tmgggn up wwmium PlTOIf —MO. MB 1W*—' H T— 1W 0> UOTOBMi «■ Mff. 0» MLB M M WW WOT Of WW TOME. I. T. Br Otto of the Pnaidatt. A. B. BarWon. >. M. 0«n. w.jT.alkanu ublažilo in da je vsled g t^jra pričakovati reši: ve n^srečnepa jadranskega spora. Ce se niso 7 1 ouferenee med italjanskira ministrskim predsednikom Nitti-jem t, ter M. Trumbičem še niso pričele, — in dosti je vzroka za domnevanje*, da »o se, čeprav se to ofieijelno zanikuje, — se bodo pričele ta- p koj v prijetku naslednjega t^dna v namenu, da se reši jadranski ^ problem mi Italijo in «1 ugnala v« jo, potem ko je bilo vsled korešpon- ^ uenee predsednika Wilson« v^uko vmešavanje velesil v to zadevo iz- j ključen©. v Nikola Pasič je im<-l včeraj dolgo konferenco z ministrskim pred ^ • in i kom l.ioyd tie-jrge-om in drugi'balkanski (I) voditelji, ki se f r i ude st-d.jj tukaj, *»o pripravljeni sestati se z angleškim ministrskim fl i red Medni kom. bo voljan spn-jeti jih. »Velikanska gnada!) r Mr. Trumič se je včeraj s svojimi svetovalci posvetoval deset ^ i.r neprenehoma. Nato »»o sporočili, da so pripravljeni posvetovati c se \ siiki čas * italjanskim ministrskim predsednikom, a so mnenja, f da mora priti povabilo za to ml njega, ker predstavlja velesile. Na , ,-.«ilnjein sestanktt med Nittijem iti Trumbičem v Parizu pred dvemi | n.je rekel Trnmbič kotieem sestanka: Good bye! Nato pa je , m u stntki predsednik Nitti odgovoril: — Ne, ne, na svidenje! j Jugoslovani so prepričani, da bo sedaj izpolnil tedaj dano be- ^ I Težkoče, ki "toji.o seilaj na poti konečni uravnavi jadranskega vpraanja, *e lahke obrazloži na kratko na naslednji način: , Jugoslovani voljni int^rnarijonalizirati Reko, a nasprotu-j< jo italjanskemu koridorju nli hodniku preko jugoslovanskega o- j /. mlja, izjavljajoč, rta bi to ogrožalo železnico med Reko in Ljub- f Maito Glede vsega dtuircga so pripravljeni pograjati se ter konečno j okleniti kompromis. • L ltuljani pravijo, da jim je vsled navzočnosti l>'Annunzija na^ f{.»ki nemogoč'* pnstiti mesto, da bi postalo mednarodno ter ob istem| .•»ku tudi opustiti koridor. Trdijo nadalje, da bi ne bila železnica, j \ode>'*a v internacijot.alizirano Reko, ogrožena, kajti vspričo takih i ( I ogojev bi bila ta železnica brez vsake vojaške vrednosti. Pravijo j radaije, da bi črta predsednika Wilsons, čc bi bila uveljavljena, dopisala ogrožanje Trsta od strani Jugoslavije. (Sami pa zahtevajo ' strategic7no mejo). WiNonove poslaiiiee dosedaj še niso bile objavljene v Rimu. Pravijo, da se verzije te korešpondeice, poslane v Rim, razlikuje od i-ue, izdane v Parizu in Londonu ter da vsebuje nove in važn listine ialjanskf vlade ft led f tega vprašanja. V »taljanskih krogih se je včeraj izjavilo, da po njih mnenju Trumbič in njegovi tovariši nočejo rešiti jadranske godlje. (Mar je lialjani nočejo, ker tipi jo dobiti še več ter podtikajo Jugoslovanom svoje grde namene). Ti Italjani trdijo, da je pričakovati resnega - pora med Hrvati in Si bi in da jih je mogoče držati skupaj le toli-L časa, dokler bo megoče vzdržati živo to mednarodno vprašanje. Izstavilo se je, da bo prišlo takoj do razkola, kakorhitro bo reieno to %-prašanje. V jugoslovanskih krogih so vse to odločno zanikali. Glasilo se jp, da je sedanja vlada v soglasju tako gleče zunanjih kot notranjih vprašanj in da se je zaobljubila, da bo takoj sklicala ustavodajno skupš ino, da reši notranja vprašanja, kakohitro bodo rešena zu- i.anja. V teh poročilih se je glasilo, da bi bila taki Anglija kot Fran-« ija vesela, če l«i »»e mocli znebiti jr.dranskega vprašanja. (Seveda, najprvo sta ga zmešali, sedaj pa bi si radi umili roke). Če pa bo za-| htevala Italija izvršenje Ijondonsk«* pogodbe, pravita, da bosta to pogodbo izvetili. čeprav nista ravno voljni storiti to. V tem oziru >»♦« tjiko Anglija kot Franeija pozdravili z veseljem poslanieo "Wil-»ona in to kljub ostr« mu tonu in kljub dejstvu, da je prezgodnja » hjava v Parizu razdi la neformalna popanjanja, ki so se vršila tukaj. predno je Trumbič odpotoval iz I^ondona v Pariz. Nobene možno*rt ni, da hi bilo mogoče jugoslovanska-italijan-hka poganjanja doknne«ti tekom sedanjega zasManja sveta ministrskih pre«Uednikov, čeprav bi se konferenee zavlekle za eeli te-ij» n. Kljub temu pa 1*> ministrski predsednik Nitti ostal tukaj, navidezno radi ekonomskih konferene, ki se bodo vršile. HEU60LAND SEDAJ I MASA RAZVAUNl Vsi topovi so odstranjeni, a popolno odstranjenje utrdb bo vzelo celih sedem let. v ! — Berlin, Nemčija, 27. februarja, fc Helgoland, — še dve leti nazaj! najbolj nezavzetna trdnjava Nemčije proti napadu z morske stra- ^ n!. — je da«f-> kup razvalin, ki; nima nikake vojaške važnosti več. ^ Ostaja le še črna. neškodljiva ma-1 sa otoka samega, obdana oi TOnin zidov ter premišljeno zgrajenih ^ temeljev /.a topove. , s Nemci, ki so b li zaposleni pri! grajenju trdnjave, izjavljajo, da j j bo treba še nadaljnih sedem let. j ^ da se dovrši '"demobili/aeijo" i n Helgoland:!. Tozadevno delo se ; ( vrši že nad eno'leto. Vsi topovi so j bili odstranjoni. a uničenje prista- i p niških naprav ter drugih utrdb na: otoku gre naprej. Zgrajenj" trd-|r rjave je stalo več kot 17."» inlljo- nov dolarjev, a njeni mogočni to-; povi ko streljali le enkrat Tekom ^ ei-le svetovne vojne. Cilj je bil ^ takrat angleška bojna ladja Shan-j^ non. Otok je iirral negativno u-Jr logo pri obrambi nemške obali.j najbrž raditega, ker so zavezniški ( i^vedenei soglašali v tem, da bi(r bilo skoro nemogoče pripraviti to- pove trdnjave k molku. j j Temelji pristanišča, ki je dol j - go nekako H00 jardov ter'široko, 500 panlov, obstajajo iz velikih i ( kock konkreta. Celo to pristanišče . so bo uničilo. Tla, na katerih sto-, ; 1 ie kasarne in na katerih je delalo : , i * * 4 j veliko število Nemeev skozi leta. j j 'da jih odtrgajo morju, bodo vr-|( | njena slednjemu. , i Čeprav so bili Nemei mnenja, idr se je popolnoma prikrilo osta-j ' iemu svetu skrivnost Helgolanda,! je sedaj postalo znano, da je neki * angleški mornariški častnik, ki se , j.* izdajal za ameriškega dijaka, ' videl vse utrdbe Holegolanda le- 1 ta 1913. k - ŽELEZNICE VRNJENE ; PRIVATNIM USTNIKOM . Predsednik Wilson je podpisal Še-3 lezniiko predlogo. — Malo opzne- je so bile železnice vrnjene. ___ » £ t! Washington, D. C., 26. febr. —j 0 Predsednik Wilson je danes zve-' h čer podpisal železniško predlogo.; ki določa, naj se železnice vrnejo J privatnim lastnikom. l? Washington, D. C., 29. febr. — J Danes ponoči, eno minuto po pol-0 noči je vlaua Združenih držav vr-1 n nila vse železnice 230 privanimj [. U stnikom. Vlada jih je upravlja-j a la izza 38. decembra leta 1917. Že- j lezniee je Uročil generalni ravnatelj Hines. Skupna vrednost zna-i. ša dvajset miljard dolarjev, j. Vlada je bila prevzela kontro-lo nad železnicami po prigovarja-t. njtt tedanjega zakladniškega tajnika McAdoo-a, ki je smatral vlado kontrolo za absolutno potrebo. Nekaj časa je bil tndi sam ,0 železniški ravnatelj, pa je pustil so__— CAILLAUX JE f VIDEL VNAPREJ FINANČNI POLOM _ j k Povedal je sodišču, da niso mi-rovni delegati razumeli in pojmi-li problemov po končani vojni. --IE i. Pariz, Francija. 27. februarja. Tekom obravnave v. proeesu, ka- lr terega se je naperilo proti njemu, ^ da je imel izdajalske zveze s so-!% vrairukoni, je pričel prejšili mi-|s^ nistrski predsednik Cailaux z o- a fenzivo. ko je pričel pojasnjevati,x svoje delovanje v Italiji. Ko se je j n pečal s svojo ekonomsko politiko,. * jc Caillaux rekel, da jc napovt dal vnaprej ekenomeski in fi-"*'1 nančni kaos. katerega bo zapaziti koncem vojne ter tudi priporočil:1 k protisredstva, katera naj bi se porabilo. Videl je že leta 1916, s --jo rekel. — česar niso mogli.1 razumeti in zapopasti nekateri mi- a rovni delegati leta 1919. — Neizogibno je bilo že leta; * 1916, — je nadaljeval. — da bo P ; Franeija prišla iz vojne globoko;" j zadolžena pri Angliji in v Ame- 'I1 ' riki. Vojne se vojuje z možmi. I premogom in jeklom. Franeija jej" dala svoje lastne može. Za te ni i ° ! mogoče plačati. Naši anglo-saški | zavezniki pa so nom dali v druž-|f z Združenimi državami premog |in jeklo. j 1 — Edina odporni je bila tes- ■ c I nejša ekonomska zveza z Italijo, N internaeijonalizaeija bankovcev 'c med Špansko, Italijo in Belgijo;^ • za preprečenje padanja valute ir I kot ga jc opaziti sedaj ter mo-j goee tudi tesnejše zvaza z I ta- !11 _ \ ZAHTEVE SLUŽKINJ. 1 j — . i; Rim, Italija, 29. februarja. — 1 Služkinje so imele v Ferrari veli- 1 ko zborovanje, na katerem so so- 1 glasno sprejele resolucijo, tika- ' jočo se njih zahtev. Zahteve vklju čil je j o med drugim tudi štirinajstdnevne počitnice, da bodo mo- 1 gle služkinje v morska kopališča, 1 I na stroške delodajalcev, ki bodo morali tekom tega časa plačevati dvojne plače radi večjih izdatkov . služkinj v morskih kopališčih. HOV ZRAČHI REKORD. . -j Turin, Italija, 27. februarja. — - j Poročnik Bracpapa je dosegel nov . j zračni rekord. V aeroplanu, v ka-> J terem so bile štiri osebe, je preletel v eni uri 162 milj. i - to službo tedaj, ko je resigniral - kot državni zakladničar. al Sedanji ravnatelj Hines bo o--1 stal v uradu do 1. maja ter bo 1 reševal v tem času razne pogodbe in pritožbe, t- Kot znano, je bil kongres te dni potrdil železniško predlogo ter je i- do včerajšnjega dne čakala pred-t-j sodnikovega podpisa. Organizira-j- no delavstvo, posebno pa fanner-d,jt in železničarji so izvajali velik v- pritisk na predsednika, da bi pred nI logo vetiral, pa ni vse skupaj nič il pomagalo. RAZMERE NA j F PORTUGALSKEM ! _ t Portugalska se mora pečati s tež-j SI kimi problemi — Inozemci se po-j VI lastujejo kontrole v industrijah.!M Lizbona, Portugalsko. 