle zo-, petno odložitev razprave o tržaškem vprašanju, »češ da so v teku zadovoljiva diplomatska pogajanja med prizadetimi vladami«. .Kako so pa skušali doseči izvajanje sklepa od 8. oktobra pred začetkom konference o Trstu? Stvar sicer ni popolnoma jasna, vendar po pisanju italijanskih !.-stov lahko sodimo, da so hoteli poslati iz Rima v Trst novo gručo italijanskih funkcionarjev, ki naj bi zasedli razna podravnateljska mesta v uradih, ki so še v zavezniških rokah. S takim pisanjem so italijanski listi očitno kršili tajnost, ki so jo zahodne vlade ob predložitvi svojega načrta svetovale v Beogradu in Rimu. Zato l »'"nited Press« 24. novembra v zadregi sporočila svetovni javnosti, da glede tega ni šlo za izvajanje sklepa od 8. oktobra proti jugoslovanski volji, ampak samo za možnost, da bi si pristojni italijanski funkcionarji lahko neuradno, od blizu seznanili s posli, ki jih v Trstu v bližnji bodočnosti čakajo.... To je sedanje stanje diplomatske igre okrog Trsta. Dogodki bodočih dni pa nam bodo pokazali, kakšen bo razplet te ne prav nedolžne I-gre z našimi življenjskimi koristmi! »Zahvalni dan“ v ZDA V četrtek, 26. novembra, so Združene države praznovale svoj vsakoletni »Thanksgiving Day«, to je zahvalni dan. Poreklo tega praznika sega nazaj v leto 1623, ko so prvi kolonizatorji Amerike, .»romarji«, ki so se izkrcali na obali Nove Anglije, proslavili svojo prvo uspelo žetev, »Romarji« so bili angleški puritanci, ki so zaradi verskih preganjanj iskali zatočišče najprej v Holandski in nato v novem svetu. Pod vodstvom Williams Bradforda, ki je postal kasneje guverner naselbine, so se izkrcali 18. novembri 1621 na pusti obali pri Plymouthu in nato začeli v boju s tisočerimi nadlogami graditi svoje hiše in novo življenje. Volkovi, silen mraz, lakota, bolezni, z vsem tem sd se morali boriti prvo zimo in pomrla je polovica novih naseljencev. Ko pa je napočila pomlad, so se preostali e-nergično lotili dela na novih poljih. Sprijateljili so se z Indijanci, ki so jih naučili sejati koruzo in loviti ribe. Prva letina je bila •>* bilna in priredili so veliko proslavo, na katero so povabili tudi svoje indijanske prijatelje. Proslava se je začela z molitvijo in zahvalo Najvišjemu za dobro žetev. Sledil je obed, katerega glavni o-brok so bili divji purani, in od takrat dalje je puran tradicionalna jed na »zahvalni dan«. Zahvalni dan je postal stalen narodni praznik leta 1789. ko ga je kot takega proglasil prvi ameriški predsednik Jurij Washington. Danes velja ta dan za največji ameriški r.arodni praznik. Začne sc z Glasovanje v Jugoslaviji ■Plebiscite, ki državljana diktatorske vladavine z neposredno aij posredno silo naganjajo, da od. časa do časa prikima režimskim o-blastnikom v okviru namišljenega demokratičnega parlamentarizma po krivici imenujejo volitve. Po krivici zato, ker kandidate že pred' volitvami postavlja diktatorski režim sam in jim že vnaprej tudi zajamči izvolitev. Državljan ima samo dolžnost, da Težimsko odloč’-tev s kroglico ali glasovnico formalno potrdi, če se hoče izogni*: očitkom in posledicam, ki neizogibno doletijo vsakogar, ki ne skri-, vi hrbtenice pred veličastvom tiranije. Umestnejši izraz za take »volitve« ie glasovanje. V tem so si vsi diktatorski režimi popolnoma enaki. Tako sta postopala Mussolini in Hitler. Po i-. stih receptih kuha svoje »volitve« španski Franco, tako postopa diktator Malenkov in po istih registrih muzicirajo po vseh priprež-,niških državah. Tudi Tito je ostal — kakor na žalost še v mnogih drugih »ljudskih pridobitvah« — zvest tem skupnim diktatorskim načelom. Udeležba pri takih — po pravilu zelo hrupnih in .teatralnih volilnih ceremonijah — se seveda stalno drži .samih vršacev odstotnega maksimuma, saj se skoro nikdar ne prikazuje javnosti izpod 90 odstotkov. Tako je zadnjo nedeljo Titova. Jugoslavija ponovila diktatorsko volilno potvorbo. Glasovali so za poslance v iZvezno skupščino m tudi v posamezna republiška predstavništva. Glasovanje v zakonodajno skupščino je potekalo na u-snovah splošne in neposredne volilne pravice. Z glasovanjem v tako imenovano 'Zbornico proizvajalcev, ki ima v gospodarskih vprašanjih posvetovalno in deloma tudi soodločujočo funkcijo, bodo zaključili do sobote, 29. novembra. Za 282 glasovalnih okrožij so postavili za Zvezno skupščino vsega 300 kandidatov. Od teh je bilo nominiranih nič manj kot 267 kandidatov brez konkurence. To se pravi, da je bilo 267 kandidatov »izglasovanih« že kar pred glasovanjem. V nadaljnjih 12. okrožjih sta bila postavljena po dva kandidata in v ostalih treh po trije. »Volilna borba« se je potemtakem odločevala le v nekaj nad 5 odstotkov vseh volilnih okrožij. Ce bi se komunistični aktivisti le še malo potrudili, bi »volitve« lahko kar odpadle. Verjetno pa je bilo teh 5 odstotkov bistveni rekvizit volilne režije. Vsi kandidati so seveda člani Komunistične partije ali pa sopotniki, to je člani »Socialistične zveze delovnega ljudstva«, ki živi in kraljuje poiJ dežnikom KP. Partija ima v Jugoslaviji Je vedno izključni politični monopol. Vsaka druga politična skupnost je prepovedana. V Titovi Jugoslaviji je »/» ta način vsako svobodno politično izpovedanje in s tem svoboda govora, sestajanja in razpravljanja o bistvenih vprašanjih državnega življenja nemogoče. Spričo monopolističnega položaja ima KP v Jugoslaviji seveda neomejene možnosti, da prepreči nominiranje kandidatov, ki ji niso po volji — in te »ljudske pridobitve« s? tudi še vedno bogato poslužuje. To je KP in zlasti številnim njenim vrhunskim volilnim govornikom zadostovalo, da so — kakor poroča beograjski dopisnik Švicar-, skega dnevnika »Neue Zuercher Zeitung« — vsaj na videz zadosti-] li propagandnim naporom za tujino, ki so jih usmerjali v dokazovanja, da si enostrankarski sistem in demokracija nista nasprotna.... Kljub temu se te »volitve« vendar za malenkost razlikujejo od preteklih. Po volilnih okrožjih za glasovanje v republiške skupščine je bilo število že vnaprej izglasovanih poslancev precej nižje. Jugoslovanski tisk in radio iz razumljivih razlogov podatkov nista navajala, je .to pač režimska skrivnost, vendar se je nekaterim tujim dopisnikom posrečilo iztakniti za nekatere republike približne po* datke, in ti podatki pravijo, da je bil pri.tisk v teh okrožjih velik. V Titovi Jugoslaviji so bila do sedanjega glasovanja poslanska mesta častna zadeva, .nekaka odlikovanja za najstrastnejše komunistične in sopotniške gorečneže' Parlamentarno življenje se je v glavnem odigravalo z vzklikanjem režimu in komunističnim voditeljem. Vsak poizkus kritične besede je zamrl še predno je bil spočet. Od sedaj dalje pa je poslansko mesto poklic, ki prinaša vsakemu poslancu po 25 tisoč dinarjev vlače na mesec in 15 tisoč dinarjev za reprezentanco, skupno torej 40 tisoč dinarjev, kar je ?a današnje jugoslovanske .razmere zavidanja vreden dohodek. Na ta način bodo poslanci primorani, boriti se v bodoče za .naklonjenost-glasovalcev in vsaj zaradi osebnih koristi zagovarjati potrebe svojega volilnega okrožja, če se bodo ho- •teli izogniti nevarnosti, da jih pri prihodnjih volitvah ne izpodrine morebitni konkurent. Kljub temu je zelo verjetno, da bodo — kakor doslej — tudi v bodoče poslanci soglasno sprejemal; važne režimske odločitve in težko si je zamisliti, da bi pri razpravljanjih v zbornici kdor koli tvegal postaviti se po robu režimskemu prvaku. Vendar