Računalniška in informacijska pismenost (IEA ICILS 2013) ter druge sodobne teme
Eva Klemenčič
v
Številko Šolskega polja pričenjamo s tematskim blokom člankov o Mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti -IEA ICILS 2013 -, ki jo na mednarodni ravni koordinira IEA, v Sloveniji pa Pedagoški inštitut. Uvodni članek tematskega sklopa sem pripravila gostujoča urednica te številke. V razpravi z naslovom IEA ICILS: Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti predstavljam ozadje računalniške in informacijske pismenosti ter mednarodno raziskavo na tem področju, in sicer cikel 2013. V raziskavi je sodelovala tudi Slovenija. Tematski sklop nadaljujemo s sekundarnimi analizami podatkov te raziskave. Plamen V. Mirazchiyski se v svojem članku The Digital Divide: The Role of Socioeconomic Status across Countries (Digitalni razkorak: vloga socialno-ekonomskega statusa - primerjava med državami) ukvarja z digitalnim razkorakom računalniške in informacijske pismenosti, pri čemer se osredotoči na vlogo socialno-ekonomskega statusa, kar preiskuje tudi v razmerju individualnih in šolskih karakteristik. Tina Rutar Leban in Mojca Štraus se v članku Razlike v računalniški in informacijski pismenosti osmošolk ter osmošolcev med slovenskimi regijami in povezanost s socialno-ekonomskim statusom prav tako osredotočita na soci-alno-ekonomski status, a slednjega preiskujeta v razmerju do slovenskih regij. Mednarodna raziskava ICILS je bila v Sloveniji namreč vzorčena tako, da so možne tudi analize med regijami. V članku Povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika z dosežki, zaznano samo-učinkovitostjo in motivacijo učenk in učencev pri računalniško-informacijski pismenosti v raziskavi ICILS 2013 Mojca Štraus ugotavlja razmerje med kognitivnimi in nekognitivni dosežki na področju računalniške in informacijske pisme-
7
ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXVII, ŠTEVILKA 3-4
nosti, zanimajo jo tudi razlike med spoloma. Zadnji članek v omenjenem tematskem sklopu - Merjenje učinkov IKT na nivoju učiteljev z uporabo podatkov ICILS2013 - je pripravila Barbara Neža Brečko. Članek preiskuje, katere pedagoške prakse uporabljajo učitelji pri svojem poučevanju in kateri dejavniki so povezani z uporabo IKT v razredu.
Tematska številka ni posvečena le Mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti, temveč obsega tudi drugi sklop člankov, v katerega so uvrščene razprave, ki pokrivajo različne teme, značilne za sodobno šolo. Še več, vse izbrane tematike so izjemno aktualne v trenutnem izobraževalnem sistemu v Sloveniji. Tudi nivoji izobraževanja, na katere se osredotočajo ti članki, so raznoliki. Tanja Potočnik Mesaric in Anton Kramberger se v članku ukvarjata z internacionalizacijo univerz: opišeta njene historične prvine ter iščeta povezavo med identificiranimi historičnimi značilnostmi in sodobnimi oblikami internacionalizacije. Naslov članka Razvoj elemento v internacionalizacije univerze skozi čas je zato zelo poveden. Tematski sklop nadaljujemo s prispevkom Podjetniške kompe-tence in vodenje šol kot tematika v slovenski bibliografiji Janeza Drobni-ča, ki analizira pojavnosti pojmov podjetniškega vodenja oz. podjetniških pristopov na področju šolstva ter povezav med njimi. Naslednja tema so otroci s posebnimi potrebami. Marjeta Šmid in Martina Ozbič v razpravi Latentna struktura pripoznanja v izobraževalnih programih za otroke s posebnimi potrebami s pomočjo ugotavljanja latentne strukture pripoznanja določita najpomembnejše dejavnike za uspešno inkluzijo v izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom (na ravni osnovne šole). Tematski sklop se zaključi s člankom Najpogostejše napake pri pisnem sporočanju na poklicni maturi iz italijanščine Helene Bažec. Avtorica se v njem osredotoča na napake, ki jih najdemo v pisni produkciji na poklicni maturi iz italijanskega jezika kot drugega ali tujega jezika.
Če še enkrat povzamem teme, ki so predstavljene v tej številke znanstvene revije Šolsko polje, so to: računalniška in informacijska pismenost, internacionalizacija univerz, podjetniške kompetence, otroci s posebnimi potrebami in italijanščina na poklicni maturi. Skratka, gre za pomembne teme Evropskega kompetenčnega okvira in za tehtna vprašanja današnje pedagoške prakse v Sloveniji.
Številko zaključujemo z recenzijo dveh priročnikov. Želim vam prijetno branje.
8