29. febr.! Ena prvih stvari, ki pade v oči . ni inozemcu na Portugalskem je pomanjkanje vsakega vidnega zna- ^ menja vere, katero izpoveduje šel. vedno pretežna večina portugalskega naroda. Noben duhovnik; I st' ali menih ne sme hoditi po cestah) \ obleki ali uniformi, ki kažejo j njegor poklic. Ne smejo se tudi j., vršiti nikake verske procesijc. ^ Cerkve, ki so bile po revoluei-j ji zaprte, so sedaj seveda zopet j , odprli, a pod najstrožjimi omeji-!' . I tvami. šole pa so popolnoma se- p' kularizirane (izpremenjene v po-! svetne) ter se glasi, da se v šte-|^' vUnih teh šolah vceplja otrokom ateizem ali brezboštvo. re Narod ne reče ničesar vspričo tega zatiranja njegovih verskih pravic, prav kot ni rekel ničesar - j ! glede večine djmglh vladnih ukre-; po v, ki so sledili umoru Sidonija i Faes. Narod se udaja v vse to z ; neko obupno brezbrižnostjo, ki ; oeividno izpodkopava narodno R jživljensko silo. Številni Portugal-(i so v svojem srcu monarhisti in ^ • k!er kalei. Številni bolj zmerni J, podpiralei revolucije so sedaj raz- ^ ! očarani. V današnjih dneh ne ^ vzbuja noben izmed političnih vo- fi jditeljev dežele navdušenja. Politi-j j ko prepušča narod profesijon&l- ^ j rim politikašem. i I Opaziti je sicer aktivno ter splošno razširjeno nezadovoljstvo ^ z ekonomskim položajem dežele, a celo to, najmočnejše politič- ^ no razpoloženje na Portugalskem t v današnjih dneh se kaže le v raz-j^ tresenih stavkah, metanju bomb. R k: ponavadi zgrešijo svoj cilj ali pa ne eksplodirajo ter v drugih . slabotnih poskusih revolucije. v Nezadovoljstvo je brez dvoma _ v veliki meri pripisovati visokim z cenam in to nezadovoljstvo je ie ^ ojačeno vsled bedastega razkazo- . j vanja luksusa, kateremu se uda- J i jajo oni, ki so postali tekom voj- , - ne bogati. Značilno za sedanji po- ^ loža j na Portugalskem je, da je najti veliko število sijajnih avtomobilov po cestah, ki niso bile po- f pravljene skozi leta in ki so na j gotovih mestih nesposobne sa r vsak promet. Izseljevanje, posebno v Brazil i- jo, gre veselo naprej. Žalibog pa sc izseljenci ponavadi dobrostoje- * či kmetje iz rodovitnih severnih ' . ... . . ( j provinc ali pa najmočnejši in naj bolj podjetni elementi mestnega prebivalstva. 0 Neuspešnost onih, ki ostanejo v ^ e svoji domači deželi, je dejanski prokletstvo Portugalske. Stara vlada je storila Vse, kar je bilo je v iyeni moči, da iztrebi židovstvo l_ ter liberalizem, a njene nakane. t_ sc se izjalovile v obeh ozirih, Kjerj P. koli najdete kako cVetoeo indu- k strijo, — vinsko, hotele, lizbonski j sijajni sistem pouličnih železnic, - _ boste vedno tudi našli Angleže, Belgijce, Amerikance in dru- - ge inozemce, ki stoje na čelu do-tičnih podjetij. Banke so bilo pred zbruhom vojne povečini ▼ rokah Nemcev, ki se baje sedaj skrivo- J ma vračajo, da se nanovo pola-t) ste kontrole na tem polju in tndi a na drugih poljih, o Nemec pa ni nikakor popularen v Lizboni, čeprav je pogosto Wi a ugotovilo, da je Portugalska bila p in da je ie danes pro-nemika. Mogoče je to sumnjanje Anglijo ter sploino razširjeno prepričanje, črn ne bo Portugalska dosti dobila iz zopetne uravnave, ki jo dovod-lo do te no posebno odkiilaarine * izjave. Franeija Je io vodno » polarna, na Mnplta Mr U vedno glavna v mnm Pertujsleov kot ona, ki it zavzeasa an Hti* | PREDSEDNIK PRIPRAVUA ODGOVOR NA ZADNJO POSLANICO t i j SENATORJI SE BOJE, DA BI SPOR RADI JADRANSKEGA | VPRAŠANJA ZAPLETEL ZDRUŽENE DRŽAVE V VOJNO — lnnNIST. PREDSEDNIKI BODO SPREJELI WILS0N0V NAČRT i ____ Washington, D. C'.. 29. februarja. — Odgovor predsednika Wil-sona na zadnjo poslanico ministrskih predsednikov Lloyd George-a in Milleranda, v kateri se je predlagalo novo rešitev, bo liitro sledil objavi angleško-franc oskega dokumenta tekom naslednjega tedna. Predsednik se že peča s sestavljanjem ameriškega odgovora. t'e ne ,bo prišla vmes nobena komplikacija potom kake objave od strani fltalpjanov ali Jugoslovanov, kar je komaj pričakovati, bodo mini-jstrski predsedniki izvedeli odgovor tekom naslednjih par dni. Predsednik Wilson bo v svojem odgovoru gotovo še enkrat na •najbolj odločen način povdaril stališče, katero je obrazložil v svo-| ji zadnjih dveh poslauieah, namreč, da se ne sme Londonske pogod-jbe, ki je bila strogo vojna odredba brez vsake pretveze mednarodne .pravice ter predstavljajoča dejanski represalijo proti Avstro-Ogr-Jski, uveljaviti pri katerikoli uravnavi zadev med Italijo in Jugoslavijo, temelječi na pravici. Glasi se, da bodo ministrski predsedniki najbrž sprejeli predlog j predsednika Wilsona, ki ga je stavil v svoji zadnji poslanici, da naj se pričnejo nova pogajanja med Italijo ter državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in sicer direktnim potom, da se na ta način eventualno reši obstoječi spor. V slučaju sprejema tega predloga pa ni nika kega dvoma, da bo predsednik nadalje zahteval, naj se prične s popolnoma novimi pogajanji ter vnaprej prizna princip samodoločbe, ki naj bi bil vodilni princip tekom cele razprave, Če se hoče, da bi pri tem Amerika nastopila kot razsodnik ali stopila na stran Anglije in Francije. Ni pa povsem nemogoče, da se bo predlagalo po-1 polnoina novo rešitev, pri kateri naj bi se izločilo Anglijo, Francijo 1 ic Ameriko kot razsodnike ter stavilo na to mesto povsem nevtralne narode, ki naj bi nastopili kot razsodniki v tem sporu. Državni department je bil zelo razveseljen, ko je izvedel za že-1 ljo ministrskih predsednikov, da bi Amerika še naprej vršila poga-1 jatija. Priznava se tudi, da je pritožba zaveznikov, da so v zadregi radi odsotnosti ameriških pooblaščencev, upravičena in da bi brez podlage, čeprav je še nadalje velik problem, kaj bo storil predsednik Wilson v tej zadevi. Možnost nove vojne v Evropi radi jadranskega vprašanja ter tudi možnost, da bi bile Združene države direktno zapletene v tako vojno, je povdarjal včeraj senator Thomas iz Colorada. Ni bil is pe-r simističen glede položaja, temveč tudi izjavil, da so 5e nadaljni se- * natorji istega mnenja. — Zelo se bojim, dn bo jadransko vprašanje dovedlo do na-daljne vojne v Evroji, — je rekel senator Thomas. — Posledice »tega bo bile strašne. Položaj v sedanjem času nam kaže nevarnosti, "(katerim bi bile izpostavljene Združene države, če bi biie del Lige . narodov. ^ Posledice se mi zdijo gotove in dalekosežne. Ce bo postala re-Sitev nemogoča, kot je moje mnenje, bo vojna enostavno neizogib-a na. V takem boju, kot stoje stvari sedaj, morajo stopiti Združene dr-n žave na stran Jugoslavije. Anglija in Francija bi stali na strani e Italije in kljub diplomatični kamuflaži poslanic, izmenjanih med na-( šo vlado ter onima Francije in Anglije, je ton dejanski zelo nepri-t jateljski. ■ — Mr. Thomas le dal izraza razpoloženju, ki splošno previa- ^ duje v zbornici. Številni ljudje so prepričani, da je položaj prav ta-e ko kritičen kot ga opisuje on. Senator Norris iz Nabrašcke ni bil nič bolj optimističen. Po nje-^ govem mnenju je iz eele korešpondence razvidno, da ne more Ju-a goslavanja upati na boljše pogoje kot so oni, vsebovani v London-a ski pogodbi. (Kompromisna črta zaveznikov je potemtakem venuar boljša). Londonske pogodbe pa Jugoslovija noče sprejeti. • Senatorji, ki so povečali veliko pozornosti evropskim razme-a ram izza premirja, so vznemirjeni radi tendence, da se spravi Zdr. države v nevaren in nepriljubljen položaj. Upajo, da bo mogoče Ij preprečiti krizo, ki bi imela za posledico tak razvoj kot ga napove-duje senator Thomas, a se na drugi strani boje. da se zadeve skoro ,a brezupno pomikajo v tako smer. Predsednik je s svojo opozicijo proti jadranski uravnavi, ki je edina mogoča (1), obdržal odprto v rano, ki bo postala s potekom tednov bolj nevarna. Vznemirjeni so ^ bili radi neupogljivega značaja diplomatičnih poslanic, ki so na zu-^ naj diplomatično nglajene, ki pa delajo položaj vedno bolj kri-j0 tičnim. NOVA ZVEZA ZA IZ PLAČEVANJA DENARJA Naše denarne potOjatve razpoiilja in tsplaftnje sedaj po eel Jugoslaviji "Kraljevi peteri čsheini urad" v Ljubljani; to je tal državni zavod, kakor je, bila G. k. poll an hranilnim na Dunaju, ka 1 tern jo nogo let pred svetovno vojno izplačevala naio denarne po šiljatve firosa avstro-ogrsko monarhija. Jam&imo aa vsako denarno poiOjatev, toda sa kako »ogoOo as mode v izplačilu, ki bi ae povzročile po drugih, besa naše krivdo, p» do ■ at sms prevzeti uikake obveznosti 100 kron 1... $U0 S00 kron .... $ 5.00 900 kron .... 9MB IjOOO kron .... $ 9JO 900 km .... 9SJ0 9,000 kron .... 0C7JO «00 kM .... $4jOO IOUOOO kran .... |0Bj00 OKmtam mm m u#Javna i> In kn aa ■■lnaHJ» n drngfani nje 20,000 ljudi, fte veliko večje vežnosti pa je poročilo, da so skupine turške in arabske čete zavzele Aleksandreto. Če se poročilo o padcu Aleksan-drete uresniči in s tem tudi odpad princa Fajesal od stvari zaveznikov, potem bo to najbolj resni do-jrodt-k v mednarodnem položaju irza sklenitve miru z Nemčijo. POZOR STAVCI! Tiskarna "Glas Naroda" potre-i buje unijskega stavea. Unijska i plača, nnijsko delo. Prednost ima-. jr oni, ki znajo staviti na stroj. , V ponudbi je treba navesti svojo , dosedanjo izveibanost. ftlovonic FubUsUng Oo, 09 Ovito* 91. Umm York NEVAMUf POLOŽAJ V MALI AMUL London, Anglija, 29. febmarja. > k raj no neveren položaj je na- • Mal v Malt Aziji, tako v vojaškem kot v političnem oziru. t Vprav je mirovna konferenea včeraj objavila, da se bo storilo neposredne korake, niso Churchill in druge vojaške oblasti pa posvetovanju izdale na svetlo nikakih posameznosti. Ker manjka teh, nemorejo opa-zavalei dognati, kake korake bi bilo treba storiti. Priznava se, da nima niti Prsnega, niti Anglija in tudi ne Italija dosti vojakov, da bi napravile konec nemirom, ki so morali biti dosti obsežni, da : sko kulturo ter demokratične t J ideale prostosti, enakosti in brat- j stva. Cinično razpoloženi bodo se- i veda izjavili takoj, da je nepre- i stani strah Portugalske pred -Špansko dovedel do tega razpolo- ] ženja napram Franciji. Splošno se domneva, da bi španske Čete takoj prekoračile mejo, Se bi izbruhnila na Portugalskem kaka resna revolucija. Portugalske finance so sporne- 1 nik vladne neupeinosti. Kovani denar eseudo, je vreden danes le dvajset pence v anglettrm denarju, ki je tudi izgubil precej svoje vrednosti. Izdan je bil papirnati denar v vrednosti angleškega 1 penny-ja in navzgor in sicer v ta-i kDt wmwtkfiwtmh da se portugalski i denarni sistem a veliko naglico > bliia nifini francoskih aaignatov Ileta 1793. Plače so v razmerju a storjenim delom visoko ter je tre-t bo veft in bolj snaaatveno vode-r nego dela. VHTksneka earina, o-p giwaan obdaženje poljedelstva ter pomanjkanje kapitala in podjetnosti, česar vsega je treba za rezvoj transporta ter dvignenja mineralnih zakladov Portugalske, — vse to dela industrijalne možnosti dežele za zelo majhne. BMMAMMM WimiTVl * -RIO, VA OOHtXO JM • pspoibnomiMisiisslJI re in asdanjfai rasmeram primerno tndi kitro po oeU M na QaWbam In tndi na Motranjskaos p« eaeaOjn ki je so-sedmo po jtsljanaki anaadi^. raako psifflaf i. toda aa kaka n» goto zamude t isplaMu no aion» os ftsiaell -"n^r ilT—ntl. 100 lir f 6J0 900 Hr .... $19.75 r 000 lir .... $004» i 1000 lir $00.00 • Dsnar naas poda* Je najbolj« - po Dni irtli PoM W—9 Ot*m ' ***** TfBfc *** Dr*g* »; iVUJtA VBJJB lAOBv ; \ Jugoslovanska |f|p|p Kafol. Jodnofi jI -- f ?J«tauoTljea* »efa 1898 - fulorpon-an* J90f» t [ Olavni urad v aY, MINNJ j - «uvm ■meNimi nimin; Will BOTilffllK. boa Ml. COMMMA VB. teddredaednfk: LOUIS »AI*ANT bom IM Fwi An. 1 TfiM HA tajnik: JOSKPB FT8HJ.4B. Itr. Mina. OaeUnUk: G KO. L BROBICH. »7. Min , ; Inwtn1> Bt'snlmt&nU aautnln: LOUIS OOmUV, IfeSM ML __VRHOVNI ZDRAVNIKI » IM r. — tiwr us a cm* tt. ni. iiimwi mm. _ NADZORNIKU J fOttf OODu ■tr. BUi i uoioiii moti. »m an. mu mm. cumm bh i VAM Tiaooii tut HMraa Altov nilRMlfc » i __POROTNIKI! i moot g. VCONVi. Mb iT«. Huk Dluwal MM .IONAKO SLABODOTK. Im (K, ntj MUfe. IOHN KUFNIK- S. K. k« m. ■■port. FK. _ __PRAVNt ODBOR) i orara muta. n. m-rt* st caiamet cm, : OH?I MOVERN, IM-te« At«.. Dulatk, Mina. WQOMM3. T X. IUAImb ft Room tU mm A imuu -h ______ _ ZDRUŽEVALNI ODBOR: JTOM* mCAH. MM St. Ctelr Are, Ni ClevoUs«. "SANK BKRAESC «««4 Waahlnton Street. Denver. Cole. «■00» SUUAČAK. MT-Stk iT«., Jotmatova. JPa. ' fMMtu Saaui GiAl MAKOVA »tvaii CSkaJoe m uradnik zadev kakor tu31 denarn# noSIl Jato e eal M M* «JMO na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj r« do* t II & jo na predsednika porotna« •dboi*. iToftnJe mi sprejem novih članov in aplok vaa aOravnlŠka a>»rlčev«.la. •• n.