pa ni izključeno, da bodo pogumnejši in odločnejši poslanci poskušali vsaj za kulisami popravljati namere vlade, čr bi poskušala nastopati proti inte- som določenega okrožja. Tudi v bodoče bodo v Zvezni skupščini in v republiških zbornicah igrali prvo violino komuni-stični prvaki, -tudi v bodoče bo v Titovi Jugoslaviji oblačila in vedrila partija, vendar so doslej njeni prvaki zavzemali -tem višje položaje, čim več poslušnosti so partiji izkazovali, odslej dalje pa bodo morali — hočeš ali nočeš — poslušati tudi še glas ljudstva. In to je le korak naprej. V tej zvezi zatrjuje .beograjski dopisnik že prej imenovanega švicarskega dnevnika, da je glasovanje v nedeljo morda .nakazalo, da se je Titov režim odločil, da prične sicer previdno in narahlo sto picati na prste tiraniji tistih partijskih birokratov, ki so mu bili doslej edina zanesljiva opora. Glasovanje v Zbornico proizvajalcev je precej zamotana zadeva in se vrši po posrednem postopku. Z neposrednim glasovanjem izbrani sveti proizvajalcev mest in občin nastopajo kot glasovalne korporacije. Izglasovana bosta v Zbornico proizvajalcev 202 poslanca. V industrijsko, trgovinsko in obrtniško skupino 135 in v kmetijsko skupino 67 poslancev. Ta razdelitev kaže popolno zapostavljenje kmetijskih potreb, čeprav je država tudi še danes pretežno agrarnega značaja in ima kmetijstvo še vedno levji delež v jugoslovanskem gospodarstvu, saj preživlja vso državo in je tudi glavni tvorec jugoslovanske zunanje trgovine. Tudi v tem vprašanju kaže Titov režim vso svojo naklonjenost še vedno nasproti tistemu sloju ki ga vzdržuje in redi. verskimi obredi, katerim sledi tradicionalni obed, ki se ga udeležijo člani družine iz vseh krajev. >.n ravnotežje sil premaknjeno v ke-rist ene ali druge stranke.« »Posarje bo postalo evropsko o-zeral-je,« »Za zaščito posarskih koristi ir) vseh •zunanjepolitičnih in obrambnih zadev bo skrbel evropski komisar. Tega bo imenoval ministrski odbor Evropskega sveta, kateremu bo komisar odgovoren za svoje delo. Komisar ne sme biti niti Nemec in niti Francoz.« »Evropski komisar bo deloval v tesnem posvetovanju s posarsko vlado. Posarska zbornica .bo morala odobriti vse mednarodne sporazume, ki jih bo v imenu Posarja podpisal evropsiki komisar.« »Evropskemu komisarju in članom (domačega) posvetovalnega sveta bo pomagalo manjše število evropskih funkcionarjev; njihov glavni tajnik bo pasarski domačin.« »Dokler ne bo ustanovljena Evropska vojska, prevzame obrambo Posarja vojska, ki ji načeluje vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi.« »Razen izrecno navedenih izjem, bodo spadale vse ostale zadeve v pristojnost svobodno izvoljene po-sarske vlade.« Navedli smo le nekatere znatnejše izvlečke iz Van Natersovega poročila in predloga resolucije o posarskem vprašanju, glede katerih se nam sama po sebi vsiljuje primerjava a. našimi tržaškimi prilikami ob vzporedni misli na dvojnost političnih prizadevanj in meril nekaterih politikov glede Posarja in Trsta. Bustrija zahteva plebiscit za južno Tirolsko V Avstriji, zlasti pa v Inomostu, glavnem mestu Tirolske, je prišlo te dni do velikih -demonstracij pro-•ti Italiji zaradi njenega ravnanja z nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Novoizvoljeni deželni glavar za Tirolsko, katoličan Grauss, pa je v svojem nastopnem govoru v deželnem zboru izjavil; »Usoda naših dragih bratov na Južnem Tirolskem je za nas pereče vprašanje, ki nam bo vedno pri srcu. Južno Tirolsko so vključili v drugo državo zaradi spletk mednarodne politike.« Nato je obtožil Italijo, da ne spoštuje svojih obveznosti do manjšin, ki jih določa pariška mirovna poeodba, in da sistematično razm-roduie Južno Tirolsko ter dejal: »Ali nima Južna Tirolska istih pravic, ki jih Pella zahteva za Trst? Tirolska se bo morala zanimati za življenjsko vprašanje Južnih Tirolcev, dokler ne bomo našli zanje zadovoljive rešitve!« {Fažno posredovanje dp. Saneletta Na seji tržaškega občinskega sveta od 20. t, m. je naš občinski ■svetovalec dr. J. Agneletto vložil naslednjo interpelacijo na župana: » Dvorana Auditorium na sedežu .ZVIJ je bila že od 1. 1949 na razpolago tržaškim kulturnim in dobrodelnim organizacijam za njihove kulturne prireditve, koncerte in druge umetniške nastope. Slovensko ljudstvo, ki še vedno čaka na zgraditev svojega kulturnega središča, katerega so med o-bema svetovnima vojnama razdejali, se je številnokrat poslužilo Auditoriuma. 2e nekaj mesecev pa sistematično odklanjajo to dvorano slovenskim ‘kulturnim in dobrodelnim ustanovam, s čimer so nam Slovencem odvzeli možnost prisostvovanja slovenskim kulturnim in umetniškim predstavam. .Zato prosim g. župana, naj posreduje pri ZVU, da bi Auditorium vrnili namenu, za katerega ga je ZVU določila 1. 1949, in ga dali na razpolago slovenskim kulturnim in dobrodelnim ustanovam, ki nimajo lastnih dvoran za razvoj svojega kulturnega in umetniškega delovanj«. « r-v- n s t i z g < j r -i S K E GA j JcOjio č • j „Resnica“ o našem položaju Nova cerhEV za istrske izseljence Kdaj ju bodo zidali pa g Jazbinah? Škofija je končno odobrila gradnjo nove cerkve na Roicah. kier G’J',2 ':\ 1L L,.,,,,,.,, II.,L _ SOCIALNA VPRAŠANJA | posebni poročevalci raznih italijanskih listov, nekateri obiskujejo tudi predstavnike slovenske manjšine, se z njimi razgovarjajo, priznavajo, da se naši manjšini ne godi ravno rožasto in obljubljajo, da bodo v svojih listih objektivno poročali v zadevi. Obiskujejo pa tudi italijanske kroge, in zlasti uradne, kjer jim šele odkrijejo vso »resnico«, ki jo edino nato v svojih listih iznesejo. Eden od takih poročevalcev, ki je »resnico« odkril v uradnih laških krogih, in ni znano, da bi se pomudil tudi pri predstavnikih slovenske manjšine, je Paolo Cesarini, ki je v »Gazzetta del Popolo« od 4. novembra povedal, da »rimska* vlada pravice (naše) manjšine spoštuje z liberalno širokogrud-nostjo« Paolo Cesarini si najprej ogleduje število Slovencev na Goriškfcm. In tu so mu odkrili, da nas jej 12' odstotkov. To pa zato, ker je SDZ na lanskih decembrskih goriških' volitvah odnesla 6.8 odst. vseh glasov, DPS pa 6.7 odstotkov. Po našem računanju bi sicer to znČ3lo 13.5 odstotkov! Toda Lahi imajo svojo posebno aritmetiko, ko gre za seštevanje Slovencev! Mussolini je trdil, da nas v teh krajih sploh niti našel ni! Ko pa jih je dobil pošteno po grbi, je jel kričati, da smo Slovenci izdajalci domovine Italije! Nekam tako mu dajejo prav tudi demokristjani, saj ima sodnija vsako toliko posla s temi ;»izdaj«lci«, »ubijalci«, »u-porniki« itd. Številčni podatki o stanju učencev in dijakov v naših šolah na Goriškem odgovarjajo današnjemu položaju teh šol! Toda italijanska javnost bi morala vedeti tudi zakaj je število učencev in dijakov od leta 1947 do danes padlo! Uradni laški krogi niso Paolu Cesarini ju zaupali te resnice: u- Stianovanje in pomanjkanje zaščitnega zakona, pa zapostavljanje, Slovenskega jezika so dejstva, ki pričajo, da ravna rimska vlada s slovensko manjšino v Italiji vse drugače kot »liberalno širokogrudno« ! Pa recimo, da nas je prav 12 odstotkov vsega prebivalstva na Goriškem, ali pa tudi samo 12 tisoč! Kje so ostali glasovi slovenskih volivcev, kje ostali učenci in dijaki slovenskih družin? Pobralo jih je ustrahovanje, gospod Paolo Cesarini! O odpravi slovenske šole v Kaminu, o ustrahovanju pri zahtevi po slovenski šoli v Ločniku, o izgonu sinov