41 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97 BOOK REVIEWS Marko Hočevar Tomaž Mastnak: Črna internacionala: Vojna, veliki biznis in vpeljava neoliberalizma, I. zvezek. Ljubljana: Založba * /cf, 2019. 261 strani (ISBN: 978-961-257-117-7) 24 EUR. Tomaž Mastnak: Črna internacionala: Vojna, veliki biznis in vpeljava neoliberalizma, II. zvezek. Ljubljana: Založba * /cf, 2019. 249 strani (ISBN: 978-961-257-118-4) 22 EUR. Knjiga Tomaža Mastnaka Črna Internacionala: Vojna, veliki biznis in vpeljava ne- oliberalizma predstavlja prelomno analizo zgodovine neoliberalizma. Knjiga v dveh zvezkih prina a analizo tesne povezave med ameri kim finančnim kapitalom in nem kimi industrialci ter vpliv ameri kega velekapitala na ameri ko politiko do Nemčije med drugo svetovno vojno in po njej. Gre za nadaljevanje raziskovanja, ki si ga je Mastnak zadal s knjigo Liberalizem, fašizem, neoliberalizem (Mastnak 2015), v kateri je analizi- ral teoretsko, ideolo ko in politično bližino fa izma in neoliberalizma. Mastnaka v Črni internacionali zanima, kdaj, kje in kako je bil neoliberalizem politično vpeljan. Na to vpra anje ponudi jasen odgovor: neoliberalizem je bil vpeljan v okupirani Nemčiji po drugi svetovni vojni, temelje za to pa je treba iskati v obdobju po prvi svetovni vojni in v strahu pred komunizmom. V prvem poglavju Mastnak analizira spor med J. M. Keynesom in T. Veblenom glede narave versajske mirovne pogodbe. Keynes se je zavzemal za odpis dolgov Nemčiji in zagon ekonomije, Veblen pa je v versajski mirovni pogodbi in v Keynsovi argumentaciji videl predvsem strah pred iritvijo bolj evi ke revolucije in popustljivost do Nemčije. Versajska pogodba ni temeljila na kaznovanju Nemčije, temveč na strahu pred komunizmom, cilj je bil ustavitev in izgradnja močnega branika pred prodorom »po asti komunizma«: »Bolj evizem se je iril in nujno ga je bilo treba zaustaviti, ne nazadnje s prizana anjem Nemčiji« (Mastnak 2019a: 21). Avtor ugotavlja, da je bil versajski mir »protibolj evistični mir« in da pomeni »začetek stoletne vojne proti demo - kraciji« (Mastnak 2019a: 79). V drugem poglavju Mastnak največ pozornosti nameni političnoekonomski teo - riji ordoliberalcev, ki so predstavljali posebno nem ko smer znotraj neoliberalizma. Mastnak predstavi kritiko monopolov Franza Böhma, analizo in razumevanje vloge države v ekonomiji Rüstova in Euckena, predvsem v luči preprečevanja monopolov. Po drugi strani pokaže, da so se med ordoliberalci na li tudi podporniki nacizma - Alfred Müller-Armack je »na el dom za podjetni ki duh v totalitarni državi. Ustvarjalnost in totalitarizem sta delala z roko v roki« (Mastnak 2019a: 143). Adolf Lampe je bil ravno tako zelo blizu nacizma. Iz tega Mastnak izpelje sklep, da ordoliberalizem ni »bil nujno negacija nacizma, niti ne njegova afirmacija ali apologija. Znotraj ordoliberalizma je bilo 4 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97 RECENZIJE KNJIG mogoče zavzeti stali če proti nacizmu ali ga sprejeti« (Mastnak 2019a: 153). Vsekakor pa je ključno, da sta bila svobodni trg in konkurenca »element uradnega nacističnega ekonomskega nauka« (Mastnak 2019a: 153). V tretjem poglavju Mastnak analizira razbitje nem kega delavskega gibanja, ki je tesno povezano z opu čanjem denacifikacije nem ke družbe in države. Ti procesi so predstavljali temelje za vpeljavo neoliberalizma, pri čemer je bila utrditev »neoliberaliz- ma kot uradne ekonomske politike« »ključni element v povojni reorganizaciji Evrope, ki je sama predstavljala element konsolidacije ‹nove svetovne ureditve›« (Mastnak 2019a: 155). Prvi pogoj za to pa je bilo »zahodnozavezni ko