«J jaiiCeJc na vrhovnega, zdravnika. JugoalcvaiiA'ia KatoUSka Je dno ta ae priporoča vaem Jafoslovaaoa aa obilen prti 'S^L P0,81«^ "National FratevnaJ ConsreM" lestvici. V blagajni ua« -krog $300.000. (tri stoti so& dolarjev). Boinl£k,*h i od por. odškodnin te poamrtnin fr plavala fe nid poldrugi mlljon dolarjev. Jednota ateje okrog t tlaod rednih (lanu« i«) ln okrog 3 tlao« otrok v Mladinskem oddelku. E^uStva Jedoote m nahajajo po rianlh s)evensk;ik naselbinah, fta kjer P9 priptroCaino vatanovltev novih Kdor ell postati Clan, nuj ae sfclaal pri taf< tfko blJiinega društva J S. K. J. t Za ratanovltev novih Jrultav ae pa obrnit« M riavnag* tajnika Novo druitvo a« lahko vaVanovl ■ * "»n« ali fflanicaxal postati bogati v petrolcjskih o-krajih Texasa, bi storili boljše, če b> poskusili trgovino s severnimi jeleni v Alaski. Prvotni namen importiranja severnih jelenov v Alasko je bil nuditi nomandskim lovcem in ribičem stalen vir zaloge mesa in o-blcke. Ti lovei in ribiči živeči ob Berinkovi cesti, so bili dosedaj navezani na divje živali in ribe, ki pfi so hitro izginjale. Doseglo pa s. je veliko več kot se'je prvotno nameravalo. V časovni dobi manj kot cm* generacije je imela industrija s severnimi jeleni za posledico, da so napredovali Eskimi, živeči na obširnem ozemlju oil Poin Barrow pa do Aleut skill o-tokov, skozi celo stopnjo civiliza-I c i je. Dvignili so se iz primitivnega stanja na stopnjo nomadov. I/. ; nomadskih lovcev in ribičev s«» •se dvignili na stopnjo civiliziranih -1 mož in žensk, kajti v svojih čre-Idah severnih jelenov imajo stal-'ne zaloge za J-ame sebe ter tudi 'priliko, da si pridobe premoženje, i Severni jelen je bistveno prebivalce zasneženih severnih ravnin, ki se živi z mahom, zelišči, liša-jem, gobami in drugimi rastlinami. ki uspevajo eelo v najbolj siromašnih tleh. Severni jelen se nikdar ne briga za tot koliko snega pokriva tla. Kadarkoli se pojavi pri njem tek, se umakne na stran ter koplje v snegu toliko časa. dokler ne pride do mahu ali Iišajev. Prihod severnih jelenov v Alasko je tudi razvil nov in razburljiv šport med domačini. To so dirke s severnimi jeleni. Posebno plemenite živali so deležne prav tolike skrbi od strani "domačinov kot so konji plemenjaki v starih državah Unije. Javne dirke se vprizarja vsako leto in vse pričakuje z napetostjo pricetka dirk. Sedaj, ko .so konjske dirke prepovedane v skoro vseh državah, je hotel slučaj, da so se slične dirke uveljavile v Alaski. Koliko časa bodo naši slavni reformatorji dopustili to, je seve- da drugo vprašanje. Dr. MOT je usp^.Snc ozdravil na. duho, božjast, ataiaijo vodenico __grče, jetra, ledid jfct 1lD želodčne bole-* jSflHn čine na čudežen n-i&n. Bolečine ^ ttrebuhu, v prsih, ' vfT ; tekline, revmati j /V ~ l očeh, nogah, to 1 / ^AZm^T' fcah ali križu; o. «m, kožne boles-ni, izpuščaje, o grče. Možke aH ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v naj. krajšem času in po najnižji oenL i Uradne ure: ob delavnikih ofi a. dop.d<*4 pop. Ob nedeljah In praznikih: od t. dojk Df« JIH FUEY MQY 308 6rait Street PITTSBURGH, PA. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVEN8&I DNEVNIK V ZDTL DRŽAVAH. _ __ __ jM ene iz Sibirije, ki ,je na enem mestu le 41 milj preko Bcringove j ceste, na zapadni obali Alaske. »Napori dr. Jacksona v tem pogle-jdu skozi naslednjih deset let so I naravnost čudo podjetnosti ter I eksperimentalne romantike. Tekom leta 1892 se mu je po-isieeilo na vse mogoče načine uve-: sti 17,1 severnih jelenov preko o-Sžine v Alasko. Tekom naslednjih ! deset let se je uvedlo iz Sibirije 11230 glav severnih pelenov. S tem j se je napravilo konec uvažanju iz j Sibirije. Iz tega ponižnega pričet-! ka so se črede severnih jelenov v Alaski pomnožile do sedanjega časa na 140.000 glav. Poleg sedanjega števila se je 90,000 glav pobilo vsako leto za hram> in obleko, kar predstavlja skupno produkci j i jo 290,000 glav. j j Ko je vprizoril dr. Jackson sv o-i ije prvo potovanje v Sibirijo, da I se pogaja gl^le nakupa živali, -jo' inašel,- da niso tamošnji domačini ! ničesar vedeli o denarju, ki je ■ | krožil v državi. Vsled tega so bili j voljni prodati severne jelene le vi jzgmeno za gotove predmete za ! vsakdanjo rabo. Vsled tega se je moral dr. Jackson vrniti v Združene d rž,a ve t«*r vzeti nazaj s se-j boj dosti kričeče pobarvanega i bombažnega blaga, puške, naboje, moko. svinec za vlivanje kro-gelj. dosti candv-ja za otroke ter veliko zalogo prepečenca a!i stt-| |horja. Slednji je postal kmalu znan kot majhen drobiž v arktir-, ni deželi. Vrednost blaga, katero sc je stržilo za enega severnega I jelena, je znašala približno tri do-| larje. V luči poznejših razvojev, bi se človeku skoro zdelo, da je; j napravil vzgojni urad s posredo-j vanjem dr. Jacksona kupčijo, ki! (bo mogoče nekega dne prekašala slavni nakup Manhattan otoka od* Indijancev za svoto dvajsetih do-j j larje v. | Radi pomanjkanja pomolov ali j pristanišč ob sibirski obali je bila . jzelo težka stvar spraviti severne : jelene na krov ladje. Treba je bi-j 10 zasidrati ladjo več milj od oba-j 11 ter spraviti živali na krov s j pomočjo majhnega, plošenatega ; čolna. Da pa se stori to, je bilo seveda najprvo treba ujeti sever-' j ne jelene. V ta namen je bilo treba pomoči izvedenca v metanju lasa. Ujeto žival so nato zvezali na j približno tak način kot zvežejo na' znpadu govejo živino, kadar ji ho jčejo vtisniti gospodarjevo znamenje. Nato pa je bila sorazmerno ! lahka naloga za par močnih do-I mačinov, da so -spravili jelene v I čoln. \ j Do sedanjega časa je investirala vlada Združenih držav $317,000 | v industrijo severnih jelenov v; Alaski. Od tega kapitala je dobi-j ill dividende, ki znašajo 926 od-j stOtkov. Skupna vrednost in skup-i nI dohodek «»d severnih jelenov -znaša $3,2'47.345, kar pu.šca čisti dobiček $2,930,345, potem ko je vzgojni urad odtegnil naloženi kapital v znesku $317,000. Številni tisoči ljudi, ki skušajo j Peter Zgaga i ; Kaj vse prodajajo v New Torka j pod firmo sv. vere? Po ne\vvorških cerkvah so več-j . krat zelo čudne pridige. Tako je j naprimer včeraj pastor E. Franke 'v uro in pol trajajočem govoril; dokazoval, da Kristus m bil kri-1 žan v petek, pač pa v sredo, ter j da ni v nedeljo vstal, pač pa v1 1 soboto. * a • Pastor Ilaldeman je predaval:; Kristusovo prerokovanje o evrop-' ški in azijski politiki. i Neki drugi pastor je naslovil; !svojo pridigo sledeče: — Ali jej i Nemčija zato izgubila "Vojna* ker' je kajzer hotel' vstanoviti novo sveto rimsko cesarstvo, katerega je bil Bog enkrat za vselej uničil?: * * * Ali se po vsem tem res ne sra-! mu jemo, da živimo v dvajsetem j stoletju? * * * Te dni je prišla iz starega kra-i ja neka ženska. — Rajša sem pod Kranjcem j kot pa pod Srbom — je rekla, 1 ko so jo vprašali o tamošnjih političnih razmerah. # a * j Modrost ameriških odredb. V New Yorku živi Grk, ki je ameriški državljan. Njegova ne- • vesta je prišla na Ellis Island, pa j ije. ne puste notri. Grku ne kaže drugega kot vr-j niti se žnjo na Grško, ter se tam! poročiti. V tem slučaju bi jima j nsselniške oblasti ob prihodu v j Ameriko ne delale nobenih nepri-j i lik. Tajnik je prišel k srbskemu fi-i nančnemu ministru rekoč: — Naši*valuti gre vedno siabše. j i — Za božjo voljo, kaj pa je s i to žensko? — je vprašal minister. Par dni pozneje je prišel tajnik iznosa rekoč: i —Iz Curiha poročajo, da je va-luta globoko padla. — Zakaj jo pa pustite v Švico i brez varstva —- se je razjezil minister. — Dandanašnji je povsod veliko zapeljivčev in sama ženska i i ne sme nikamor brez spremstva. * • • — Zakaj kadiš lončeno pipo?( — je vprašal prijatelj prijatelja. — Zato, da je ni treba pobirati, j čc mi pade na tla. * j Najbolj slepi so oni, ki nočejo j ! videti. — II kateremu stanu spada voz- j jnik? — je vprašal učitelj učcnca.j — II konjskemu. * * * V nekem starokrajskem listu je; j sledeči oglas: — Petdeset kron nagrade dam * i ' onemu, ki nin pove, kateri lump mi je v ledenici tako razrazal zadnjo polovico, da je ne morem več, rabiti. — G. G., mesar, Knafljeva ulica št. 15. * . * Listnica. Prijatelju A. Š. — Sprejel sem. pismo, hvala. Stvar moram pre- ! misliti in ti bom najhrže že jutri (odgovoril v celi koloni. Pozdrav.j i ■ 'li, da pomenja to prazne želodce; • za Amerikanee ali pa uvedbo iz- ( j ključno vegetarske hrane, obstoječe iz korenja, kumar ter drugih j produktov rastlinstva. Tako počasen je bil razvoj industrije severnih jelenov v Alaski, da se le malo Amerikaneev, z j izjemo onih, ki žfve v Oregonn ali Washingtonn ali par vladnih u-. radnikov v glavnem mestu, zave-] Ida sedanjega ali bodočega obse-] j ga te industrije v Alaski. Ta razvijajoča se industrija je! | spomenik dalekovidnostv ter veli- j ; kodnšnosti pokojnega dr. Sheldon , Jacksona, slavnega misijonarja iz Alaske. Leta 1892 je dr. Jackson; • spoznal, da bodo vsled delovanja j | belega ftioža kmalu izginile vse vrste divjih živali v Alaski, ki sO| : nudile dosedaj ty*ano Indijancem j | in Eskimom :n da bodo vsled tega domaČi prebivalci izstradani ter bodo njih plemena izmrla. Pod vodstvom vzgojnega urada, panoge departments za notranje zadeve, je dobil dr. Jackson dovoljenje, da sme importirati severne j Dopisi Kar nas je Slovencev, smo vsi j zaposleni pri Wheeling & Lakei Erie Railroad" Company. Druge tovarne tukaj ni. Vsi delavei smo strokovno organizirani, ker le vi dobri organizaciji pride delavec do svojih pravic. Tukaj se je tudi vstanovilai prava tihotapska, žganjekuharska' banda. Člani so bili večina Hrva-i tje. Imeli so pa veliko smolo v soboto 21- februarja. Kar cel avto-j mobil šerifov sc je pripeljal, ki so; šli od hiše do hiše. Eni so bili tako nesrečni, da so jih dobili ravno pri tem poslu. Dobili so vsake, vrste kotle, po 25 do 50 galouov. Imeli so tudi dosti rozin, nekateri eete tone. in skoraj vsak je imelj par sodov, kjer so se kisale rozine; lu <'e^plje. Delali so tudi izvrstno kapljico. Vs pondeljek 23. lebr. so •se pa tudi malo kislo držali, ker vsak je moral plačati .