slovenskih optantov iz slovenskih šol smo že mnogo, mnogo pisali! Vendar so uradni krogi povedali Paolu Cesariniju samo sledeče: da so ti optanti izjavili, ko so optirali, da je njihov materin jezik italijanski! Zato so paq da morajo posečati samo italijansko šolo! In tu je Paolo Cesarini nasedel gorostasni laži, kajti mirovna pogodba pravi, da smejo optirati bivši italijanski državljani, katerih občevalni jezik (ne materin jezik!) je italijanščina! Občevalni jezik naših ljudi pa je v veliki meri tudi italijanščina, ker je slovenščina povsod v javnih uradih, tudi v čisto slovenskih občinah, še po fašistovskem zakonu, ki ga demokristjani izvajajo, uradno zabranjena! To , šmb . naši' javnosti dolžni ponovno povedati, da bc še enkrat spoznala, s 'kakšno neobjektivnostjo gorički laški krogi prikrivajo resnic#: celo svojim laškim časnikarjem, ki nato neresnico v italijansko javnost širijo! Zahtevo naših zastopnikov v gorniškem občinskem svetu Paolo Ce-čprini sumljivo zamolčuje in pra-jVli, da po običajnem uvodu v slovenščini nadaljujejo svoje nastope samo:v italijanščini! hanju strupa na te naše zastopnike v goriškem občinskem svetu, od strani Italijanov, Paolo Cesarini ne zine niti besedice! Tako so mu uradni krogi rekli, naj napiše, in tako je poročal: da ravna rimska vlada z nami »liberalno širokogrudno«! O naših bratih v Benečiji tudi niti besedice! Morda jih Paolo Cesarini, po Mussolinijevem vzoru, ■ ni našel! Zakaj je potem pretek* Candolini še po zlomu fašizma, to je jeseni 1. 1947, v posebni okrožnici zagotavljal tamkajšnjim našim bratom, da bodo imeli vso pravico do kul-t svoje slovenske nacionalnosti? Tako vidite, dragi bratje Slovenci, poročajo »resnico« italijanski časnikarji! »Resnico«, ki so jo gotovo iztaknili v italijanskih uradnih krogih! In s to »resnico« zapeljujejo svojo italijansko javnost, Ki ostane prepričana, da rimska vlada »liberalne širokogrudno« ravna z nami! Licemerstvo v pravem pomenu besede! je znano naselje istrskih beguncev. Ti begunci bodo tako postali tudi cerkveno popolnoma neodvisni od Standreža. . Prav je, da skrbita cerkvena in posvetna oblast tako materinsko za te reveže, ki so zapustili svoje domove. Dobro in pravično bi pa tudi bilo, če bi vsaj malo več skrbi in pozornosti iste oblasti posvetile tudi slovenskim beguncem, katerim delajo očitno krivico že s tem, da zavlačujejo izročitev dekretov opcije, ki je bila od pristojne oblasti že zdavnaj rešena! ■In dobro bi bilo tudi, da bi najprej zgradili cerkvico v Jazbinah, kjer prebiva domače prebivalstvo, ki tudi davke plačuje!! Zvišanje cen Železnikih prevozov veta avtonomnega zavoda za ljudske nise, katerim je držal važen, pomemben in energičen govor prav v zadevi pravice, ki jo vsaka družina ima do dostojnega stanovanja. »Družina — je dejal papež — je duševna in moralna ter pravna in gospodarska enota. Ožji hepreklic-ljivi zakoni urejajo rojstvo m razve, novega življenja. Velike tež- e jj ,.u.o j u.aiiji.u;1 ao si bodoči zakonci iščejo m ne morejo najti primernega stanovanja. Težkoče se pojavljajo tudi, ko sr družina množi: in ko so stanovanjske cene prečisoke.« V.'f IV .*•*!•' y ■ Papež je gotovo imel pred očmi stat.stiko c . staribVanjških razmerah v ‘Italiji, ki j‘o je nedavno 'od tega posebna parlamentarna komisija izvedla ih iz katerč izhaja, da so milijoni prebivalcev č Italiji, ki nimajo človeku primernega in dostojnega stanovanja, saj ležijo tudi v jamah, umazanih kleteh, nehigienskih barakah in tako dalje. Vendar nas zanima dejstvo, da se je s tako visokega mesta dvignil odločen glas, ki nujno zahteva, da javna oblast skrbi predvsem za socialna vprašanja, kateremu naj podredi vsako zasebno korist pri zemljiški lastnini. Cas je, da se vlade posvetijo socialnim vprašanjem in potrebam državljanov, od najnujnejših naprej! Sramotno kričeče razmere vladajo v primeru stanovanja, prehrane, obleke in obutve. Take .razmere, ki morajo omehčati vsako človeško srce! Zato še enkrat poudarjamo s tega mesta, da mora zemlja služiti socialnosti kot skupnosti, in da se morajo zasebne koristi podrediti koristim skupnosti. Po pametnem in srčnem presojanju razmer in potreb, da ne pademo v brezno komunizma ali kakega drugega političnega in' socialnega zla! Pokojnina invalidom Te dni je ministrstvo odločilo, da bodo prejemali pokojnino starostne invalidnine vsi begunci iz krajev, ki jih je Italija morala odstopiti drugim državam. Ta ministrski odlok je hvale vreden in kaže na globoko in pravično razumevanje težkega položaja Seja obEinshega sueta g Ste»epjanu •V četrtek 19. t. m. je bila v Ste-verjanu seja občinskega sveta, na kateri so obravnavali zadevo proračuna za prihodnje leto 1954. izgotovili so, da bo ta proračun znašal — reci in piši — devet milijonov lir. Ugotovili pa so tudi, da bo znašal primanjkljaj tekočega upravnega leta 1953 okrog štiri milijone lir. Te porazne ugotovitve so spravile ves števerjanski občinski svet y veliko malodušje, ker ne ved ,, kako bi se spravili iz te strašne zagate! Zadeva je tako resna in tako vznemirljiva, da že teče glas, o nameravanem odstopu celotnega občinskega sveta, če vlada ne priskoči nujno na pomoč! Vsi pa so mnenja, da gre glavni del denarja za občinsko uradništvo, ki ni vse nujno potrebno in bi ga torej lahko tudi odslovili! Za Steverjan, kakor tudi za o-stale občine, bi zadostoval konzor-cialni tajnik in pridna uradniška moč! Kako naj si male občine pomagajo, ko vlada podpira samo mestne občine? Goriški, na primer;, daje vlada tudi po dve sto milijonov lir na leto, malim podeželskim kmetskim občinam pa nič! Poleg tega si goriška občina deli po kakih sto trideset milijonov lir |ja leto od dohodkov prostega pasu. namesto da bi teh dohodkov bile deležne sorazmerno vse občine naše pokrajine. Povsem logičen zaključek je ta, da stremijo za tem, da naše slovenske občine gospodarsko upro-pastiio! Zahtevati moramo, da se uradništvo takoj zniža na nainižie število, ki ga potrebe občinskih zadev svetujejo. Protestirati na moramo tudi pri oblastvih, do Rima, da naše občine razbremenijo previsokih stroškov, da postanejo tudi one deležne vladne podpore. Solidariziramo se z občinskim svetom v Steverjanu, ki kaže vso dobro voljo pri upravi svoje občine, in bi želeli ugoditi raznim zahtevam občanov ter zadostiti še večjim nujnim potrebam občine, pa ne more naprej, ker mu primanjkujejo sredstva. Kljub vsem težkočam in nevšečnostim pa svetujemo in želimo, da se s kakim odstopom ne prenaglijo, ker ni rečeno, da se kaka pomoč lahko ne doseže! Nova čitalnica Pri državni in mestni knjižnici v ulici Mameli pripravljajo novo veliko čitalnico, ali bolje študijsko dvorano, kjer bo na razpolago javnosti predvsem zgodovinski material goriške dežele zadnjih pet sto let. Krajevni italijanski časopisi pišejo, da bo s tem gradivom nesporno dokazan italianski značaj te dežele.... Metan tudi v Gorico Trgovinska zbornica si prizadeva, da bi čimprej tudi naše mesto in dežela dobila ceneno kurivo -metan. Tega. goriva je, kot trdijo strokovnjaki, v veliki količini v raznih krajih, zlasti severne Italije in bo zato lahko uspešno nadomestilo ostala goriva, kot so petrolej, oglje in drva, ki Italiji na splošno primanjkujejo. beguncev, naj to bodo ene ali druge narodnosti! Pri tej priliki izražamo misel, da bi pokojnine starostne invalidnine morali pravzaprav biti deležni vsi državljani, ki so postali nezmožni