zatrtje nem kega protifa ističnega gibanja. Ker je bilo najtesneje povezano z reorganizacijo delavskega gibanja, je bilo zatrtje protifa ističnega gibanja obenem udarec delavskemu gibanju. / …/ Z vsemi temi potezami zahodnih zmagovalcev je bila demokracija odklopljena od protifa izma in pripeta na kapitalizem« (Mastnak 2019: 157). Ni pri lo do odprave nacistične strukture ekonomije in odprave velikih industrijskih monopolov. Zahodne zaveznice so omogočile ohranjanje kapitalskih pozicij vsem ključnim podpornikom nacističnega režima, omogočili so tudi hiter zagon produkcije in zatrli vsakr no alternativno gibanje. Četr to poglavje je namenjeno analizi protikomunizma in hladne vojne, saj je vpeljavo neoliberalizma treba umestiti v ir i kontekst boja proti komunizmu, ki postane manifesten že na versajski mirovni konferenci. Druga plat te medalje pa je seveda fa izem/nacizem. Povojni liberalni protikomunizem je imel veliko opraviti s fa ističnim protikomunizmom. Re itev ekonomije je bil zadosten razlog za upravičevanje zločinov fa istov: »To je bilo živo jedro fa ističnega protibolj evizma – tisti protikomunizem, ki je združeval liberalce in fa iste, tista hvaljena re itev Evrope in civilizacije. Zato so liberalci ostali profa istični ali filofa istični, tudi ko so fa isti sami že odrinili protibolj evizem ob stran« (Mastnak 2019a: 214). V tem poglavju avtor tudi razloži vlogo Georgea Kennana, ki je bil ključni oblikovalec ameri ke politike do Sovjetske zveze ter zadrževanje in zajezitve njenega vpliva ( ontainment ). To je pomenilo voja ko prisotnost ZDA v Evropi in Zahodni Nemčiji po koncu druge svetovne vojne. Voja ka okupacija Zahodne Evrope po drugi svetovni vojni je postala temelj za vpeljavo neoliberalizma in za »evropsko enotnost«, ki e danes »zagotavlja podložnost in služenje ameri kim interesom in muham« (Mastnak 2019a: 259). V drugem z vezku knjige Mastnak najprej obravnava načrt finančnega ministra ZDA Henryja Morgenthaua, ki je nastal ob koncu leta 1944 in ki je predvideval popolno demilitiarizacijo in deindustrializacijo povojne Nemčije. Morgenthau je želel popolnoma razbiti nem ko veliko industrijo, ki je tesno sodelovala z nacistično politiko. Ker je bil Morgenthauov načrt v popolnem nasprotju z interesi ameri kega kapitala v Nemčiji, se je začel medijski obračun z njim. Vojni minister Stimson in zunanji minister Hull sta bila glavna nasprotnika Morgenthaua, pri čemer je Stimson prevzel Keynesovo argu- mentacijo iz pred 25 let - osnova za mir je delujoča ekonomija. Pri njej je lo seveda za ohranjanje nacističnega ekonomskega stroja, ki je sodeloval z ameri kim kapitalom: »Ameri ke banke in korporacije so izdatno investirale vanjo. Zaradi močnih in tesnih ekonomskih vezi so ekonomski mogotci na obeh straneh gledali na vojno kot na zgolj začasno suspendiranje poslovnih odnosov« (Mastnak 2019b: 44). Vojno ministrstvo je 43 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97 INTRODUCTION prek pritiska časnikov uspelo pripraviti Roosevelta, da se distancira od Morgenthauo- vega načrta. V estem poglavju Mastnak analizira delovanje okupacijske voja ke oblasti v Nemčiji in poudari, da je voja ka oblast delovala v nasprotju z uradno politiko ZDA, ki je bila izražena v Direktivi JCS 1067 in Potsdamski izjavi. Okupacijska oblast je vse bolj naspro- tovala dekartelizaciji in denacifikaciji, tudi sam voja ko-okupacijski aparat je bil oči čen tistih, ki so zagovarjali dekartelizacijo in denacifikacijo. Nastala je zveza »med ameri ko voja ko-industrijsko alianso in nem kimi biznismeni« (Mastnak 2019b: 122). Ohranil se je nacistični upravni aparat. Zelo veliko