^220. To naj bo vsem rojakom v svarilo. Nik ar se ne podajajte v ta posel in ne meeite po nepotreb-' nem denar po sodni ja h. Sedaj mo-! ramo vsi pozabiti na one srečne i <**ase. ko se je človek pri časi vina ali piva malo razveselil. Pozdravljam vse rojake širom Amerike. Glasu Naroda pa obilo; naročnikov in predplačnikov. Dobrepoljčan. I . I Ekalaka, Mont. Tukaj se število pečlarjev ved-; no krajša. Sedaj se je naveličal j samskega življenja in skočil v za-1 konski jarem fant Andrej Bradač,, star 48 let; nevesta jp vdova Helena Sarič, stara 38 let. Obilo sreče! Naročnik. . irredenta —— odpro, kadar prihajajo tihotapci z živino in je že dogovorjeno, da dobi laška straža oil vsakega vti-hotapljenega vola ali konja 200 lir. Lahi vedno groze s porušenjem mest. Iz precej zanesljivega vira sej je izVedelo, da so arditi in zader-i • . » , i ski prostovoljci sklenili, v zad-i njem trenotku porušiti Zadcr. ako; bi se pripojil Jugoslaviji. Takrat j bo prišla italjauska vojna ladja, j da jih ukrea. Italjani se pripravljajo za vsak primer, tla se upro našim četam« ki bi imele priti s kopne strani. . Z Uljana in Korčule. Na otoku pri Zadru so Italjani j izpraznili vse kraje. Ostalo je še kakih 15 vojakov in nekaj finančnih stražnikov in karabinerjev. j V neki vasi pri Zadru so po odho-j hodu italjanske posadke jugoslo-: vanski prebivalci takoj izvesili; trobojnico, ali karabiuerji so raz-i vešanje strogo prepovedali. V kra-l jih, kjer so se umaknili Italjani, j vlada vzoren red. Italjanske Čete i so tudi zapustile vas Smokvicoi m Korčuli Jn so začeli izpraznje-l vati Blato. Velikodušen dar. Umrli Frančišek abe, posestniki na Gočah pri Vipavi je volil v svo-,1? oporoki velike svote v dobrodel-, ne namene in tudi naših največ-; jih revežev ni pozabil, to so naši! oslepeli vojaki-junaki. Volil jim; jt lepo svoto tisoč lir, za dar mu bodo naši fantje gotovo hvaležni j in se v molitvi spominjali svoje-; an dobrotnika. - - . i Severni jeleni na Alaski in njih romantika -. I Nekega dne, v ne preveč odda-j Ijeni bodočnosti, bo postali mo-! goče Alaska eden glavnih virov | dobave mesa za Združene države, j Oni, ki so natančno preštudirali položaj in ki so se mudili na licu mesta po^eč let. so mnenja, da| je dosti prostora in dosti naravne | hrane na edinem preostalem teri-! toriju strica Sama, da lahko živi j J tam od petnajst do dvajset miljo-j nov glav severnih jelenov. To bo gotovo razveseljiva vest za pesimistično navdahnjene, ki so I vsled parceliranja obširnih živinorejskih renc v zapadnih državah v poljedelske svrhe domneva- Cleveland, Ohio. ] Ker sem bral dopis o Jerneju' Kobetu in je v njem^pomota, naj tudi jaz kot njegov svak nekolika izpregovorim o tem. i Jernej Kobe, stanujoč na 13Š7 i Kast 39. St., je umrl v petek 20. j februarja zjutraj za pljuenieo po 'kratki mučni bolezni, star 43 let. Mož je bil krepke in junaške po-i stave, ali vendar se ni mogel zo-perstaviti svoji močnejši nasprot-jniei, ki zopet neusmiljeno vihti ! svojo smrtno koso med našimi rojaki. Mož je bil vedno vesel in priljubljen vsakemu, kdor ga je po-; znal. Zapustil je žalujočo soprogo j ter 8 nedoraslih otrok, ki sti milo jokali in klicali: Ata. ata, zakaj si nas zapustil ? Tukaj zapušča dve «f jim zelo slabo. Idrijčani sO Novaka sprejeli z odprtimi rokami., '— Te dni je imel Sokol svoj občni zbor, na katerem je bil Julij; Novak soglasno izbran za staro-; sto. I • " '' Kako se preživljajo v zasedenem osemljn. Prebivalstvo zasedenega ožem-^ Ija se preživlja z- mesom živine,; I ki sc vtihotaplja iz Ljubljane. —j i Laika vojska je sicer demarkaeij-i |sko črto zavarovala z žično ogra-i . - . i l^o, katera ima v gotovih krajih j zaatraJenirvrata,'toda ta vrata se1 "GLAS NAHODA" HLOVINIAN OAILW . Owned and Published by tJ2H KlfKNIO PUBLISHING COMPAlfV ^ ta aor*oration) EWANR SAKSKW. PimigH ____^_I-OUIS OgNKP»K.Trgg1lWi »laca of Bualnaaa of tha Corporation and Addraaaaa of Abova Offlclarai __** Cortlandt trat. Borough of Manhattan N«w York City. W. V._ _"Olaa Naroda" tahaja vaak dan lavxemil nedelj ta praznlkor._ Ka aala lato valja lla« aa Amerik* In Za fttlrt meaeoa BLM ■ Canada |SjM Za Četrt leta SI M i Za New York Bit* SSJO Ka pet leta______SSJS Za Inoremstvo _ST.S0 j •LAt NARODA __ _(Voice of the People) _ Bearr day except Stindaya and RdMOl aubecrlptlow yearly H0>_ Advei tteement on adreement Oeptai »roe podptaa la uaabuoetl ee na prlobfuJaJo.Denar aaj aa bUfond boBBJatl po ■wty Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da aa naaa tadl preJSnJs blvaltMa naananl. da hitreje najdemo naalovnlka. . O L A B NARODA m Bertlandt Street. Borough fo Manhattan. New Yet*. N.V. Telephone; Cortlandt 287« _j Jadranske poslanice t Polno besedilo korespondence med ameriško, angleško, franco-j sko m italijansko vlado glede jadranskega vprašanja oil dne 9. de-i eembra preteklega leta naprej je sedaj pred svetom in javno inne-i nje je mogoče ustvariti ne podlagi rekordov tega slučaja brez nevarnosti, da bi bilo spravljeno na stran pot a vsled interesiranih raz-i lag, katere je tajnost delala možne. Malo dvoma more biti za čital-! «a brez predsodkov, da je stališče predsednika Wilsona v celi s*'eri v moralienem oziru zelo močno. Pravice in krivice slučaja kot stoji, c da j, ^o dobro obruziožene v odstavku koncem predsednikove poslanice z dne 10. februarja: Oe naj stvaren dogovor glede tega, kar je prftvjčno in pri-j nerno, ne loči mednarodnih vprašanj; ee naj dežela, ki ima največ I iistrujnosti, pri iz*>iljenju svojih zahtev, ne pa dežela, oborožena sf pravično stvarjo, dobi jjodporo velesil; če naj se dovoli nasilno za- , > edenje /aželjenega ozemlja in če naj dobi tako za sedenje konecno cdobrenje s tem, da se ustvari položaj, ki je tako težaven, da je od-1 ločitev, ugodna za napadalca praktična potreba-, če naj-se nameravano podžgano ambicijo, pod krinko narodnostnega čustvovanja, ■ a gradi na stroške irr.jhnega in slabega; če naj z eno besedo traja še naprej red stvari, ki je prinesel svetu tolika zla, potem še ni prii'1 <-as, ko more ta vlada stopiti \ koncert sil, kojega sam obstoj mora biti odvisen od novega duha in novega reda. — Namenoma podi ga na ambicija pod krinko narodnostnega , .»vanja, — „ie natančen opis italjanske agitacije za aneksijo Re-i ke. To pa ni .se vse. Zgoraj navedenemu stavku sledi takoj svarilo,! da s.- bo v «lu< aju, L, >e ne sprejme angleško-fiuncosko-ameriikega j dogovora / due 9. d eeuibra, umaknilo iz senata mirovno pogodbo ter defenzivni dogovor s Francijo. Po obliki ni to mkaka pretnja, temveč le ugotovilo, kaj bi se; l.iltko rgodilo, če lu zavezniki ne sledili željam predsednika. Lahko m ugane ibesedil i konečnih odstavkov te poslanice, da je imel predsednik v mislih obveznost, katero lahko prevzeame' Amerika so-I lasno - členom X. mirovne pogodbe, da namreč brani meje, katere • bo uveljavilo sedaj. Naj bo konečno usoda mirovne pogodbe v i rn.iu taka ali taka, jasno je. da bo člen X. izpremenjen. To |>a je seveda 1«* stvar posameznosti. Večje in obširnejše vpra-i inj m tiče obsetra, do katerega se mora Amerika družiti še n.iprej i evropskimi drža van. i, če gotove točke evropsk * uravnave ne bodo v soglasju s prineipiji, za katere se zavzema naša vlada. / Poslanica predsednika, odposlana v torek, pušča položaj kot je! . .ij.il dne !♦. dceembra. Teoretično človek lahko odobrava njego-' v o uaziranje. da morata Italija in Jugoslavija sprejeti kompromis, katerega >o sprejele ob onem času Anglija, Francija in Amerika, ker nistfc mogli sami priti do dogovora. Angleška in francoska vlada staj u javili, da vsebuje ta dogovor eno točko, buffer-državo, katere no-! n i kdo z izjemo ameriške vlade. Predsednik ne predlaga v svoji, rovi pohlaniei nikake nove inetocb*. p itoni katere naj bi Italijani ( huljše ljubili preillog in gotove fraze v njegovi }>oslaniei z dne 10. fe-J bruurja, ki bod<» prej * bolj ogorčile kot pa pomirile italjansko j javno mnenje. Nesr-ča hoče pri tem tudi to. da ni opaziti nikjer, n i kakega priznanja dejstva, d je predstavljal X it ti vedno pomirljiv upliv v položaju, katerega je podei odobril kompenzacijo na tej ali oni strani z! albanakitn ozemljem, .je vrfrln š- nadaljno stran jadranskega -vpra-: .š.iiij« nazaj r prejšni status. PrefUednik Wilson je na čudovito jasen način ugotovil in obraz ! loži! osnovne principije ki pridejo pri eelem vprašanju v po štev. Re-' m t ve pa kljub temu ni mogoče zavleči za nedoločen čas in čim bolj i «iti. da sr bodo eene vzdržale na višini. Pojavila se j«' v.-lika zmešnjava. Kupovale) >o mislili le nato, > kako bi dali <"im več mogoče na-i - 'roeil. Kajse so plačevali visoke ce-j 11«' kot riskirali napol prazne [omare. Kadi bedastega tekraova-I nja med seboj ]>a so morali plaee-| vati visoke eene in te cene mora-jjo plačevati sedaj odjemalci. Tek-fmovanje je slo naprej in v septembru je bila zmešnjava končanji. Cene so predstavljale pokrajino večnega snega. j NIKOLA NIKOLAJEVTČ V RIMU. ! Rim, Italiji, 20. februarja. — j Obenem z izjavo, da živi ruski I knez, Nikolaj Nikolajevič v Ri-jinit in sic9r v stro«em inkognitu »in da ni hotel videti nikogar ali J podati kako izjavo, pravi O.ior-[nale d'Italia: — Njegovo glavo obdaja v o-čeh Kusov še vedno glorija vojaških uspehov v svetovni vojni. Ce kdo v Rusiji še vedno sanja o monarhiji. potem misli »gotovo na.vo-like?u kneza Nikolajeviča. IDr. Koler slovin^ki zoravnk 955 Liberty Ave Pittsburgh, Pa. BKm fmi^naia S(tbM fh Dr. Kater Je iu»J- \ Piarej-ši sloyrnuki A zdravnik. list v I'iits»burBLii. ima 2S-WrK> <4 iii-ukio v zdf*vl}«-fi jii vseh mnAklh bolezni. Jhfc* Zastrupljanje kr vi zdravi » uln -sovitf-n* £i sra je Izumf-1 «ir. prof. IErlicb.