za deio in ki nimajo sredstev za življenje. Država je dolžna skrbeti za napredek v zaščiti državljanov! Napredek človeštva se izraža prav v tem oziru, ne samo v vojnah in drugih nesocialnih pojavih! Vojska naj služi obrambi države pred nevarnostjo od zunaj, ne tudi za napadalne namene! Sodba ppoti baronu Gadeiiiju Goriško okrožno sodišče je v sredo obsodilo barona Codellija iz Krmina na 7 mescev zapora z vsemi olajšavami samo za potvorbo' javne listine, in ne tudi za denarne poneverbe. Z njim sta bila obsojena Cantarutti na 4 mesece in Zanolla na 6 mesecev. Trg sv. fliidreja Trg sv. Andreja se bo letos vršil v Gorici od 6. do 13. decembra. Tečaj za letalce! Ministrstvo za letalstvo je razpisalo natečaj za 275 častniških in 125 podčastniških mest. Tečaj ie brezplačen in se ga lahko udeleže mladeniči med 21. in 24. letom starosti in ki imajo spričevalo nižjih srednjih šol. Prošnje sprejema »Aero-club« v Ronkah do 31. decembra t. 1. Natečaji Razpisan je natečaj (na podlagi izpitov) za 50 mest poskusnega podtajnika osrednjega statističnega zavoda. Natečaja se lahko udeleže diplomiranci iz 'Statističnih, pravnih, političnih, trgovskih, matematičnih, fizičnih, kemičnih ali medicinskin ved. 'Prošnjo je treba poslati do 29. decembra t. 1. z vsemi listinami ru Osrednji statistični urad. v Rimu, ulica Cesare Balbo 16. * * * Razpisan je natečaj za sto mest podoficirjev radiotelegrafistov javne varnosti (policije). Prošnjo je treba predložiti do 15. decembra 1953. Krnjni tečsj ERKE-V1 Naznanjamo, da bo ■ krojni tečaj v prostorih šolskega poslopja v Liliči Croce št. 3. Gospe in gospodične, ki se nameravajo vpisati, naj se zglasijo na navedenem naslovu od torka 1. decembra do četrtka 3, decembra ob sedmih zvečer, kjer dobe tudi vsa podrobna obvestila. Otroški urtec o Sovodnjah (Pred nekaj tedni so dokončno odmerili in .zakoličili prostor za gradnjo otroškega vrtca. 3auna deia Mestna občina bo v. kratkem postavila na dražbo obširna kanalizacijska dela v raznih predelih mesta, kjer je kanalizacija pomanjkljiva zaradi preobljudenosti ali pa zaradi novih naselij. Celotni stroški za vsa ta dela presegajo 20 milijonov lir. Smptnc nesreče Pretekli teden je učitelj Ljubo Toroš iz Krmina. ko je z avtom vozil od Moše do Krmina, nesrečno povozil železniškega uradnika Alojzija Černiča, ki je po par dneh bolnice podlegel ranam in umrl. '• * O V ponedeljek 23. t. m. je pa v Rupi nesrečno padel domačin Albin Ferlat, star 57 let, in pri padcu zgubil življenje. V tekmovanju za izboljšanje kmetijske proizvodnje je g. Josip Komjanc iz Steverjana - Valeri-šče - odnesel nagrado 25 tisoč lir za leto 1953. G. Komjanc je edini Slovenec, ki je nagrado dosegel. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE * JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons ■ KRffilN prov. Gorizia Leto VII. - Stefc/ 47 d DEMOKH AOIJ Al Stran: 3. SLABA PROPAGANDA Brezkoristno je razpravljati s komur koli, ki se z vami~ne strinja v temeljnih načelih. Xo je znano vsakomur, ki je kauj koli siiusal razpravljati s prepričanim Komunistom. Ne morete mu zialtka dokazati, aa ruma prav, Jtei; se ne strinja z vašimi pogledi ,i tem, kaj ni prav. JSi e morete mu dokazati, da ima prav, ker ne delite njegovega mnenja o tem, kaj je prav. »Mali filozofski slovar«, ki so ga izdali v Moskvi, vsebuje sledečo definicijo pod naslovom »Moralnost«: »Moralno je samo to, kar • -lajšuje uničenje starega sveta m krepitev novega komunističnega iezima.« To preprosto načelo, da je neka stvar dobra ali slaba, v kolikor pospešuje cilje komunistične partije ali ne, pa za komuniste ne velja le za zadeve morale in obnašanja. Komunisti tako ocenjujejo tudi umetniška dela. Ce se pritožujem, da je sovjetski film le komunistična propaganda, 'tedaj bodo to komunisti sprejeli kot pohvalo. Njihovo pojmovanje filma je jasn'i, če se spomnite njihovega načela: »Vsak film opravi delo več tisoč agitatorjev.« Zaradi tega je jasno, da glavni cilj sovjetske filmske industrije ni zabavati ljudstvo, temveč ga politično »vzgajati«. Moje pritožbe kot filmskega kritika proti sovjetski filmski industriji niso naperjene proti, tem filmom zato, ker so komunistični, temveč ker so slabi. To je mnenje, s katerim se strinjajo tudi mnogi sovjetski filmski ustvarjalci, ki so prepričani, da je glavna naloga vsakega filma, vzbuditi pri gledalcih zanimanje. Najnovejši komunistični filmi niso niti zanimivi, niti zabavni. V resnici so filmski ravnatelji, ki ustvarjajo svoje filme po navodilih partije, ustvarili celo vrsto filmov brez vrednosti. (Posledica tega je kriza v sovjetskih kinematografih, za katero komun;-stična partija, čeprav se tega zaveda, odklanja vsako odgovornost Pred letom dni so ostro grajali sovjetsko ministrstvo kinematografije zaradi suhega birokratskega postopanja, zaradi neuspeha v bo-drenju novih libretistov ter zaradi zanemarjanja pobude samih piscev: tako da n. pr. svetujejo piscu, ki je napisal nekaj, kar jim ni po volji: »Tega ne potrebujemo za naš program; bolje bi bilo, da pišete o kolhozih.« Toda zamolčali so dejstvo, da dela to ministrstvo po navodilih partijskega vodstva, ki mu-, ra ostati vedno nezmotljivo. Medtem je komunistični tisk prenehal s to vrsto napadov ter sedaj trdi, da je vzrok krize samo vsebina sovjetskih filmov. Toda predlogi za izboljšanje niso prav vzpodbujajoči. •Tako je -n. pr. časopis »Sovjetska umetnost« razpravljal o ljubezni kot vsebini filma ter citiral o tem Lenina: »V ljubezni sodelujeta dve osebi ter se ustvarja tretja, novo življenje. Tukaj nastaja zanimanje družbe in dolžnost do skupnosti.« To je gotovo klinično in tudi “socialno točno. Vendar gotovo„ai,r{>-mantično obravnavanje te za^ve. Isti pisec se pritožuje, kar je precej čudno spričo Leninove opazke, da '»so v preteklosti ljubezen kot temo popolnoma nadomestili s produkcijo kot temo«. Zdi se, da bodo v bodoče ti dve temi popolnoma zamešali. Moskovska »Pravda« predlaga več in boij veselih komedij. Na prvi pogled kaže, kot da se je nekdo končno zavedel, da je naloga filma zabavati. Toda tudi če se je pisec tega zavedel, da je naloga filma zabavati, ni to priznal, ker bi prišle v nasprotje z navodili komunistične partije. Namesto tega je pripomnil, da ie naloga komedije napadati z orožjem satire, in humorja vse, kar je zastarelo,, ter, poudarjati načela komunistične morale. Dodal je še, da je »filmska komedija pomembna zvrst sovjetske umetnosti, če n} namenjena, zbadanju sovjetskega ljudstva, temveč.,č;e i.ma plemenito nalogo vzgajanja, občifl^tva, če poudarja veselje do življenja in nam pomaga, pobijati ostanke kapitalizma v ljudski, zavesti«' To bo gotovo razočaralo one, ki 50 vedno mislili, da je, naloga komedije, pripraviti. 