predstavnikov ameri kih korporacij je bilo v Nemčiji zadolženih za okupacijo. Cilj je bila obnova Nemčije zaradi ustavitve prodora komunizma. V bistvu je lo za ohranjanje kapitalskih profitov in interesov v prepletenosti ameri kega in nem kega kapitala. V Nürnbergu so proces proti nem kim industrialcem ustavili, obtožene in obsojene voditelje I.G. Farben pa so oprostili. Ob tem je treba pou- dariti, da so tako kr čanski kot socialni demokrati podpirali idejo drugačne Nemčije »z lastno posebno politično kulturo – nekapitalistično demokratično socialistično Nemčijo, Nemčijo z ‚Gemeinwirts haft‘ – ki bi bila most med Vzhodom in Zahodom« (Mastnak 2019b: 131). Vendar, pri lo je do vpeljevanja nedemokratične politike, saj so uradniki ZDA »uveljavljali politiko velikih privatnih ekonomskih interesov« (Mastnak 2019b: 132). V sedmem poglavju Mastnak analizira vzpon Friedricha Erharda, ki ga je že Fou- cault postavil v samo sredi če vpeljevanje neoliberalizma v združeni okupacijski coni. Mastnak kritizira idealiziranje, ki ga najdemo pri Foucaultu o vlogi Erharda: »Erhard je bil nedvomno pomembna zgodovinska osebnost, Foucaultov Erhard kot avtor odločitve za neoliberalizem v Nemčiji pa je bil bolj kot kaj drugega literarni lik« (Mastnak 2019b: 141). V tem poglavju naslovi konkretne reforme na ravni javnih politik in zakonov, ki so oznanile nastop neoliberalizma. Ključni korak za vpeljavo neoliberalizma je bila združitev ameri ke in britanske okupacijske cone. Na to združitev sta se pozneje na - vezala e Marshallov načrt in izraziti protikomunizem. Za uveljavljanje Marshallovega načrta sta bili potrebni denarna reforma in liberalizacija ekonomije, ki sta prizadeli najrevnej e: »Liberalizacija ekonomije, ekonomska svoboda, je stopila v življenje pod pokroviteljstvom voja ke vlade, v izrednih razmerah, pod za čito okupacijske vojske« (Mastnak 2019b: 164). Adenauerjeva vlada, v kateri je Erhard deloval kot ekonomski minister, je »postala vlada velikih ekonomskih interesov, velikih koncentracij privatne ekonomske moči« (Mastnak 2019b: 183). V sklepnem poglavju Mastnak poudari pomen razumevanja ekonomske moči znotraj politike. Spremenjen odnos med kapitalistično ekonomsko močjo in politično oblastjo je odprl prostor za artikulacijo neoliberalizma. Mastnak, podobno Harveyju (2012) in drugim (Klein 2010; Dardot in Laval 2013), poudarja, da neoliberalna država postaja orodje za uveljavljanje interesov kapitala; v samem sredi ču tega projekta pa je raz- gradnja demokracije: »Politična oblast tako v svojem jedru preneha biti javna oblast in vlada ne vlada več suvereno. Postane nekaj med servisom, izvajalcem, kolaborantom, zagovornikom in za čitnikom ter podeljevalcem domicila in državljanstva nenadzorovani privatni moči, obenem pa e naprej okupira mesto javne oblasti. Ta transformacija e vedno zaznamuje in določa svet, v katerem živimo« (Mastnak 2019b: 198). 44 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97 RECENZIJE KNJIG Knjiga predstavlja, kot to izpostavi tudi Mastnak (2019a: 96–97), nadgradnjo in konkretizacijo Foucaultove analize neoliberalizma, ki jo je predstavil v kurzu predavanj Rojstvo biopolitike (Foucault 2015). Foucault je v tem ciklu predavanj orisal intelektualne in politične zametke ter začetke neoliberalizma, pri čemer je ohranjal distinkcijo med različnimi smermi znotraj neoliberalnega »miselnega kolektiva« (Mirowski in Plehwe 2009). Poudaril je , da je nem ka izku nja po drugi svetovni vojni ključna za razumevanje vpeljave neoliberalizma v praksi, vendar pa je, kot ugotavlja Mastnak, njegova sicer pravilna interpretacija preveč poenostavljena, saj pozabi