- f'fi, imate mozolje ali menur-fR* po teles«« V-Brlti, izpadanja las. 1 bolečine v koFteh. pridite in izcistil vam bom kri. N't; f-akajt«-. ker ta bo < ler*n m natezo. I Vse ra')^'' bolezen! zdravim r»o o-kr?»j>uni metope'ševal-jca trgovske aktivnosti. Svet govori o prostih pristaniščih, a prosta ' ipristnišča bi morala biti velika, mehanično opremljena ozemlja. V 1 Jtej novi obliki pro«i1rgn pristahršč j pa stoje Združene dr/a»'e na j čelu ostalih. . . 2 Stv«r se je pričela na naslednji način. Ko j«* pričel pravi raz voj mednarodue trgevine v Srednjem veku. j.- vsak narod nuleti-1 •A . ^ I t na težkoče m sitnosti v ozemljili drugih narodov. Potrebovali so >kla-. - 1 «iM:a za nakladanje blaga, ne da bi bilo treba plačati prevelikih pri- istojbin. Pogosto ni bilo blago, poslano v pristanišče kake druge ile-11 j žele, niti dMo<"eno. da bi se *»a prodalo v dotieni elež/'li in vslenl tega ' j&e tndi ni smatralo za primerno, da hi se plačevalo v dotičnem pri-'1 jstanišču carinske pristojbine. Tako so Italjaui ustanovili naselbine v različnih pristaniščih' ~ j Orijenta. kjer je bilo blago lahko spravljeno pod varstvom itali-;1 janskih podanikov. Zgradilo se je v dotičnih pristaniščih tvornice. 1 Hansir j« ustanovila številna taka mesta v nemških in flamskih pri- 1 .stalfii&cih ter v mestih ob velikih rekah. Večina teh mest se je razvila v proevitajoCa se trgovska in indnstrijalna središča. Majhne pošilja-j tve blaga se je tfvažrilo iz drugih dežel in te pošiljatve se je spravi-: 10 v skladišča ali jih porabilo pri izdelovanju fteličnih predmetov! ter nato zopet odposlalo, ne da, bi bilo treba plačati kako carino. Vsa taka mesta so imela pravice držav ler so bila koristna tako. deželam, v kojih ozemlju so še nahajala kot nahodom drugih "dežel.; < Izraz prosto pristanišče se v strogem smislu besede prilega le j! Iakim krajem, kjer se ne pobira nikake carini in kjer ne obstaja ji iiikako carinsko nadzorstvo. V takih pristanišči, ki morajo pla-» eevati najemnino za ozemlje ter se držati polieipskih in sanitarnih.! predpisov, — razkladajo in nakladajo latlje. s* kupuje in prodajali Mago ter izdehije stvari brez vsakega vmešavahia od strani fiskal-l 11 i h oblasti. 1 • Prosto pristanišče ni to, kar se ca pogosto imenuje, namreč "luknja v carinskem zidu". Prosto pristani^e je le vdolbina na zunanji strani tega zidu za zavarovanje inozemake^trgovine. V Angliji niso prosta pristanišča nikdar obstajala. Leta lfi."»2 j se je nameravalo dvigniti Hull In Southampton na to mesto, a načrt j se je pozneje opustilo. V AvstnvOgrsfr? sta brli Reka in Trst prosta pristanišča od j 1772 do JSflS: V Nemčiji je bilo veliko prostih pristanišč, a leta 1SS>* j je ostal le 5č Hamburg. 4 Franeija je imela eno prvih pro.siih pristanišč*v MarsCillesu, ka-t tero pristanišče je uživalo to svoboščino skozi eHi temni Srednji , vek. I^unkirk je bil tudi prosto pristanišče, ko je tvoril del Flan-j tfrije. % ' 1 Italija je imela v Srednjem veku veliko število prostih prista- - niše Ancona, nrindisj. Messina, Sinigaglia in Benetke. Rusija je napravila Arhangcisk prostim pristaniščem leta 1553 - in sicer prav posebno za angleško trgovino. Od takrat pa do leta 1 J648 je smelo angleško blago v Rusijo brez earitie za domačo pora-» bo in tudi za transit v Perzijo. Po usmrčenju angleškega Karola f. pa je ear Aleksij preklical 1 to ugodnost. T>alnij pri Port Artnrju je bil tekom ruske okupacije . tudi prosto pristanišče in fio končani vojni je Japonska obljubila. - da bo obnovila ta privilegij. Bilo je mogoče pripisovati velikanskemu uspehu prostih prista-j 1 nišč kot HonkOng in f?rngapur pri pospešenju suigleških t~govskih : interesov, da se je .-»nkra't obrnilo bolj resno pozornost na vrednost - te ideje. Ameriške republike so s* v preteklosti zavzemale za tako- - /Vani sistem hondov; New Orleans je leta 1S96 o tvoril prost pomol - in za njim je zgradil Seattle, Wash. olW-jnske pomole, dvigalnike in f skladišča in sicer z o«Tličnim uspehom. v Sedanja tendenca je ta, da se sprejme staro idejo v modernem 1 znanstvenem smislu. 9 INUAgT, NASOČAJTK 8E NA "OLAS NARODA". NAJVEČ-a VAJVKSU SiOVinBD DNBVNIK V ZD&OŽNNIH DRŽAVAH- " ___v ..... .... ._ . ^ f -----— w imIiv aUIIvl IBB^KVI ^B^* Kriza v Evropi V M> i I ičega Križa bori proti epidemiji ti-j jfuaa in skrbi za revne begunce, kij 1. ;po trumonta vračajo domov. Čeho- r 'slovakiji so prideljerre bolničarke k i ki pomagaio k ustvarjenju narr»d-|« nega bdlničarskcga Shftema in so-1 ^delujejo s i'ehosiovaškim Rdečim!!( 'Križem pri razdeljevanju 150 va- r !gonov pripomožnega materijala. poslanega od ameriške organiza- ^ Icije v minulem poletju. Delo na . i Francoskem je še obsežno, h stal-« |no pojema do" zaključka okoli 1. j julija. p Po prepričanju Col. Oldsa bo P i ruski problem eden izmed najbolj 11 ; važnih in se sedaj z vso eneržijo. I nabirajo potrebne zaloge materi*'r [jala za razdelitev po postajah ob IP j Baltiškem in Ornem inorju, račtijT tega se je ewiobje v baltiških po- s krajinah povišalo od 54 na 70. fc ; Ukrenilo se je tudi potrebno, da'p se organizira v Carigradu reliefi ti v penuoč beguncem iz Južne Ru-jč Isije. * ; Dodatno k tem večjim nalogam. v [ki jih izvršuje Ameriški Rdeči L^ j Križ v Evropi, je še kakih ■dvajset ^ drugih panog delovanja v korist^ betluim otrokom v evropskih po-!. krajinah, upravi j enih. od Junior] Red Cross, ki ga podpira 14 mi- " Ijonov ameriškili, otrok, njegovili!' članov. j ----, ; *- * DOBBODELNOSt ŠVICAjtJEV 1 _____s ŽStottt, Sviea; 29. februarja! — Rekord Švice glede dobrodelnosti f tekofn vojne in pozneje" predstav- ^ lja prednost številnih konmentar- * jev v listih ter se daje izraza mnenju. da je to velik uspeh za tako c majhen narod. Izza pod pisanja prehtirja je poslali ŠvTea vo- 1 zev živil, oblek in-medicin, ki So * stale 8,500,000 frankov, katero 4' svoto sc je zbral« potom prosto- * voljnih prispevkov. Vsak mesec se * nahaja t Švicarskih Wolhieah 43 1 tisoč otrok iz Budimpešte, Berli-i;p ih z IWinta ja. —__•______1 X ' Tam notri so!" L Vse se je stiskalo okoli nje. — Prus pa jo še vpraša: Kako. se je vnelo V j, Ona odgovori: » • "Jaz sem zažgala!" I: Izpočetka niso. hoteli verjeti misleč; da jo je: nesreča spravila 1 ob zdravo pamet. Potem pa, ko 1 j so Jo vsi obkrožili m poslušali, je 1 'pripovedovala vso stvar odAraja do konca, od pisma, ki ga je spre- 1 jela, pa do zadnjega krika vojakov, zgorelih obenem z bajto. No- i < bene podrobnosti ni pozabila, niti ; kar je storila, niti kar je pri tem ! občutila. •* Ko je dokoučala, je izvlekla iz žepa dva lističa, in oeduii]i pokrajinah! r pod vodstvom osrednjega urada j j j na Francoskem, znaša sledeče šte-|vilo: Francija 28, Albanija 65:|r ! Cetoslo\*akija 3, Grška 5, Italija; t 29, Jugoslavija 140, Poljska 131.jr iRumunska 29, Zapadua Rusija 54. | j Južna Rusija 25. Anglija 5 in Du-[l naj 12. t Dasi je tlelo Ameriškega Rdeče- 1 ! ga Križa onstran morja še vedno; l ; velike važnosti in ima najbolj bla- s j goda t ne posledice, vendar se isto-t j stopn jeva je opušča tako hitro, ko-! s ;likor je to mogoče storiti v skladuj x Obvezami človekoljubja, in to v j li \"seli deželah, razen Poljske, balti-[I šiiih držav in Južne Rusije, kjer <1 je trpljenje tako, da treba abso- l lutno nadaljne pomcfci Ameriške- t jra Rdečega Križa. Col. Olds, po- I verjeuik Ameriškega Rdečega 1, Križa za Evropo, navaja, kako Č ! Ameriški Rdeči Križ spolnjuje v| •Evropi svoje poslanstvo: Značaj delovanja na Balkanu se J i premenjava iz nujnostne pripo-! možne akcije v zdravniško službo ! in v to, da pomaga onim naro- j dom, da si sami ustvarijo s$ojo f pripomožno mašinerijo. Da se pri- j • de v okom j.tiaAii krm, ki je ria- • , stala na Dunaju, se je dalo temu ' • mestu za $1.200.000 raznega materijala za relief. V Italiji se delo omejuje 11a domačo pomoč druži- ' j nam onih. ki so služili v ameriški 7 vojski, in Amerik^ncem, ki so slu- s žili v italjanski vojski in ki bi se >s i radi povrnili v Ameriko. Najbolj ^ jrazsežno je sedAj delovanje na 1 i Poljskem, kjer se Ameriški Rdeči t i Kri ž v zvezi z Ligo Društev Rde- 1 i—-----— ; Hitro, ko so zaprli za seboj vra- j ta. je starka odstranila lestvo ter i urno in tiho odprla vežna vrata m 1 šla po slamnato snopje, g katerim je napolnila domala vso kuhinjo. j Hodila je bosa po snegu, tako ti- ■ho. da ni bilo ničesar čnti Od čk-l • • . sa do časa je zaslišala odzgoraj 1 glasno in neenakomerno hropenje < •vojakov, k t so bili že zaspali. h Misleč, da priprave že zadostu- ] ' jejo, vrže v ogenj snop slame, in'< I ko se je le-ta razgorel, ga je stre- . : sla po ostalih. Nato je Šla pred hi- ] m gledala, kaj se godu < 1 Silna svetloba je razsvetlila v ] nekolikih trenutkih vso notra- 1 njost bajte, nato se je vse spremenilo v strašno žerjavico, v velikansko gorečo peč, katere žar je vrel j iz ozkega okenca ter metal po Iwteirn svetel pramen. • T ~ " Nato je bilo slišati s podstrešja , j glasen krik, močno tuljenje člove-jških glassv, od strahu m gcoce j napolnjene klice na ptmroč. Potem S: so s*-, vdrla vrata podste^oe »obe j 111a znotraj, ognjen vrtiitee se je. vsul za njimi m prodrl skoti* stre-} ho ter se dvignil proti nebu kot j I velikanski plamen'baklje; in vsa bajta je gorela. ■! Od znotraj se je čulo le še pra-jšketanje ognja m rušenje t ramov-j ja. Naenkrat se .sesuje streha' m j j plameneče ogrodje kolibe vsuje' skozi gosti oblak dima velik šop žarečih isker proti nebu: Bela, z ognjem razsvetljena pla-j.njava, se je blišcala kot z rdeČka-j stim srebrom posut f>rt. V daljavi je začelo hiti plat -1 _____ k i zvona. Divja mati je stala še vedno j pred «vojo razrušeno bajto, oboro-j /ena s sinovo puško, boječ «e, da 1 ne pol>egvte kateri izmed" pnntcih J vojakov. J Ko je videla, da je vse koftfgno. ! je vrgla puško v ievjavieo, nakar p se je začni močan polt. _ ZaČeH so prihajati ljudje, vašča-jni. kmetje in Prusi. Našli so ženo. sedečo na drevea B|nem psnju, molčečo in zado-| voljno. Nemški častnik, kr je gorvsvil s francosko kakor rojen Praaeoz, [jo v^ntfa: J so vaši vnjaB*" v Pokazala je s as&ljsto roko pro-e ti n^e^emu kupu ngsjsjrns'gs og-h nja ter odgovorila a nujnim gia- - . - j. 