'ljudi do smeha. Kakovost sovjetskih filmov ni bila vedno ra tako nizki stopnji, kot je danes. Bili so časi velikih režiserjev Eisensteina in Pudovkina, ko je bil sovjetski film tako dober, če ne š. hofjši, kot lilmi drugih narodov. Jriimi kot »Otroška leta Maksima G. Trst ki Tito Pod tem naslovom objavlja v »Ameriškem hrvatskem giasmicu« od 4. novembra tajnik »Hrvatske seijačke stranke«, dr. Juraj Krnje-vic, ,ki živi v Londonu, tehten članek o našem vprašanju. V uvodu pripisuje-vPišec .krivdo za sedanji položaj, .vj* katerem v.mo tiiaški Slovenci in Hrvati, današnjim jugoslovanskim oblastnikom. Dr. Krnjevič nato bistro analizira ameriško pomoč Jugoslaviji. O tem se tu ne bomo razpisali, ker bi to presegalo naš ožji tržaški okvir. Navedli pa bomo dobesedno zaključni del članka, ki zopet dokazuje, da imamo Tržačani v dr. Juraju Kr.njeviču velikega in prepričanega prijatelja, na katerega se lahko vedno zanesemo: ^Opetovanoj sem v zadnjih letih pisal o tržaškem vprašanju. Opozarjal sem na’ njegovo važnost in vselej podčrtal, da moramo mi Hrvatje ob vsaki priložnosti pokazati svojo vzajemnost s tržaškimi Slovenci in z njihovo borbo proti italijanskemu sodobnemu barbarstvu najslabše vrste. Pomagajoč tržaškim Slovencem podpremo na en; strani pravično borbo bratskega slovenskega naroda, na drugi strani pa branimo same sebe. Nikdar ne smemo pozabiti, da hoče Italiji Trst samo zato, da bi se posjtušalš iz njega spet š-iriti na sever v slovenske kraje in na vzhod v hrvai-ske kraje. Borba Slovencev v Trstu je tudi naša borba. Zato jim moramo pomagati zdaj, in celo) več kot v prejšnjih prilikah, ker jih je Tito s svojo okolico pahnil v veliko zlo.« PISMO BEGUNCA SLOV. DEMOKR. ZVEZA ZA STO vabi člane na POLITIČNI SE5T1HEI ki bo v nedeljo 29. novembra ob 10.30 v Machiavellijevi u-lici 22-11. Na sporedu je obravnavanje najnovejših dogodkov v zveri s Trstom. Češki begunec V. N. nam je poslal sledeče pismo, ki je dokaz, kako je britsko-ameriški sklep glede Trsta do temeljev izpodkopal zaupanje narodov za železno zaveso v Zahod. » Pišem Vam v upanju, da bo to moje preprosto pisanje prišlo do ljudi, ki nas bodo res razumeli. Sem češki begunec; pribežal sem na Zahod pred letom. Izbral sem si — kot pravijo — svobodo; ono dobrino, za katero bi vsak Ceh danes rad žrtvoval ono, kar mu je najdražje. No — jaz sem prišel do te svobode. Na Zahodu so me povsod, prav lepo sprejeli, sočustvovali z mojim tlačenim narodom, obljubljali moralno in gmotno pomoč in dajali, da ni daleč dan. ko bodo narodi za železno zaveso res svobodni. Govori najvišjnh ameriških predstavnikov so to naše upanje še bolj utrdili. Predsednik Eisenho-wer nam obljublja vso pomoč in nam daje upanje v bližnjo odrešitev. Oktobra se je pa zgodilo nekaj, kar je omajalo naše zaupanje v m;oo-goobetajoče govore Angloameriča-nov o svobodi, demokraciji, pravici in enakosti med narodi. Rešitev tržaškega vprašanja vam je bila namreč vsiljena prav na sovjetski način, zaradi katerega smo mi pribežali in iskali na Zahodu tistega, kar — kakor kaže — tudi na Zahodu ni. Ali niso prav ‘Američani bili o-ni, ki so obsojali vsak diktat, niso prav oni svečano izjavljali, da so pogodbe svete in neprekršljive7 Ali ni njihov propagandistični a-parat dal duška svoji obsodbi vsakokrat, ko so Sovjeti prekršili kako pogodbo? Mi smo pa za železno zaveso poslušali te zahodne radio-oddaje in si želeli pribežati v li- sti svet, kjer so pogodbe svete, kjer veliki narodi ne vsiljujejo diktatov malim narodom, kjer obstoja enakopravnost med narodi. 'Poleg tega si ne moremo razlagati, kako morejo Anglosaksonci lavnati tako z zaveznico Jugoslavijo, ki, čeprav je še komunistična, je še pred osmimi leti krvavela za skupno %tvar — medtem ko je Italija bila sovražnica in tiran, ki je tlačil sosedne narode. Zdi se nam, kot bi nam danes Amerika pomagala osvoboditi se iz sovjetskega suženjstva, jutri pa nas spet prodala Sovjetom. Razlika je samo ta, da so si Slovani ob Jadranu sami priborili svobodo brez tuje pomoči in poleg tega še ogromno doprinesli zavezniški stvari. , Vse te stvari nehote privedejo človeka do apatičnosti. Prepričan sem. da bodo do tega spoznanja’ na žalost, prišli tudi rojaki, ki „0 ostali v domovini. Cemu namreč ohraniti odporniški duh in tvegati življenje za morda boljši red, medtem ko smo spoznali, da so mali narodi le drobiž za temne kupčije velesil? O nečem bi še opozoril ljudi na Zahodu, ki niso tako slepi, kot so se pokazali sedaj njihovi votjitelji. Narodi za železno zaveso imajo vedno v mislih Jugoslavijo, ki jp za njih simbol odpora junaškega ljudstva, ki se je upalo postaviti po robu velikanu. Radio in tisk komunističnega propagandnega stroja sta polna psovk na račun malega Davida, ki se je upal upreti Goliji, kar vzbuja samo simpatijo, in to tudi v tistih krogih, ki so skrajno protikomunistični. Zavezniki naj zato vedo: če bodo ravnali z Jugoslovani, kot jim gre (ne glede na njihov žal še komunistični reiim), bodo ohranili simpatije narodov za železno zaveso, v nasprotnem primeru jih bodo pa izgubili in sovjetska propaganda bo znala to, tudi spretno izkoristiti v svoje posebne namene. « V. N. f losi p V nedelj o 16. novembra je bil ludi Josip Colja na devinskem pokopališču, kjer se je udeležil proslave 80-letnice Volaričevega rojstva. Kljub slabemu zdravju, saj je komaj okreval od neizprosne bolezni, ki ga je že skoro leto odteg- ki ga je deležen ne daleč od Hra-broslava Volariča. ........... '.ja se je rodil v Devinu ra S. ,.IS93, torej točno tj1 T,e | mlad 4je- kazal ve- ]uyos!ooansha prosta luka s Soluna Jugoslavija bo kmalu dogradila vsa potrebna poslopja •> svojo prosto luko v Solunu. Doslej ' so že* dogradili skladišče, železniško postajo in restavracijo za delavce. Noua opera v Zagrebu Na področju Trnja bodo v Zagrebu zgradili novo poslopje Opere. Imela' bo Ž500 sedežev. nila od vsakega dela, ni hotel. izgubiti priložnosti, da bi se kot zaveden Slovenec in prijatelj slovenske narodne pesmi poklonil skladateljevim zemskim ostankovt ki počivajo na devinskih pečinah na mrtvi straži slovenskega kulturnega izročila. Po končani proslavi se je s te-žuvo povzpel po kratki vzpetini, ki vodi s pokopališča na glavno ccsto, kjer ga je čakal sin, da bi ga z motorjem pospremil do doma. Znancem je tedaj potožil, da mu srce spet nagaja in da mu sapo jemlje. Veselil se je pa, da je po težki bolezni lahko toliko okreval da se more spet gibati po svojem lepem Devinu, da se lahko spet u-deležuje dela v občinskem svetu in ožjem odboru devinsko - nabrežin-ske občine, ter da se tudi od časa do časa lahko spet vrne v vrtnarijo devinske graščine, ki jo je skozi 30 let požrtvovalno in vešče vodil, ki jo je pa moral zdaj prepustiti vodstvu svojega dolgoletnega pomočnika in prijatelja, Alojzija Legiše, iz bližnjega Stivana. Podvomil pa je v stalnost okrevanja in izrekel bojazen, da ne bi ga bolezen, ki se ji je s tako življenjsko silo uprl, spet strla,... Pretekel je od Volaričeve pro-j slave komaj dober teden in na devinskem pokopališču se je zgrnila prav takšna gruča ljudi, ki je nu zadnji, veličastveni hoji spremlji-la Josipu Coljo k večnemu počitku Mora negotovosti je legla tudi v to skromno begunsko domačnost v taborišču pri Sv. Savi. Begunce je precej pcmtirila vest, da nanje ne bodo pozabili. Zahodna NemčijcC, Švica in Švedska so jih pri-4 pravljene v primeru potrebe prevzeti. Josip Colja se je rodil v Devinu 9. novembra ,on!l ■*—- •* pred 60 letij liko nadarjenost za petje in glasbo. Uveljavljal se 'je kot pevovodja v domačem »Prosvetnem društvu« in kot farni organist:. Kot zaveden narodnjak se je pa udeleževal tudi ostalega prosvetnega dela. Ko so ga poklicali k vojakom, je nastala v Devinu velika vrzel. Zato: so Devinčan1 dosegli, da so mu vojaška oblastva ob velikih praznikih, zlasti pa za veliko noč in božič, dala poseben dopust, da je lahko za praznike razgibal devinsko mladine ter ji s petjem in glasbo vlil pravega slovenskega razpoloženja, brez katerega pri nas ni velike noči in ni božiča! Na političnem polju pa je zgrabil za delo po drugi svetovni vojni. Kol zaveden demokrat se je znašel med prvimi v Slovenski demokratski zvezi in postal dolgoletni član njenega Glavnega odbora. Kot naš pristaš je bil dvakrat zaporedoma izvoljen za svetovalca občine Devin-Nabrežina. Svetovalsko in, odborniško delo je opravljal, jS,.1veliko vnemo in izkušenost- , I Josjp Colja je zatisnil svoje trud-rje, a blagohotne in mile oči 23. Tiovenpbra zjutraj ob 9. uri. Pokopali smo ga 24. novembra popoldne, ob pol štirih. Na zadnji poti so ga spremili številni prijatelji in znanci, devinsko-nabrežinski župan Josip Terčon z odborniki in občinskimi svetovalci vseh struj ter šte vilno zastopstvo Slovenske demokratske zveze z dr. Josipom Agne-lettom na čelu. