Leop. Podlogar
Iz zgodovine kranjskih trgov
6.   LaŠČe.                           (Nadaljevanje.)
®B^^akor vsa Kraiko-dobrepoljska kotlina, severno od Lašč, je bila HJk?^ tudi kotlina južno in jugavzhodno pod sedanjim trgom Lašče v jgi^sii!? sivi starodavnosti jezerišče. Voda si je pa tekora stolelij poiskala podzemeljsko pot in odtekla. V predrimski dobi je bil ta svet vsaj nekaj obljuden. Na hribu svetega Roka, jugovzhodno pod trgom, je bilo pra-zgodovinsko gradišče. To gradišče je imelo zvezo skozi Ponikve in Staro apno z gradiščesm na Sloki gori nad Turjakom in to zopet na eni strani z gradiščem na Golem, na drugi pa z gradiščem na Tabru v šentjurski župniji.1 Stara cesta od Čušperka preko laškega gozda je ostanek rimske ceste, ki je držala na Lužarje. Po vsem gor&kem gfebenu od Strmeca v ^bloški župniji preko Lužarjev v laški župniji in dalje proti Krvavim pečem in od tam na Rakitno so bile izpeljane »rimske šance ali ajdovski zid«. Preko teh »Šanc« je držala rimska cesta. Vodila je od Cerknice preko Blok
1 Izv. Muz. dr. 1904. 139.
do vasi Sela (l1^- tire od Roba), Tu so imeli Rimljani svojo močno utrjeno carinsko postajo. Od tu je peljala cesta čez Mačkovec, Purkače, pod Kureščkom, Čez Golo, Skrili in Dobravce do Iga, Za gorskim grebenom med Lužarji in svetim Primožem je bila večJja rimska naselbina. V to je razcn prej omenjene poti od Iga, čez Sela, držala tudi rimska cesta od Čušperka preko Lašč in Lužarjev.2
Vihre ljudskega preseljevanja so se gotovo dotaknile tudi tega sveta. I.uidstva, ki so drla proti Italiji, so se držala rimskih potov ln cesta. O laškem kra'u pa ne zvemo do rimsko-nemške vlade ničesar. Ti vladarji so pa podelili v XI. stoletiu oglejskim očakom — da so imeli preko njih očakovine nemotcn in neoviran prehod — večji del naše Notranjske in Dclenjske. Očaki so pa zopct podeljevali ta podarjeni svct raznim plemičem, da so jim bili kot svctnim gosipodom bojni zavezniki, Tako nahaiamo v "velikolaškem okolišu že v XII. stoletju slcdove o Turiaških, Ortenburžanih, Sov#eških in HeunburžaniJh.3
Na prošnjo treh savinjskih mejnih grofov: Henrika, Dietrika in Majnholma^ je ustanovil oglejski očak Peregrin I, (1132—1161) cisterci-janski samostan v Siični leta 1136, Ti grofje so odstopili svoja zemljišča v Stitni za gradbo samostana, ker ic kra,' ustrczal vsem zahtevam pravil cistercijanskega rcda, in dcbili so zato v zameno manj vredna zemljišča v šcntviški župniii v bližini Stičnc.
Deset let pozneje je podaril Dietrik tudi svoje posesl^o v Laščah ^villam in Lasis« siiškemu samostanu. Stiški mcnihi so iztrebili gozde pri Laščah in tam ustanovili pristavo kakor ob Krki na bajnofu (Weinhof). Pozneje so priredili enako pristavo tudi na Slevici. Njih sosedje so bili Heunburžani, ki so se začeli prepirati z menihi zaradi mej. Na ukaz oglejskega očaka se je leta 1230 določila natančna meja." Iz takrat izdane listine posnamemo, da je bil stiski svet ondaj že precej obscžen. Raz-prosliral se je v okviru te-le mcje: Od Lužarjev do LaŠč in od tam do Rašice je delala mejo pot, po kateri je speljana sedanja ccsta. Od vasi Rašice je bila pa meja potok Rašica do svo>ga izvira na Lužarjih.
Učcni zgodovinar Franc iRichter*1 dokazuje, da so bili ome-niteni pltn.iči Heunburžani turjaskega rodu, Vendar je p>a po zatrdilu mlajših zgodovinarjev bolj vcrjetno, da so bili iz rodu grofov Plajenskih, Ti so bili roejni grofi v savinjski pokrajini in sorodni z rodom Sovneških, ki so itneli od nekdaj svo;a posestva okoli Dobr^polj in Ribnice.7 Ker jc bila njih pt»sest osredotočena v višnjegorskem gradu, so sc imenovali tudi plemiči Višnjegorski.
*  Miillner,   Emona  92—93,   Blatter   aus   Krain   1861.    Die   Romerscbanzen   in   dea Juiischen Alpen.  Hitzinger.
s Mcll. Entw. Kr. 61—64.
*  Bcri:   Časopis   za  slovenski  jezik, književnost  in zgodovino   1919.  str.   193—200_ 1 Schumi, U. u R.  B.  II. 55.
u Archiv II. 1830.
7 McH, Entw. Kr. 63.
Menihi so velikolaški svet obljudili in obdelovali. Bili so prvi dušni pastirji takratnega ondi bivajočega I/udstva. Sezidali so prvotni cerkvi v 'Laščah in na Slevici. Listina iz leta 1230. nam pove, da je bival v Laščah menih Herand kot oskrbnik (magister). Danes pa ni med ljudstvom nobe-nega spomina vcč na bele menihe. Stiški samostan namreč so koncem 14. stoletja opravljali slabi gospodarji. Marsikaj samostanskega posestva se je moralo odprodati. Že leta 1300. najdemo na Slevici drage gospodarje, TurjaŠke.8 Še hujše pa je bdl samostan prizadet za časa turske sile. Talcrat izginejo mcnihi iz tcga ozemlja popolnoma.
Turdci so okoli Lašč večkrat in hudo razsaiali. Posebmo hudi napadi so  se  izvrSili  leta:   1415.,   1469.,   1471.,  1472.,   1473.,   1528.,   1546,,   1598. Najhujši napad pa, ob katerem so Turki ta kraj popolnoma razdejali, sc    i je izvršil lcta 1528. Takrat so napadli Kočevje, Ribnico, Ortnek, Nadlišck,   ] Blrke, Lož in Cerknico. Požgali so, kakor poroca Trubar sam, cerkev   1 svetega Jerneja na Rašici, v Laščah in napadli  tabor na  Slčvici,  Tabor   J so sicer obvladali, morijo je pa preprcčila nagla in nenadna pomoč od   j strani   kranjskega   plemstva.   To pomoc so 1}udje   pripisovali   priprošnji    ] Mariiini, katcri na čast je zložil Laščan Josip Stritar v pesmi »Turki na   j Slevici« lep hvalospev.                                                                 (Koncc.)        1
8 Schumi. Arch. II. 252—262,                                                                       I