'tjš*:*'*^* ji Divja mati 1 - Francoski spisal O. de lfanpasant . V okoliei pa so potem govorili j ljudje, kedar je uanesla govorica: na Nemce pri divji materi: L "Ti štirje imajo pač dobro po-'] stlano!" [j Nekega jutra, ko je bila starka j sama doma, zapazi, da se iz dalja- 1 ve bliža človek k njeni bajti. -Ško- ] raj ga je spoznala. Bil je to stari 1 pismonoša, id je raznašal pisma 1 po okolici, izročil ji je zvito pi- i semce. Starka je takoj nadela svo- < je očali, katerih se je posluževala < pri šivanju, ter začela čitati: ] ^ivja mati! j1 To-le pismo Vam prinaša žalost- j { no novieo. Vašega sina Viktorja1, je včeraj ubila krogla ter ga raz- j trgala na dva kosa. Bil sem čisto' blizu njega, ker sva shižila v isti;* četi. Večkrat mi je govoril, da naj i1 Vam javim, ako bi se mu slučajno1 I « I I pripetila kakšna nesreča. . Vari sem iz njegovega žepa; _ uro, katero Vam prinesem, ko boj^ vojna končana. Jj Ptnjateljski Vas pozdravljam Cezar Rivot. ' vojak 2-1. polka. ! I Pismo je bilo napisano pred tre-!, nii tedni. ! [ Izpočetka ni nn^la jokati. Mi-|i slila je samo; ' Glej, tudi Viktor 1 je ubit." Toda polagoma so se J [ njene oči zitsolzile in žalost je pre--v žeja njeno srce. Strašne in mučne H misli so ji prešinjale glavo ena za' drugo. Nikoli več ga ne bo polju-' 1 bila. svojega velikega fanta, ni-i1 koli več! Orožniki so ji ubili mo- ] ža, Prusi pa sina... In krogla ga je raztrgala na dva kosa. Zdelo se1! ji je, da vidi ta strašni prizor: od-1' trgano glavo z odprtimi očmi. usta 15 P& grizejo še močne brke, kakor j1 je to delal navadno, kedar se je 1 j razjezil. Kaj so neki storili z nje-,' , go vim truplom,' Ko bi ga ji vsaj j1 j vrnili, kakor so ji prinesli nekoč ' moža, s kroglo v sredini čela! Naenkrat zasliši človeški glas. i1 Bili so Prusi, ki so se vračali iz j1 'vasi. Uit m je skrila pisemce m U 'sprejela jih je tiho ter z navadnim p izrazom lica, obrisa vsi poprej! skrbno zasolzene oči. Vsi štirje so se smejali ter btHp neizmerno veseli, kajti prinesli soji s seboj zajca, zatrjujoč starki, da : bo to li. začela je premotrarti nerazum-t Ijivo pisavo. Nato je skrbno zložila listič ter ga spravila v zep. ■ kjer je imela shranjeno tudi pis- ■ mo, ki ji je poročalo o sinovi j > smrti. Po ko&ilu pa je rekla vojakom: j "ftedaj pa grem na delo zaj 1 vas." In začela je nositi seno na pod-1 - strešje, tja, kjer so spali vojaki, j Vojaki so se zaetrdiH njenemu! - fK^enjanjn; ona jim obrazloži, da > dela to samo radi tega. da jim bo t<*pleje. Tedaj pa so ji pomagali. * In napolnili so polno podstrešje t % senom in s slamo ter si takore-koč na^rrrviH sobo od štirih slam- - natfli sten, toph> in )>oino zdravega vonja, kjer se# bo dalo izvrstno - spati. , Pri večerji se je eden Izmed vo-[i^iakov vznemirjal, videč, da sUrka i-^š« vedno ne mara nič jesti. Trdila n je. da ima krč v čigvedk Nato js P zanetila v peč, 8* bi postalo fdplo, i- štirje Nemci pa so adiffi na svoje i- po lcatviei, ki »o se je po- . siuževaii vsak vsisr. . - . f * * - petnajst let nisem bil več v Virelogni. Lanske jeseni pa sem 1 so odpravil tja na lov k svojemu r prijatelju Servalu, ki je navsezadnje vendarle popravil svo.io od s P rušo v razrušeno graj«ičino. St«»pal sem, laii€4c kot divja ko- s za, preko polja, pred menoj pa sta \ be/ala moja dva psa. Na sto ko- r rakov desno od mene je gazil Ser- { val čez njivo lucerne. Zavil sem j pravkar za grmovje, katero obrob- s Tjuje gozdič, tor zagledal ]>red se- j boj km'o v razvalinah. [ Hipoma mi je prišla v spomin, kakor s«-m jo videl zadnjikrat leta lšf>ft„ čisto, obdano z vinsko trto ^ in s kurami pred vra*i. Ali^i mo- . rete zamisliti kaj bolj žalostnega kot mrtvo hišo s svojim raztrga- ^ nim in žalostnim ogrodjem? . Spomnil sem se tudi, kako mi je ^ tamkaj nekega dne, ko sem bil zelo izmučen, dobra ženica prinesla r kozarček žlahtnega vinea in kako ^ mi je potem Serval pri|>ovedoval zgodovino prebivalcev te koče. Očeta, starega divjega le»v«*a, so ibili orožniki. Sina, ki sem ga zual in ki je bil velik, suh fant, so imeli ravnotako za neusmiljenega j uničevalca divjačine. Imenovali so r lili zato divje. Poklical sem Ser-' • • ¥ I vala. Prišel je s svojim dolgokrač- s jim korakom. !j. Tega vprašani: |'n *'Kaj je z ljudmi tam spodaj?" v I11 začel mi je pripovedovati na- u stopno povest. • 'i * 'i Ko je bila vojna napovedana, je j i moral divji sin, kateremu je bilo j« takrat triintrideset let, k vojakom j .Mati pa je ostala sama v bajti. Ve- t deli so, da je imela prihranjenega ^ nekaj denarja, zato je niso preveč j obžalovali. |f Ostala je torej čtsto sama v motni hišici daleč od vasi, na robu p gozda. Sieer pa je ni bilo strah,j*' ker je bila istega kopita kot oče in( sin, visoka in suha ter rezkega^! značaja; le malokrat se je smejala ^ in 1 njo se nt bilo elobro šaliti. In tako j«' divja mati živela svo- t je jirejšnje življenje v kolibi, ki s jo je kmalu zapadel globok sneg. Enkrat v tednu je hodila v vas, da 1 si kupi kruha in mesa, nato se je s vračala V.opet v bajto. Ker s«* je I govorilo, da strašijo po okoliei volkovi, je jemala s seboj simovo „ puško, ki je bila v*a zarjavela in,, katere kopito je bilo že čisto ob-Jj d 1 gojeno od rok. Bilo je čudno J j gledati, kako visoka starka, malko!> sklonjena, stopa z velikimi koraki j po snegu. Puškina eev ii je segala 1 preeej čez črn o ruto, ki je obda- | ja'.t njeno glavo in skrivala pod-j seboj njene bele lase, katerih ni--j h če nikoli 111 vide!. 'l Nekega dne pa so prišli Prusi.H Bili so porazdeljeni med prebival- 1 ee, kolikor je pa«'- kdo imoi pro-* Mora in premoženja. Pri starki, o.j kateri se je vedelo, da je bogata,'j s., bili nastanjeni štirje. ■« Itili so to štirje veliki možje, sji pluvo brado in z modrimi očmi in j navzlic naporom, ki so jrh prena- 4 šali, še vedno dobro rejeni. Dasi ] so liili v zasedenem ozemlju, mi i bili vendarl«* še preeej dobr«xlaš- i ni. Xasproti ostareli ženi so bili . /elo uslužni in potrpežljivi tef so ji prilii-Hnjevali. kolikor je bilo mogoče, vsakršen trud in nepotreben izdatek. Vsako jutro so se umivali vsi štirje z zavihanimi ro-kavi ob studencu, «»pirajoČ m letle-110 hladno vodo svojo rožnato belo k o/o. Medtem pa je stsrka letala M-iniutja ter pripravljala zajtrk. Potem so pometali kuhinjo, brisali okna, sekali drva, lupili krom-. pir, prali perilo, ofiravljajoč tako vsako delo v hiši. kakor štirje, dobri sino\i okoli svoje matere. T«>da starka je brez prestanka mislila na svojega velikega m su-h*-ga siua, « krivim nosom, z rja-\iuii očmi in z močnimi brkami. Sleherni dan je Ezpraarvala vaa-kega izmed štirih vojakov, ki *o bii i nastanjeni v njeni ksšici: "Ali veste, kam je krenil triindvajseti francoski polk? Moj fant služi v njem." Odgovarjali «0 ji v slabi francoščini : "Ne, ue vemo, prav nic ne ve-J mol" Videč njeno bol in skrb, so jI »kuŠali z rAzntmi uslugami olajšati njeno stanje, ker todi oni so imeli vsak svoj« mster imM nekje In čeprsv so Mi sovražni-tišjih js stsi%a sčasoma vrfjn- Ifeii m m M w W- W M M m j ! Severa* Sh*W*r Scvcra's Kidney and ^ f (.^verov R^Iatori it It ' 1-V Vj • , A, UverKrmedy - I j«-~izhoroo »lniVlTo xs A If S LfflGll!llAf (»everovo Pravilo ? K trpeče iSenske. kt ts«e /111 A CI MI Urit?. »za oI,ti in jetra, se < I jo pomoči v svojih t * "- ',riP"roa kot ■ l številnih n^>riUkaU ' ' ' - —- !»«inoč zoper vse bol- fl { ia neredapstib. teli- Ve dopustite, da bi ka^lj razvil. Zavstavite 02111 kl imaj° SV°J JZ g J ko jtti je Že pisalo ta prej, predno se more razviti ▼ kaj bolj nevarnega. Vi vor v oMstih ia mr-h- » I hvalila1 pisma. V ka- 1 potrebujete dobro »Jravilo. nekaj, kar je kos tej jm nria- To z',ravil° b terih "sSs^e sdravitne topi in o9 kateregs rte lahlo vedno odvimt V*led vam 1)0 Pomagalo ■ L" kakovosti tetes zdrs tega poslušajte nas nasvet In vzemite pregnati glavobol, o- a V Vila. rfMka>tojte ga. m l motico ln g J, Cena fl-25 in 5 oeu LlAirWa'oi S^Hl i^! f^i * ■ ^ \gyeras 1 \ w Bafeam for Lungs I I ft* (Serereto tlHftaMA i (Sereror KriCistilec) I E* Balmtm)' Je ixborna Severov Balaam za Pljnfai. To je ngodno zdravilo vam čudovito perma | ft. tonika in ainyUa • zoper kašelj za, e>troke kakor tudi za odrasle". Njegovi pa pri odpravljen ju _ a katerega naj hi bilo , nspehi š«> hftri in zadovoljiv t. Odstrani Iritaeijo, po izpahkov, Ufiajev, tn- 7 treba vaeti v pžinlr- , miri napore ter od stran napade. Poskušajte ga. Pri rov in dragih * bolez- f T* jenje prt wWirl&tin znati boste, da je bU 1dtosve pravilen. I ni, ki imajo svoj iz- ■ I tafth binlesal kot so < Se fcSMisi 11*1*1* VQr v krvL JaCa veti ■ fc zaprtje, naiRtia^a. ll " .. . . L.Mt. __, sistem ter eleluje ja- 1 g dli^epsMs, ter, pri ; " ***** UaM* *** mItm' ko ngodno kot po- f drugih jetrnih helez- . mladna tonika, opveZ- ■ £ nihTCcna ffir. in , * Cena ln 50 centov ter 1 ali 2 centa (tavia. - a in oživlja- Cena I F l' ^ ,. >1..................... ........... ...... , »m Jase- .takre. . ■ ii**r*r&ta 0rv«toskkm sftmMla. prodajajo v vseh ksKxrn«h. Vpraijte m severova hf ne vzemite mesto njih • - algmaf jih - se Morete- doMtl. pobite pripravni znesek naravnost men. f m... WtP. atVERA CO, CEDAR RAPIDS, IA. f - - y _ QLAft XARQPA, 1. MAPO A 1990 Cosulich Line Direktna pet na Grsko in »Trst Parnlk President Wilson odpluje 9. marca Parnlk Argentina odpluje SMh marca Parni ki ad plujejo od pomola f. o» vaneSJu 41. ulloo. do. Brooklyn Za cene In druoe Informacije aa obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. Paaaeneer Department 4 Wert Street New fee* Iščem svojega brata FRANKOV ČEČELIČ, doma iz Regcrčevasi i št. 21 na Dolenjskem. Bival jo pred časom v East Heleni, Mont., Box 156, a sedaj ne vem zanj. Cenjene rojake po širni Ameriki prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga sporoči* za kar bom vsakemu zelo hvaležen, ker mu imam sporočiti več važnih novic iz starega kraja; ako pa sam čita te vrstice, naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Anthony Čeeelič, 3127 West 105. St., Cleveland. Ohio. (28-2—5-3) PISMA IZ STAREGA KRAJA imajo ▼ našem uradu sledeči: k i JOŽEF GORNIK ad žene iz i• Martinjaka. Svoječasno je bil v [ Clevelandu, Ohio, na 1422 Kast t 55. St ANA POJE od Franjice Zbaš nik iz Čabra. Svoječasno je bila na 212 Graham Ave., Brooklyn, . M. Y. LOUIS MODERC od Giovanni i Moderc iz Gorice ter od brata in svaka JOHN G ALLAN od Mijo Četi r na iz Petrinja na Hrvatskem. JOHN RUDOLF od Ivanke Ru c dolf iz vasi Ravna. Svoječasno je 0! bival v Richwoodu, W. Va., Camp aj 50. a LUKA JAMNIKAR od svojega brata iz Rožne doline. Bil je pri vojakih pod imenom Jeninger v a Nogales, Ariz. i. JOŽEF MEGL1Č, mizar, ki je e delal v Brooklynu, N. Y., od svoje r> žene Ivane Ivane MegliČ iz Ljub-o ljane. e URBAN STRAŽlSAR od Helene Stražišar iz Škufce. : IGNACIJ MASTEN od Ane Masten iz vasi Srediiče na štajerskem. j JOŽEF ŽAGAR od svoje sestre Ivane Žagar iz like vasi pri Stu-_ dencu in od očeta Jožefa Žagar, [j JANEZ PETRIČ od sestre Mi-j. haele na Jesenicah. 