na politične in ekonomske interese v razlagi vzpona neoliberalizma v Nemčiji (Mastnak 2019a: 96). Kar Foucault spregleda, je ključna vloga ameri ke okupacijske oblasti pri vpeljavi neoliberalizma v Zahodni Nemčiji. Neoliberalizem je torej bil vpeljan najprej v angloameri ki okupacijski coni, in sicer tako kot v Čilu 25 let pozneje, pod okriljem voja ke diktature. Mastnakova teza potrjuje argumentacijo Naomi Klein o »doktrini oka«, le da jo postavi e nekoliko bolj nazaj v zgodovino: druga svetovna vojna in veliko uničenje sta bila uporabljena za povečanje moči ameri kega in zahodnoevropskega velekapitala v projektu obnove Zahodne Nemčije ter konstrukciji ameri ke hegemonije na svetovni ravni. To je bil projekt vpeljevanja neoliberalizma, ki predstavlja politične in ekonomske temelje procesov evropskih integracij: »Evropska unija oziroma evropsko povezovanje, ki je pripeljalo do nje, je sledilo isti logiki. Evropska unija ni postala neoliberalistična, ko je skrenila s prave poti, temveč je neoliberalistična po načinu spočetja« (Mastnak 2019b: 154). Mastnak na ta način nadgrajuje in dopolnjuje raziskavo Dardota in Lavala (2013), ki sta veliko pozornosti namenila ordoliberalnim koreninam evropskih integracij, vendar brez politično-ekonomske dinamike in vpliva konkretnih kapitalskih interesov na te procese. V celotni analizi Mastnak zopet izjemno izostri prepletenost fa izma in neoliberalizma v skupnem boju proti komunizmu: eden izmed najbolj vidnih tak nih primerov je Hans Peter Ipsen, ki je bil pravnik v okupacijski upravi v Bruslju, pozneje pa je postal »najbolj eminenten strokovnjak Zahodne Nemčije za evropsko pravo skupnosti« (Mazower 2019: 597). Bistveno vpra anje, ki zanima Mastnaka, je odnos med neoliberalizmom in demo - kracijo. Že v knjigi Liberalizem, fašizem, neoliberalizem je v samo sredi če postavil vpra anje ljudstva v (neo)liberalizmu. V Črni internacionali pokaže, kako se z vzpo - nom in vpeljavo neoliberalizma spremeni tudi samo razumevanje demokracije, ki od suverenosti in moči ljudstva postane eksistencialni koncept in način življenja, ki se ga iri prek ameri ke »kulturne industrije«: »Demokracijo, ki bi imela za cilj suverenost ljudstva – torej demokracijo v političnem, ne eksistencialnem pomenu, ne v pomenu načina življenja (po ameri kem modelu) – so abortirali, ker so zavrli in na koncu pre - prečili denacifikacijo in dekartelizacijo« (Mastnak 2019b: 133). Neoliberalizem kot »najvi ji stadij liberalizma« (Mastnak,2019a: 10) je treba razumeti v okvirih »stoletne vojne proti demokraciji« ter povečevanja »privatne ekonomske moči in njenih družbenih in političnih posledic. To vpra anje ostaja relevantno in dokler se ne bomo spoprijeli z njim, ne bomo imeli možnosti, da bi se izkopali izpod neoliberalistične diktature« (Mastnak 2019b: 199). 45 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97 BOOK REVIEWS Literatura: Dardot, Pierre, in Laval, Christian (2013): The New York of the World. On neo-liberal society. London, New Yorl: Verso. Foucault, Michel (2015): Rojstvo biopolitike: kurz na Collège de France: 1978 -1979. Ljubljana: Krtina. Harvey, David (2012): Kratka zgodovina neoliberalizma. Ljubljana: Studia Humanitatis. Klein, Naomi (2010): Doktrina oka. Ljubljana: razmah uničevalnega kapitalizma. Ljubljana: Mladinska knjiga. Mastnak, Tomaž (2015): Liberalizem, fa izem, neoliberalizem. Ljubljana: Založba /* cf. Mazower, Mark (2019): Hitlerovo carstvo. Beograd: Arhipelag. Mirowski, Philip in Plehwe, Dieter (ur.) (2009): The Road from Mont Pèlerin. The Making of the Neoliberal Thought Collective. Cambridge: London: Harvard University Press.