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila župan Terčon in dr. Agneletto. Zupan Terčon je zlasti poudaril pokojnikovo delo v občinskem svetu in odboru,. Kot upravnik »Občinske podporne ustanove« v prejšnji občinski upravi je pokojnik štiri leta deloval v prid revnih in zapuščenih domačinov, ki se ga bodo zato vedno hvaležno spominjali. V sedanji občinski upravi je do obolelosti prav tako marljivo in nesebično opravljal zaupano mu nalogo. Zadnje seje ožjega občinskega odbora se je udeležil še pretekli teden, morda sluteč, da je to njegov zadnji poseg v občinske zadeve in javno življenje rojstnega kraja! Vsi člani občinskega sveta in odbora so zelo upoštevali pokojnikove predloge in nasvete, saj je znal vedno najti rešitev za najbolj zapletene občinske zadeve. Pokojnikova izguba bo za Devinčane in Nabrežince nenadomestljiva! Pokojnikove družinske, verske in politične vrline pa je proslavil dr. Josip Agneletto. Zlasti je poudaril njegovo neomajno narodno in demokratsko prepričanje, v katerem je vzgojil svojo družino, in ki ga je vedno dajal kot zgled vsem svojim sodelavcem pri prosvetnem, političnem in poklicnem delu. Govornik je ix>kojniku pri slovesu obljubil, da bodo njegovi politični somišljeniki v SDZ nadaljevali delo za pravice našega naroda na tem ogroženem koščku naše zemlje, ki ga je moral on tako rano prekiniti. Slovenska demokratska zveza za STO bo svojega pokojnega članu in sodelavca Josipa Coljo ohranila v trajnem spominu. Svojcem pokojnega Josipa Colje, zlasti njegovi neutolažljivi soprogi Milki roj. Legiša, hčerkam in sinu izrekamo ob prebridki izgubi ljubečega moža in očeta naše sožalje! iMMitftHttmtiMiKmiiiiminiitiimmnmmHiiiiiiiiiiiiiiiniii.iiinmiMmiiitiiiiiNinittnniRntfflninRii III. Mesto je tožilo (kdaj pa Tržačani niso tožili?!), to’" i>odvzemaio ni ničesar, dočim so se njegovi nameščenci prebijali s tem, kar so vtihotapili odnosno omogočali tihotapljenje beneškega blaga. Komora, to je finančna oblast notranje Avstrije (v notranjo Avstrijo so spadale dežele Štajerska Koroška in Kranjska), s sedežem v Gradcu, je zato v nekem spisu okrog 1. 1690 odkrito žigosala tržaško poslovno nejx>štenost in nesposobnost tržaške občinske upržve. Občinski cariniki so bili namreč tako nadležni, da so zahajali trgovci raje v Benetke. Pristanišče je tedaj bilo popolnoma neuporabno. Ce se trgovci s Krasa ne bi zganili, bi se Trst zadušil v močvirju! Nova vojna s Turčijo (1. 1716 -1716), v kateri se je Benečanom slabo godilo, saj so izgubili Peloponez in bili zaprti na Krfu, v Le-vantinskih vratih, je bila predigra za beneško popuščanje Trstu. Toda v Trstu je bilo tedaj vsega pet do šest jadrnic, ki so mogle izpluti v Jadran. Prav v tistih letih je pa po Jadranu plulo vedno več ladij, ki niso nosile beneške zastave. To je bilo posebno na začetku XVIII. veka, ko je .bil francoski admiral Forbin prodrl vse do ust- il u iiiiluniuuHUlHmtiimiiiiniii Komu dolanje Trst spožo ueličino? ja Pada in marca 1. 1702 s topovi streljal na Trst. Pričel je naskok na beneško prvenstvo, in sicer prav s hrvatske strani. Senj in Bakar, enako kot nekoč za časa Uskokov, sta dajala zaščito beneškim sovražnikom. Zaman je beneška republika prepovedala vsako plovbo v smeri Trsta in Reke (1. 1705). Promet s Trstom je bil tedaj še neznaten. Saj je tržaško brodovje tistega časa šlelo vsega 17 ladij, od teh večina le čolnov, in skozi vse leto je v Trst prispelo vsega sedem jadrnic iz Molfette, Reke in Ferma. Tržaška občina je tedaj 1. 1705 predložila obsežno spomenico. Razen že omenjenih predmetov tožbe je omembe vredno le še obupno stanje mestnih solin, ki so ležale severno od mestnega obzidja in dajale drago, črno, skoraj nerabno sol. Tržačane so vrhu tega motili še židovski trgovci, »ki se ukvarjajo z oderuškimi posli, ker ni domačega podjetnika, ki bi razpolagal z večjo gotovino«. Ta osamljenost Trsta, ki je bil istočasno tako rekoč odrezan od morja in kopna, je spravila v ve- like skrbi tedanjega zakupnika mestnih davkov, Ivana Adama Bu-dinjo. Zato je v svoji dobro utemeljeni spomenici 1. 1705 ugotovil, da si Trst nikakor ne bo opomogel, vse dokler ne postane svobodno pristanišče. Toda nezdravo gospodarsko stanje Trsta je imelo svoj vzrok tudi v tem, ker se je tihotapska trgovina vodila z obeh strani, in sicer v prilog in na škodo Benetk, s katere strani je pač prihajala. Ta trgovina je bila sicer zvezana z velikimi nevarnostmi: izgubo ladje in blaga in dolgoletni zapor. Težnja po velikem dobičku je pa vendarle prevladala, tembolj ko te je s časom izkazalo, da je beneških stražarskih ladij premalo, in da so beneški stražarji premalo strogi »-li pa celo podkupljivi. Ta obrat je pobudil pažnjo tudi na avstrijskem dvoru. Gradec in Ljubljana sta se želela osvoboditi beneške nadvlade, ki je ves avstrijski izvor usmerjala na Koper, in princ Evgen Savojski, ki ni bil le vojskovodja ter ljubitelj znanosti in umetnosti, ampak tudi posloven človek, je pričel naglaševati potrebo, da bi Trstu posvetili večjo skrb. Toda ta uradni, birokratski poseg v tržaško vprašanje je imel le negativen učinek. Tedanje finančno ministrstvo je soglašalo z Evgenovim stališčem, da je treba preprečiti beneške nakane. Tržaško občino so zato pozvali, naj uredi ceste, ki so vodile do morja, toda brez uspeha. Potreba po * redni pomorski zvezi med Trstom in Neapljem je zahtevala tudi omogoče-nje svobodne plovbe po Jadranu, ki je bila proglašena 1. 1718. Toda. ko je po komisijskem ogledu jadranske obale, od ustja Soče do dalmatinske meje, izbor padel na Trst in Reko, so nastopile neslute-ne težave. 