1.1 TORNTELJ od brata Janeza iz :>.' Gore, poeta Šmarje. MARUA THOMO od Marije e. Žagar iz Ljubljane. KOLOMAN NEMETH od Jele-ia ne Nemeth iz Ljubljane, je MATO GAJDEK od Ilije Gaj-|U dek iz Gline. IC JOS. STIFERNTK, ANGELA o, PRIMC, sedaj omožena KOSIČ, o, od Jerice Prime, ti; KAPŠ, rojena FERRI, od Ka m.tarine Preeero. a-1 LUDOVIK, BENJAMIN in ALOJZIJ HROYAT od brata j2: Franceta Hrovat, Zagradee Fu-ir žina. ' ANTON ZORNADA, ki je bil _ v Mammoth, Cal., od brata Zor-nada iz Roč v Istri. LUDVIK ČOP ima pismo od žene Ane Čop iz PlešČima. JOŽEF fSYET od Terezije Je-lovšek, Bučka pri Krškem. £ i JOHN FABJANČIČ od Alojzija ra!Habjančič, Sv. Duh pri Krškem. « ANTON KOMPOŠ od Mimi rt Kompoš, Planica št. 35, Rateče. ™ i Kranjska gora. rg, FRANK MALXAR ima pismo J* od sestre Marije Ožbolt. «t| JOŽEF GROBOL&EK od sestre ^lAne Mohar. rgj FRANK IRT od matere Marije — llrt. 4 ' "■i MARTJA PAULIN od Rozalijc | Paulin. n j JOSEPH ŠHAGAR od Ane * I Roks. STAPOKPAJSKI SLOVENSKI ZDRAVNIK. Ur. M. MILOSEVIC 41? Weed St., Pittsburgh, Pa. Kje je JOHN BARAGA? Doma' je iz Loškega Potoka, podoma-j če Petrov. Nahajal se je svoje-, časno v West Virginiji. Imam mu poročati več važnih stvari iz starega kraja, zato ga pro-J sim. da se oglasi, ali pa če kdo ve zanj, da mi naznani njegov' I naslov. — Frank Huter, 185 I Throop Ave., Brooklvn, N. Y. I (1-2—3) t_. _ - - — Kje je moj brat KAROL SELAN? ^ j Doma je iz Brda št. 34, Vič= pri Ljubljani. Pred dvema leto-I ma se je nahajal v ruskem ujet-! ništvu v Barnoulu, Altajska gu-| bernija, Sibirija, lager vojenno-\ pljennyh Baroh No. 1. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani njegov naslov, za kar bom zelo hvaležna; ako pa sam čita te vrstice, naj se javi svoji sestri: JMrs. |1 Pauline Tičar (rojena S«an), i | 5645 Carnegie Ave., Pittsburgh, j Pa., U. S. America. i Iščem bratranca JOSIPA ABRA-NOVIČ iz sela Gnbael. Pred par leti se je nahajal v Clevelandu, Ohio.'Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ker mu imam nekaj raztolmačitl o stari * i domovini, ali pa naj «e mi sam * javi na naslov: Paul Donko-vac. Box 308, Edenborn, Pa. 1 I (28-2—1-3) 1 PROŠNJA. i j Spodaj podpisani želim izvedet i ■ . podrobnosti o mojem bratu ALOJ- ! .. ZIJ SVETLIN U. Kakor sem izve .jdel, je bil podsut v rovu nekje v J Amosa, Mich., približno pred dve-e ma letoma. Prosim cenjene rojake ' |>o Ameriki, če kateri ve kaj o; njem, da mi blagovoli naznaniti^ na zdolaj navedeni naslov. Za a vsako sporočilo bom zelo hvale-li žen. [ Obenem iščem svojega švagra il ANDREJA FRANK iz Badljevi-x ne, kotar Pakrac, Slavonija. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, a ga prosim, naj mi naznani; ako r_ pa sam čita te vrstice, naj mi piše na naslov: a Franz Svetlin, je j Bahnhofstrasse, jr| B u c h s, Europe. Switzerland. I_ (28-2—2-3) li Kdo kaj ve o rojaku FRANKU KOMATAR ? V Ameriko je pri-a. sel leta 1913 iz vasi Metnej št. 26, pošta Zatična, Dolenjsko.; Naselil se je v Carlisle', W. Va., o, kjer je delal še v 1. 1915 v pre-■ mogorovu. Tum je bil zapisan pod imenom Coraotar ali pa Je4n Horry. Kakor se čuje, je | bil ponesrečen v mesecu maju 1915 in od takrat se nič več ne ve o njem. Morda se najde kdo, m ki kaj ve o njem, zato prosimo, q- da nam poroča vse podrobnosti la o njem, da ust režemo njegovim e- starišem v domovini. Vsa tozadevna pojasnila pošljite na ime: Komatar, c/ o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York. N. Y. a- (2T-2—1-3) E KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ » NEW YORKA --- La Touralne 6 marca! Havre m Noordam 6 marca! Rotterdam Philadelphia 6 marca! Cherbourg President Wllaor t marca] Trat Rochambeau 16 marca i Havre a-. France 18 marca' . Havre ~' Rotterdam 20 marca' Rotterdam aj New York 20 marca! Cherbourg Adriatic | 20 marca' Cherbourg La aavele 27 marca! H^vre jgj St. Paul 27 m^rca Cherbourg . Argentina 30 rum' Tret tl, Lapland j 3 aprila Cherbourg New Amsterdam 3 aprila! Rotterdam Philadelphia 3 aprila! Cherbourg a- La Touralne__3 aprila___Havre 1U Glede cen a a vozne listke In vaa druga Ž- pojasnila, obrnite se na ftvrdko U FRANKSAKSER n" St Cortland St. New York O- _____ t NAZNANILO. Naznanjamo vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, kakor tudi društvenim sobratom žalostno vest, da smo izgubili iz naše srede, sobrata MATU A RUPARJA, K člana našega društva "Za združenje" št. 117 SDPZ. v Brough-tonu, Pa. Bilo je okrog 9. ure dne 23. februarja pri delu pri Porter Mine, kjer je bil ran j ki vposlen. Ob ome-! njenem času se je vtrgala plast kamna in ga na mestn ubila. 1 Blagopokojni je bil rojen dne-tM. februarja 1875 v vasi Grenej pri Sv. Duhu, p. Škof j a Loka na ~ Gorenjskem. Doma zapušča ženo- ^ vdovo Marijo in menda 4 nedo-l rastle otroke, a tu v Ameriki pai svaka Florij&n Debelaka, kateremu na tem mestu izraža naše društvo globoko sožalje. j Pogreb pokojnega sobrata se je vršil dne 25. februarja iz slovenske dvorane na katoliška pokopališče Castle Shonon ob 9. uri zjutraj ou veliki vdeležbi zgoraj ome-' njenega društva, kakor tudi čla-Inov društva "Zvezda" štev. 52 j |SNPJ., katerega član je bil tudi! več let. * | Prerano umrli sobrat, društvo j J "Za združenje" št. 117 SDPZ. Ti|" e! kliče: Počivaj mirno v ameriški 1 zemlji! M chael Mali, predsednik. John Dolntr, tajnik. 1 John 2itaik, blagajnik. : ' Brought on. Pa., 25. teb. 1920. r (28-2—■2-3)' , -— Dragocena Tonika. 1 lM/nosti. ki jih ima opravljati želodee in ves prebavni E HiKtcm. so večkrat težke ter puščajo telesne dele v oslabe- E lcm položaju. Trpeči hrepeni po toniki, po zdravilu, ki bi B'| ga ne le oživelo, pač pa tudi ohranilo njegove prebavne Ig organe, delujoče soglasno z naravnimi postavami. Če se S tra je uporabljalo dovolj zgodaj, je bil v takih slučajih ja- Ig ko pripraven |i» SEVERA'S J ESORKA S (prej znan pod imenom Severov Želodčni Grenčcc) ki je g izboren želodčni mirilec dobra odvajalna tonika. katere pri- p poročajo za cslabele, stare in okrevajoče ljudi. Njegove M zdravilne sestavine ga napravljajo kot zaupno zdravilo m f»ri zdravljenju zaprtja, neprebave, dispepsije, izgube te- g ka ter splošne oslabelega stanja prebavnega sistema. Pos- ■ kušajte steklenico tega zdravila danes. Cena 75 in $1.50, K davek 3 ali 6 centov. Prodajajo ga vsi lekarnarji. ■ W. F. Severa Co., Cedar lupick, iow» i Koroške novice GOZDNI ROMAR || FRANCOSKI SPISAL OAfiUBL FKUT. 1 la "Glas Naroda" pnvadol O. V. | 167 (Nadaljevanje.) g I>\a Indijanca «»a čula ta kratki gopovor. Ne da bi čakala na I povelje, katero vta poznala že vnaprej sta planila kot dve divji ži- | \ ali v ko*'o, v kateri je ležal Fabijan. Zadostovala je minuta, da sta | potegnila telo nesrečnega mladega moža pred utrdbo. s Nato pa je videl Bois-Ito>e, k o je ga udje so se pričeli tresti, ka- | l^o je t rni sokol zapustil utrdbo ter se približal Fabijanu. Dvakrat | je K a na dee nameril na Indijanca, a dvakrat je legel oblak na nje- S gove oči in puška se je tresla v njegovi hrokah ket dolga bilka trave J v preriji, katero je zadel veter. g Crni sokol se je počasi sklonil in nož je zabliskal v njegovi le- E \iei tik nad jrlavo Fabijana. V tem skrajnem trenutku se je roka J Kanadca jeujala tresti, ko ga je presenetil nenaden polk. Črni sokol g „e padt! i razbito glavo na Fabijana, katerega je pokril s svojim te- | lesom ter krvavimi ostanki glave. Neki glas pa je ob istem času za^ L klical: | — To je moja zadnja beseda, ti rdeči pes. * g Bil je to pla«i Pepeta. i t Nadaljni strel je vrgel na tla nekega Indijanca. V tem slučaju j E pa je bila puška Rois-Boseja, ki je počila. j Tedai pa so udrli A pači na konjih, skozi odprtino v gozdu. Lo-i j ka in breg Bobrovega jezera sta bila skoro prazna, ko sta Pepe in | z Kanadee, s puškama v rokah, prihitela, ne da bi videla, kako je na nasprotni strani Main Rouge, ki je nosil nezavestno Rosarito, izgi-j nil v spremstvu Mestiza v gozdu. Izdajalski Mestizo je prepustil svoje zaveznike slučajem boja, j «ia spravi sam svoj plert na varno. Oba lovca sta videla le Fabijana. j IManiti proti njemu 1» r prerezati vezi. je bilo delo trenutka. Ubogi] Kanadee ni m..gel nič drugega kot za trenutek poljubljati sina, k::: ^ i m je bi) vrnjen in španski lovce je, molče opazoval to srečno I irto, kajti bal se je, da bi besede izdale solze, katerih ni mogel za ' E . r/ati in ki so t«-kle po njegovem zaporciem licu. j® M»*dtein pa je l>i<»I čuti na ol»eh straneh lok<\ tam, kjer sta r«v- 1 . • , , j jokar izjrinila oba pirata Ktep in na nasprotni strani strasno vrvenje in kot hudournik, ki plane nazaj, ko zadene na jez, tako je za- j J s« ka zopet bljuvala iz sebe jezdece, katere je ravnokar požrla. Encinas jo izvedel svoje naročilo, in dvajset vakerjev Don Avguština, na čelu jim baciendero sam, je presenetilo Apače na stezi, v gozdu ter jih potisnilo na loko nazaj. ' ■ Pomniki, ki so se skrili v levjo jamo ter jih je lev ob svojem po- ^ vratkn 7 njej presenetil, niso noopli biti bolj presenečeni, kot sta r l ila oba lovea, ko sta videla, da so Indijanci zopet preplavili loko. it Zadnja nevarnost, čeprav velika, je moirla biti Ic za trenutek it * • čja kot pa j»' bil j rirum treh lovcev. Kanadee je imel svoje dete j j i:*, to je bila zanj bistvena stvar. V*led tega je prijel Fabijana ter j skoči! z njim za utrdbo, dočim mu je Pepe sledil. Tam sta oba zopet i 1 tro nabasala puški s trdnim sklepom, da vsaj sedaj umrejo v>i -iri.je skupaj. 1 Položaj stvari pa se je kmalu izpremenil. Tumultu umikanja;1 Indijancev je sledilo več strelov in nekako pol ducata jezdecev jc j1 popadalo s konja. i1 - Pogum, Pep«% — je vzklikni Kanadee, — naši ljudje so tukaj ter napadajo lnd-janee za hrbtom. — Fabijan, — je nadalje; val, — če se lahko vzdržiš na nogah, se splazi za drevesa, kajti veli-: kui^ki boj bo, katerega se bomo lotili. Tok Indijancev je naraščal z vsako minuto ter se razdelil po ecli površini loke Yakerji, katere je vodil Don Avguštin, so mogli, konečno prodreti ter i-e raztegnili. Nekateri so bili na konjih, a večina je bila peš. Don Avguštin je bil med prvimi. — Streljaj, Bois-Kose, streljaj ter kriči kot da nas jc sto, — jf ^ zakričal Španec, ki s» ni mQgel nikdar ustavljati burnim strastem,' ki so ga navdajale. V tem slučaju je gozdni romar trenutno ubogal in počila sta j »Iva htrela skupno. Dva Indijanca, katerima sta bili namenjeni kro-1 {§1 ji, sta padla s konja in tedaj se je dvignil krik, kot da ga je dvi- > tinilo najmanj deset vojnikov. Nato pa so vsi trije uporabili zmešnjavo, katero je še povečal tu napad zs hrbtom ter planili izza utrdbe. Fabijan je bil oborožen z nožem, katerega mu je stisnil v roke Kanadee, Bois-Rose je prijel za sekiro, ki je padala iz roke ubitega Indijanca in Pepe je vihtel svo- j jo t .'ko puško. Tako so planili vsi trije z divjim krikom v bojni metež. Velikanski pozdni romar je bil sličen koscu, ki bi rad dovršil i svoje dnevno delo ali pa gozdarju kojega sekira podira mladi les. /adeval je svoje sovražnike z neodoljivo silo ter potegnil nepreko-j ii.