18. marca leta 1719 so proglasili Trst in Reko za prosti luki, v kateri je moglo tuje blago prihajali carine prosto. L. 1719 so za promet z Levanto osnovali »Vzhodno družbo«, podjetje enake usmerjenosti in ureditve, kot je bila istoimenska družba v Ostendu. ki je s svojo dejavnostjo spravila v skrbi Angleže in Holandce ter vrhu tega izzvala še odpor pruskega kralja. Toda v Trstu se stvari vendarle niso hotele premakniti. Zgradili so sicer novo ladjo, »II Primogenito«, ki je s svojim imenom dala Karlu VI. naslutiti toliko želenega, pa nikdar dočakanega moškega potomca, nastopile so pa težave skoro istočasno z beneške in tržaške strani. Benečani so v Trstu imeli svoje ovaduhe, ki niso svojim oblastem javljali le tistega, kar se je v Trstu dogajalo, ampak so vznemirjali same Tržačane s tem, da so jim avstrijske namene prikazali kot a-tentat na stare tržaške svoboščine. Tržačani sami pa niso imeli nobenega pomorskega izročila. Zato >d njih ni bilo mogoče pričakovati, da si bodo sami izgradili pomorstvo, ki ga niso imeli. Saj razen slovenskih ribičev na obali od Bar-kovelj pa do Devina in Stivana v Trstu sploh ni bilo pomorcev! Mornarski stan za dolge plovbe s svojimi številnimi nevarnostmi pač ni nikdar privlačeval prebivalcev tržaške obale. V svoji nemoči nasproti Benečanom so torej odredila avstrijska oblastva, da bi iz Trsta odjadrali v nočnem času in brez zastave. Toda v tej stiski so nepričakovano in nezaprošeno priskočili na pomoč Istrani. Od njih so namreč Benečani zahtevali, naj vse svoje proizvode prodajajo samo na beneškem trgu. V Benetkah pa so bili cariniki vse bolj podkupljivi in zaradi tega do skrajnosti nadležni. Veliko donosneje je torej bilo, če so podkupili beneške stražarje, ter sol, vino in olje pritihotapili v Trst. Ta donosni posel so opravljali Lošinjani, ki so bili sicer beneški podaniki. Od Lošinja pa do kvarnerskih pristanišč oddaljenost ni velika. Pa tudi Du-brovčanom in ljudem iz Boke ni bilo težko s podkupnino obiti beneške stražarnice ter priti do Trsta. Ves ta neredni promet je pa pomenil nevarno, usodno konkurenco za »Vzhodno družbo«, ki se zaradi svojega poluradnega značaja ni mogla spuščati v tako poslovanje. Ce pa so ti okretnejši tihotapci škodovali nameravanemu monopolu »Vzhodne družbe«, je po drugi strani začela delati težave prav sama tržaška občina. Ta je bila sicer zvesta vladarski hiši in je leta 1719 potrdila »Pragmatsko sankcijo«, novi zakon za nasledstvo na avstrijskem prestolu, vendar pa je bila ljubosumna na vedno večie dunajsko vmešavanje v tržaške stvari. (Se nadaljuje) VESTI s TRŽAŠKEGA Brezposelnim delo in kruh] Ze pred. zadnjo krizo, ki je nastopila z britsko - ameriškim, sklepom od S. oktobra, je bilo vsakomur znano, da število 20 tisoč brezposelnih ni prav laskavo priznanje za socialno dalekovidnost tržaških upraviteljev. Po zadnji zahodni odločitvi, da bodo upravo področja A izročili I-taliji, in po dokončanih zavezniških pripravah za odhod s Tržaškega, se je število brezposelnih znatno dvignilo. Odpuščeni so bili namreč skoro vsi delavci, uslužba-ni pri britanskih in ameriških <>-lmroženih silah, in teh ni malo. Lahko si vsakdo predstavlja položaj, ki bi nastal, ko bi tudi zavezniška civilna in policijska c-blastVa, likvidirala svoje poslovanje in postavila na cesto novo gručo brezposelnih! Na pereči problem brezposelnosti na našem področju doslej nihče ni resno pomislil. Nove'moi-nosti pa, ki so na vidiku z' vseitii svojimi poraznimi posledicami, 'ču. pridejo naši kraji res spet pod Italijo, so dale resno misliti sam im iredentističnim kolovodjem. Poročajo, da se je dr. Forti pravkar vrnil iz Rima, kjer se je s Pello in drugimi italijanskimi vladnimi krogi'posvetoval o gospodarskih teža ixih, ki nas bi zajele po odhodu britsko - ameriških zasedbenih sil Kaj je dosegel? Obljubo, da bode italijanski zastopniki pri prihodnjih pogajanjih z zastopniki tržaške ZVU, pri Sestavljanju proračuna za naše področje, zagovarjali povečanje postavk za izvrševanje raznih javnih del! Tržaški delavci so razumeli, da jih tukajšnji iredentisti samo vodijo za nos, in so začeli z demonstracijami zahtevati delo in kruh Te demonstracije so se vršile vse tri zadnje dni preteklega tedna. Brezposelni so nosili v urejenih povorkah po tržaških ulicah napise z zahtevo po zaposlitvi in koščku kruha. Njihovo odposlanstvo se je zglasilo tudi m občini, da bi županu pojasnilo nevzdržno stanje tržaških brezposelnih in od njega zahtevalo primernih socialnih ukrepov. Tržaškega župana pa ni bilo nikjer nafti, kar se sicer vselej dogaja, ko gre za reševanje nujnih krajevnih koristi.... Ko je množica delavcev čakala pred občinskim poslopjem, se je na njegovem balkonu pojavil vodja odposlanstva in sporočil v priliki primernem ironičnem govoru, da se no tem »zgodovinskem« balkonu ni pojavil z namenom, da bi v imenu SEJA GLAVNEGA ODBORA S DZ Tajništvo S DZ vabi člane Glavnega odbora, naj se u-deležijo odborove seje, ki bo v nedeljo 29. novembra ob 9.30 v prostorih v Machiavellijevi ulici 22-11. Zaradi važnosti dnevnega reda računamo s polnoštevilno udeležbo. Tajništvo tržaškega prebivalstva razvil italijansko trobojnico, ampak samo zato, da bi delavski množici sporočil da ne morejo nikjer iztakniti g. inž. Bartolija, kateremu bi hoteli dopovedati, kako se godi tržaškemu delovnemu ljudstvu. Verjetno se je župan spomnil, da so se po tržaških zidovih pojavili napisi nBrezposelnim delo — Bartoliju smrt!« Mi teh grozilnih gesel ne odobravamo, ker niso dostojna lepih tradicij tržaškega delavskega gibanja. Kot demokrati tudi ob šojama.. neumerjenosti, ki so jih brezposelni pokaiali, ko so razbijali v prostorih Urada za delo in v raznih občinskih menzah. Pravične pa je, da so tržaški brezposelni r občinskih menzah dobili brezplačno hrano in si to zagotovili tudi za bližnjo bodočnost, če upoštevamo neverjetno dejstvo, da so ita-lijanski »izletniki« med zadnjimi neredi lahko več dni jedli v istih menzah na stroške tržaških davkoplačevalcev! Zagovarjamo kot prepričani demokrati samo zakonito borbo za dosego raznih naših skupnih ogroženih pravic. Zato svetujemo tržaškim delavskim množicam, naj se pri svojih nastopih ne< dajo zapeljati po raznih provokaterjih, ampak naj s svojo preudarjenostjo o-mogočijo vsem našim političnim krogom, da jim v težki borbi za obstanek s primernimi posegi pri oblastvih vsaj malo koristijo. DOLINA Javna dela in tudi zasebna popravila in gradnja gredo pri nas še vedno nemoteno naprej. Pod vasjo so začeli širiti in popravljati pot, ki pelje iz mesta, v vasi je pa še vedno opaziti tu in tam zidanje in pleskanje, ki spreminjajo lice vasi, ki postaja vedno prikupnejša. Perice in mlekarice nadaljujejo nemoteno svojo vsakdanjo pot v mesto in nazaj in se navidezno ne menijo za razne glasove, ki krožijo po vasi o bodočnosti teh krajev. Tudi te ženice pa končno le skrbi, kako se bo rešilo .tržaško vprašanje, saj je zanje življenjsko vprašanje. Ce bi te ljudi vprašali vsaj za mnenje, ko se gre končno za njihovo usodo, bi gotovo tržaško vprašanje pravilneje in pravičneje rešili. GLAS NAŠEGA PODEŽELJA Zadnji tržaški -neredi so vsemu svetu dokazali, kako neumesten in škbdljiv za mir na Jadranu je bil zadnji britsko-ameriški sklep od C., oktobra o izročitvi področja A našega ozemlja Italiji. iPrav ti dogodki nam pa dajo tipati, da bodo zahodni zavezniki u-videli, komu nas hočejo izročiti, in kaj nas čaka, če bi zares prišlo do uresničitve njihovega sklepa! Po tolikih krvavih izkušnjah nasilnega reševanja zapletenih vprašanj smo bili končno res prepričani, da bo zahodna demokracija s svojim nenasilniškim postopkom zmožna rešiti vse sporne točke na podlagi razuma, poštenosti in pravice. Toda tisti Zahod, v katerega so bile uprte oči milijonov sužnjev tostran in onstran železne zavese, je hladnokrvno in brezbrižno prezrl komaj prostovoljno in svobodno sklenjeno mirovno pogodbo, poteptal je sklepe najvišje mednarodne ustanove, Združenih narodov, in cinično prezrl življenjske koristi in odločno voljo prebivalcev <>■ zemlja, ki že stoletja poznajo politično zrelost in nist> kaki na pol razviti divjaki. Niso nam dali na izbiro treh poti, ampak samo dve, za kateri pa že naprej vemo, kam naš pripeljeta. In to kupčijo imenujejo kot najbolj demokratično rešitev tržaškega vprašanja! Po teh razočaranjih je težko še komu zaupati. Zato se naš človek nekako trmasto zapira sam vase in noče povedati svojega mnenja o tem vprašanju, tudi ker je