čljiv krocr /eleza krog Fabijana. Skušal si jc priboriti pot do Don Avguština, ki je bil obdan od sovražnikov ter se branil s svojim dolgim mečem. Konečno si je v resnici pril»oril krvavo pot do ha-« iendera, ko je zadonel za njim strašni krik nekega znanega glasu. Itil Rayon Brulant, ki je krvav in razorožen, a z onesvešeče-i no liosarito v svojem naročju planil v odprtino, katero je napra-vila sekira Kanadca. IMladi vojnik je imel le še toliko časa, da je z ymsgoslavnim krikom vrgel deklico v naročje očeta ter padel nato pod kopita konj. Hočim sc je BoU Ko>e trudil, da zavaruje onega, kateremu se je j imel toliko zahvalili, vihtel baciendero svoj meč. udaril konja \ l-«»k ter ktaalu i/.trinil loke skozi skrivnostni predor. * Siriiš»Mi, kot nadangel j bitke, je stai Kanadee nad telesom Ra-voti Brulanta, zadrževal presenečene- sovražnik'1 od njega ter vsled, t.ira ni videl, kako <-o planili novi bojevniki od strani bobrovega1 je/era na bojišče, pjkrito z mrliči. Bil« sta Main Rouge in Mestizo, katera so vrgli nazaj WilsouJ iiMvferos, Sir Fredr»ek ter Komanči. Oba pirata sta bila prisiljena » rniti se ter stala kmalu v neposredni bližini Kanadca ter Pepeta. J • Amerikanee, čeprav pogumen, Sir Frederick in vojniki Rayon Itiulanta so ne pomišljsli ali naj napadejo oba draoia roparja, čeprav je mladi Komanč oba sam napadel ter jim iztrgal Rosarito. Bil je Pepe, ki je prvi zapazil nenadni prihod ameriškega regenata in nje- i govega sina. -- Obrni se, liois Uose. — je zakričal Pep»*. Bois-Rose sc je'hitro obrnil ter stal svojima smrtnima sovraž-1 i 'kotna nasproti. , Tekom tega časii sa je bojišče izpraznilo. Smrt Črnega sokola,' oesni napadi Kanadca, Fabijana in Španca, napori vakerjev, ki so .junaški stali svojemu gospodarju na strani, — vse to je pripomoglo, »ia *e je strah zopet lotil Indijancev. Nepričakovani prihod obeh strašnih zaveznikov je priiel vsled tega prepozno. Z izjemo mrtvecev, katere so pustili na loki, so Indijanci pobegnili in vakerji so se podali v velikem številu na zasledovanje pobeglih, kakorbitro ^je Don Avguštin % svojim dragocenim pl*»nom jt|iwil w ■ Našel smrt ▼ jezeru. \* V Vrbskera jezeru je utonil o-j' krog 50 let stari, neoženjeni dela-j ! vec Alojzij Napokoj iz Smarjete-pri Ribnici. Z drvarjem Martinom j Kusterle sta vozila z neko malo ladjo sol tz Gorice ob jezeru v Ribnico. Skoro sredi jezera pa je Na-pokoju pri veslanju zdrsnilo, in j ker ni bilo rešitve, je revež utonil. • Šolstvo. Iz Velikovca poročajo: Na dr-j žavni gimnaziji sta se otvorila prvi in drugi razred. V prvem razredu je 34 dijakov in ena dijaki-{ nja, v drugem razredu je 12 dija-' kov, skupaj 47 dijakov. — Na dr-' /.avnem učiteljišču se je otvoril prvi letnik, katerega obiskuje 13 učitelj iščnikov in 9 učitelj iženie, skupaj 22. — Meščanska šola, tri-razredna, je letos mešana. V pr-j ; vem razredu je 17 učencev in 26 j I učenk, v drugem razredu 20 učen-; : cev in 20 učenk, v tretjem razredu 13 učencev in 15 učenk, skupaj 50' j učencev in 61 učenk. — Deška Ijndska šola ima 223 učencev. —! Dekliška ljudska šola, nastanjena. v "Narodni šoli" v St. Rupertu.i šteje 209 učenk. — Kmetijsko šolo ] ! pri Hoprijanu obiskuje 13 učen-j ,:ev. — Gospodinjska šola v "Narodni šoli v St. Rupertu imar 13 i^ičenk. 1 Dijaški dom je nastanjen v dr. j Iludeiistovi hiši tik mestne župnij-! ske cerkve. Y njem se nahaja 46 I dijakov, ki imajo tam stanovanje ■ in vso oskrbo. Zavod vzorno vodi I .skreni mladinoljub Č. g. Pavel [1 Gril. :! Internat šolskih sester v "Nar. [ šoli" v Št. Rupertu je dosegel le-J i os višek obiska, namreč 43 go-i' jenk in gojencev. Od teh obiskuje državno učiteljišče 6 učiteljišcnic, I gimnazijo 1 dijak in 1 dijakinja, i meščansko šolo 3 učenci in 16 u-'enk, dekliško ljudsko Šolo 1 učen ^ j ka, gospodinjsko šolo 15 učenk, skupaj 39 gojen k in 4 gojenci. ! ci odirali ljudstvo. Žalostno je le. | 'da se naše slovensko ljudstvo ne; I upa naznaniti odiralcev. Is dent Jakoba v Rožu. Iz Amerike se vračajo naši vrli rojaki. Dospeli so v domovino: Napele Filip podomače Toni, Sitar Valentin podomače Krajevc, Ko-rajman Miha podomače Hafner in! Se raj nik Franc podomače Safran j | Xa potovanju je še mnogo naših i rojakov iz Amerike. Narodno delo. V Pliberku sc je pred kratkim vršil v Narodnem domu sestanek plibenških in okoliških Slovencev, na katerem so se razgovarjali o narodnem delu ter o tekočih ; vprašanjih. t ... f NAZNANILO nr ZAHVALA. Tttžnim sreem naznanjam vsem i sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je nemila smrt vzela s tega sveta mojo pre-: ljubljeno soprogo KATARINO FRONSTIČ, roj. Fnrtan. Bolehala je samo 9 dni za influ-enco, kateri se je pridružila še pljučnica. Umrla je 17. februarja ob eni uri popoldne v Memorial bolnišnici v Johns to \vnu. Pa., pre-videna s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil 20. I februarja popoldne po cerkvenem , obredu na katoliško pokopališče , v Morrellville. Ranjka je bila rojena leta 18S7 'na Vrnem vrhu pri Idriji. Tukaj ; zapušča mene žalujočega soproga in 4 nedorasle otroke, najstarejši je štar 8 let, najmlajši pa 2 leti, ter enega bratranca. Tem potom se najlepše zahvaljujem družini Sopčič ter njenemu i bratrancu, kateri so ji bili v tolaž-j bo in pomoč v času njene bolezni. [Zahvaljujem se tudi vnem onim, j kateri so se vdeležili njenega po-I greba. Tebi, preljuba, nepozabljena žena in mati, naj bo lahka ameriška 'zemlja, počivaj v miru in večna luč naj t£ sveti! Rudolf Pronert, soprog. j Rudolf, CM, Johsnj m MDlj, otroci Jtrnej SoMri, bratranee. Johnatown, Pa., 27. 1990. (31 j ___ j t j NAZNANILO IN ZAHVALA, i j Tužnim srcem naznanjam vsem ; sorodnikom, prijateljem in znan-Jeein, da mi je nemila smrt vzela s tega sveta mojega preljubljene-i ga očeta ~ i JANEZA TIČAR. | | Bolehal je samo en teden. Umri! Ije 14. januarja ob 11.30 zvečer. Pogreb se je vršil 17. jan. Rojen ije bil v bučanski fari. Živel je 40 let v Podolci na Dolenjskem. Star je bil 71 let. Bil je dober in skrben oče. Tem potom se zahvaljujem I vsem onim,, ki so ga obiskovali v ! času njegove bolezni ter ga spre-. mili k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja, v miru naj počiva in na svidenje nad zve-. zda mi! Žalujoči ostali: Franca Tičar, soproga, i Franca, Loj za, Ratkm in Pepca, hčere. .! Janes in Lojze, sinova .j Podolce. p. Raka, Dolenjsko. ' . Jugoslavia. Jožef Tičar, sin. | Marija Tičar, omožena Veršnik, j hčer. ! Pittsburgh, Pa., 26. feb. 1920. ;j (i-2-3) | j Kje je MIKE LUZXAR ? Pred 14 leti se je nahajal v Clevelandu. 1 Ohio. 39 Glass Ave. On ima sina starega približno 15 let. Iščem j tudi FRANKOV MIKLAVČIČ, ! ki se je nahajal pred 7 leti v J Kast Palestine. Ohio. Če kdo ve za njun naslov, naj mi ga sporoči. ali naj se pa ^ama oglasita na naslov: Paula Miklavčich. ' -'«6 E. 15. St.. New York. N.-Y. ; (1-3-3) [ , POZOR, KROJAČI! Potrebujem dobrega pomočnika i ta stalno delo. Plača $40.00 na te-. oizve pri: Michael 1 Oraerzu. Tailor, 2723—2725 East . Huntington St.. Philadelphia, .Pa. ) (3x 26-2 & 4.11-3) _ ' Začimbe, teRftte tn najrasnovnt- Mjia • domača zdravila taterm filpoioto up. Kneipp. Iflssis ^f I PUtto po brezplačni oanik. »4 MATH. PEZDia k ' . - - liU .. t ' J ' . • A*. O. Box m air Ban station nv TOSS UITI. Smrtna kosa. Smrt je končala življenje nade-i budnemu dijaku Francetu ŽvabuL z Letin j. Bil je jako nadarjen.! Študiral je v Kranju, kjer se ga je! lotila griža, ki ji je v osmih dneh1 /e podlegel. K večnemu počitku | so ga položili istotam. Nemški trgovci. i V Jugoslaviji nič ne dobite, sa-' mo v Celovcu, tam je vse tako po-• ceni. tam imajo dovolj živeža itd. Tako povorijo nemški trgovci napram slovenskim nakupovalcem, pri tem pa ima Gospodarska družba v Sinčivasi velike zaloge, toda I nemški trgovci tam nočejo kupovati, samo da morejo hujakati. Iz! I Vi ovca pa prihajajo dan za dnevom na urade izstradani ljudje, ki « povzdignjenimi. rokami prosijo, da se jim dovoli nekaj kilogramov živeža vzeti s seboj v Celovec, kjer stane 1 meter lodna 380—400 kron. medtem ko dobiš v Sinčivasi I najboljše blago po 180—200 kron. Trgovci pa, ki nakupijo v Sinčivasi po nizkih cenah blago, je dajajo po visokih eenah, trdeč, da ie v. Jugoslav!ji v«e tako drago. V Sinčivasi se dobi škatlja vžigm-,1 'c za 40 vhu, v Velikoveu pa se; »prodaja po 70 vin. To ni lepo. i J Ooapodsraka droiba v Sinčivasi j Ivo v kritem začela na drobno prodajoti blago, potam bo ljudstvo Mo viiMo, kal(p so neariBd trgov- NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtega srca naznanjam vsemj sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in stare domo- ^ vine, da je neizprosna smrt pre-j trgala nit življenja dne 29. janu-J arja ob 3. uri 40 minut popoldne po kratki in mučni bolezni mojemu nepozabljenemu bratu FRANKU YIMCICH. Zbolel je pred tednom dni za pljučnico, kateri bolezni je tudi i podlegel. Pogreb se je vršil dne 4. I februarja med 9. in 10. uro po ka-I toliškem obredu v Aberdeenu, i Wash. Pokojni Frank je bil rojen leta 11889 v Lipi, fara JelŠane, Primorsko. V Ameriki zapušča mene žalujočega brata, v starem kraju pa enega brata in eno sestro. Bil je blagega in mirnega značaja ter priljubljen v celi okolici. Tem potom se najsrčnejše zahvalim vsem onim, ki so ga obiskali v hiši žalosti ter ga spremili k večnemu počitku. Bodi mu lahka ameriška žemljica! Joe Simelch, žalujoči brat. P. O. Boa 85, Delagua, Colo. gT"~| vLI STE BOLHI? " Jut vam bom ozdravil, trn vst ket trttmt l«t sem MravU mm/L t vm bolezni. Koto«, krvno, ilvčne. l»UW»i» In rovmatlsam Ur vookovrotno drugo bolezni. Lahko vom pokalom vot ■tl _r dokazil naiih rojakov, katero mm ozdravil. - Jm» mmm Wbm oadravN. ko drugI nloo mogli. Ne eakajfts. Pridtto k m oni BB^f prodno Jo prepozno. Cono oo teko, da JIH lahko voakde zmore. Prolokava brocpla£na. H^, PNtDr.aO.BAII leieuALUT MM^I sii sMiTMFtaLO ar«tarr nvrtgMROH. pa.-