prepričan, da bodo vsi prej odločali o njegovi usodi kot on sam. Kitajce in Korejce, Abesinee in mau -mau-ovce bodo velike »demokracije« poslušale in upoštevale njihovo mnenje o tržaškem vprašanju; nas pa, ki živimo iz roda v rod ie stoletja na tem ozemlju, pa ne vprašajo, kaj bi radi; nam ne pu-sfijo, da bi si sami izbrali tisto pot, ki je za nas najboljša. S takim načinom nastopanja 7. malimi narodi ne bo Zahod pridobil, pač pa izgubil. Na naše podeželje so sfe sedaj spustili predvsem kominformisti in titovci, ki zasledujejo vsak svoje cilje. Oboji se dobro zavedajo, po čem hrepeni naš človek, in ga zato ponovno mamijo in slepijo v upanju, da bodo pridobili novih privržencev in povečali vrste komunistične armade. Vidali in Lovriha se ogrevata za Svobodno tržaško ozemlje, čeprav njihovi bojni tovariši onstran Stivana prednjačijo pred fašisti v zahtevah po priključitvi Trsta in vsega ozemlja k Italiji. To so višji, nam nerazumljivi razlogi — trdi župan Lovriha — ko ga kmetje sprašujejo, kako se vjema njegovo stališče s stališčem Komunistične partije v Italiji. Istočasno pozivajo titovci, naj se vsi združimo proti Italiji. 'Nočejo se izreči za STO, ker bi se s tem zamerili svojim gospodarjem in lahko izgubili službo. Sami pa dobro čutijo, da bi bilo edino v o-stvaritvi res Svobodnega tržaškega ozemlja to vprašanje najbol' SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU priredi v soboto 5. decembra tradicionalni Mililavžev večer v društvenih prostorih v Machiavellijevi ulici 22, II. nad. 'Poskrbljeno bo za zabavo in dobri prigrizek! - Darila izročite na sedežu. -Vabljeni vsi! pošteno in pravično rešeno. Ni pa rečeno, da je že vse sklenjeno , in dogovorjeno! Tržaško vprašanje je s tem zadnjim anglo-ameriškim sklepom prišlo le v drugo fazo svojega razvoja. Končni razvoj pa mora pripeljati do u-stvaritve neodvisnega tržaškega o-zemlja, za katerega se navdušujejo vsi pravi Tržačani, ki bi morali edini odločati v tej zadevi! Kmet - vaš naročnik BORŠT Politično življenje naše ožje domovine in njena bližnja bodočnost, katere usoda se kuje daleč od nas, brez nas in proti naši volji, nas je ■tako prevzela, da skoro ne more* mo misliti drugega, kot kaj bo s tem našim Svobodnim ozemljem. Pozna jesen ima zato pri nas, kot verjetno po vseh ^ostalih slovenskih vaseh STO-ja? letos poseben neobičajen izraz. Negotovost in nezaupanje sta dve glavni značilnosti, ki se odražata v vsakem po7 govoru in celo v razgovoru med znanci in prijatelji. Kmet se ne veseli kot navadno svojih pridelkov in ne občuduje s ponosom in veseljem svoje živine, ki se nemoteno pase v jesenskem soncu na malih travnikih pod vasjo. Kot težka mora mu leži na srcu nešteto vprašanj njegovega vsakdanjega življenja, ki bodo morala dobiti drug odgovor, če pri reševanju vprašanja o STO-ju ne bosta zmagala razum in pravica. STALNO HIŠNO POMOCNICO i š č e družina Lokar - via A. Emo, 4. Sv. xVIartin na Proseku Lep, čeprav mrzel dan nas je 11. novembra zvabil na Prosek, kjer so, kot vsako leto, slavili svojega patrona, sv. Martina. Tudi letos je bil na Proseku semenj, kjer so prodajali vsakovrstnih reči, od malih prašičkov pa do suhe robe. Kramarji so bili kar zadovoljni s kupčijami. ■Hrupa in prepevanja je bilo kar dovolj; skratka, takrat je bilo na Proseku pravo praznično razpoloženje. Gostilne in bari so bili polni ljudi, da nisi mogel najti kotička, kjer bi v miru pojedel domačo AKADEMSKI KLUB ‘‘»JADRAN« vabi na (tradicionalno MIKLAVŽEV AN J K s plesom, ki bo 7. decembra ob 21. uri v mali Ros.settijevi dvorani. klobaso z zeljem in pokusil, kakšno je novo vino, in ugotovil resničnost domačega reka: »Za sv. Martin iz mošta postane vin«. Domačini pa, katere smo vprašali, kako je 'bilo »v starih časih«, še pomnijo zlate čase pred prvo svetovno vojno, ko je bil za sv, Martina sejem na Proseku tako dolg, da so stale stojnice od »drogerije pa do Kavalina«. Kramarji pa so prihajali iz vse Slovenije. Proseški semenj je bil prav posebno znan po prašičih, katere so kmetje lahko prav poceni kupovali. V času okrog sv. Martina je bilo na Proseku največ porok. Mladi pari so se najraje poročili za sv. Martin, tako da bi v prazničnem razpoloženju začeli novo življenje in da bi domači patron blagoslovil njihovo zvezo. Takrat je bil na Proseku tudi zadnji ples pred božičem. Vaška mladina se je za sv. Martina toliko naplesala, da je lahko nato zdržala do po božiču. Sedaj so domačinom ostali samo spomini na one lepe čase in morda želje, da bi se zopet povrnili. Reči pa moramo, da so se nekateri običaji prav dobro ohranili. Nekaj je pa tudi novega. Novega je pa tudi nekaj, kakor povsod, kar zahteva današnje moderno in dinamično življenje. Se vedno prihajajo na Prosek »mandrijarji« iz Skednja in Sv. Ivana, sinovi onih, ki so pred leti prišli na Prosek v slikovitih nošah, peš ali pa z vozovi. Danes jih pa moderni pullma-ni pripeljejo do vrat gostilne, kjer točijo novo vino, od koder se pozno v noč slišijo domače slovenske pesmi. ZGONIK V nedeljo dopoldne je bila slovesna otvoritev otroškega vrtca v Zgoniku in Gabrovcu. Stavbi st* moderni in opremljeni s polno sodobno opremo, ki je stala nad 4 milijone lir. Občinska uprava občine Devin-Nabrežina sporoča žalostno vest, da je 23. t. m. ob 9. uri zjutraj ^nenadoma preminil JOSIP COLJA občinski svetovalec in odbornik. Pogreb pokojnika je bil 24. t. m. ob 15. .uri v Devinu. Slava njegovemu spominu! Uprava občine Devin - Nabrežina TRGOVINA Tret, Ul. O. V t to OCiLEJTi; «5 tfAŠJE iSEJLOŽffiSlE! Intereitpori - Trst BREDA RUS - MIKULETIČ * MILAN BJELICA- ŽIVKOVIČ TiMPORT - EXPORT živita, tehnične predmete (^jvalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd.)i razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo Jugoslovanskim podjetjem nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje Pošiljamo tudi darilne pakete za vae države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasiov: URAD - Rlva Irumola 6.1., tel. 29-S02 - P.O. Bo* 1219 Skladltdai Punto Franco mag«. II vrata 70, tel. 7232 Zlata poroha na Hojansbem hribu V nedeljo 22. novembra je bilo v rojanski. cerkvi vse polno vernikov. Pri slovenski sv. maši ob devetih sta praznovala gospa Antonija Piščanc in gospod Ivan Mahnič nič manj kot petdeseto obletnico svoje poroke. Marsikdo od prisotnih je bil ganjen, ko sta zlatoporočenca ob zvokih »Ave Marije« počasi stopala sredi cerkve, ravno tako kot pred petdesetimi leti. Mahničeva družina je ena izmed najstarejših in najbolj znanih na Hribu nad Rojanom. Gospa Antonija pa izhaja iz še starejše rodbine. Njene prednike lahko zasledimo polnih 800 let nazaj, saj so še danes vidne kamnite plošče pri sv. Justu, kjer je bilo pred mnogimi leti pokopališče. Pridružujemo se številnim čestTt-kam, ki sta jih zavedna zakonca prejela na svojo visoko obletnico. Želimo jima ,še mnogo takih let v zdravju in medsebojnem razumevanju. Naj jima Bog dodeli, da bosta dočakala še diamantno, poroko! Obvestilo žiuinorejctm Področno kmetijsko nadzorništvo bo izjemamo razdelilo pogače koruznega jedrca po polovični ceni. Razdeljevanja bodo lahko deležni vsi rejci odbranih krav, vpisanih v rodovniško knjigo, ki lahko dokažejo, da redijo njihova teleta (samice), rojena v dobi med junijem in novembrom letos. Prizadete živinorejce vabimo, naj dvignejo za vsako rejeno tele (samico) pri Področnem kmetijskem nadzorništvu, v ulici Ghega št.