P| REPUBLIKA SLOVENIJA
	^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
VI	DRŽAVNEGA ZBORA
IZREDNA SEJA	66. IZREDNA SEJA
66	
	(27. maj 2014)
	/ V^0BM<\\ // V0W\V\\ l# / \\\% % £ Z Z g* O 2 P ^ < Q — O r- m C t ^ S Š $
	Q C% O O t t # ^ Vx ■<// ^mmuo^
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 66. izredna seja (27. maj 2014) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/64. izredna seja
DNEVNI RED 66. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA (ZUKD-1C), TRETJA OBRAVNAVA, EPA 1894-VI
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O PREMOSTITVENEM ZAVAROVANJU POKLICNIH ŠPORTNIKOV (ZPZPŠ), TRETJA OBRAVNAVA, EPA 1741-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PODPREDSEDNICE KOMISIJE ZA POSLOVNIK, EPA 2005-VI
3
DZ/VI/48. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda.......................................................................................................................6
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA (ZUKD-1C), TRETJA OBRAVNAVA, EPA 1894-VI...................................................................................................................6
MAG. ANDREJ VIZJAK..........................................................................................................................6
MATEJA VRANIČAR...............................................................................................................................7
MARIJA PLEVČAK.................................................................................................................................8
JOŽEF HORVAT......................................................................................................................................8
ZVONKO LAH..........................................................................................................................................9
ZVONKO LAH..........................................................................................................................................9
BRANKO FICKO...................................................................................................................................10
MIRKO BRULC.....................................................................................................................................10
ALJOŠA JERIČ....................................................................................................................................10
MARKO PAVLIŠIČ...............................................................................................................................11
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................12
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................12
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................14
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................15
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................16
MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................17
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................17
MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................18
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................18
IVA DIMIC.............................................................................................................................................18
ROBERT HROVAT...............................................................................................................................19
MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................20
ROBERT HROVAT...............................................................................................................................20
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................20
BRANKO FICKO................................................................................................................................... 21
MARIJAN POJBIČ................................................................................................................................22
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................22
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................23
FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................23
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................25
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................26
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 26
LJUBO ŽNIDAR .................................................................................................................................... 27
MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................27
FRANC BREZNIK ................................................................................................................................. 28
ZVONKO LAH.......................................................................................................................................29
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O PREMOSTITVENEM ZAVAROVANJU POKLICNIH ŠPORTNIKOV (ZPZPŠ), TRETJA OBRAVNAVA,
EPA 1741-VI..........................................................................................................................................30
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................30
ALJUŠ PERTINAČ...............................................................................................................................31
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................31
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................32
ALENKA BIKAR...................................................................................................................................32
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................33
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................34
BRANKO KURNJEK............................................................................................................................35
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................36
4
DZ/VI/48. izredna seja
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................36
ALJUŠ PERTINAČ...............................................................................................................................37
MARKO PAVLIŠIČ...............................................................................................................................37
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................39
MARKO PAVLIŠIČ...............................................................................................................................41
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................41
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................42
ALJUŠ PERTINAČ...............................................................................................................................42
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................43
ALJUŠ PERTINAČ...............................................................................................................................44
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................44
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................44
MATEJA PUČNIK.................................................................................................................................45
ALJUŠ PERTINAČ...............................................................................................................................45
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................46
JOŽEF HORVAT ................................................................................................................................... 46
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................47
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................47
ANDREJ ČUŠ.......................................................................................................................................48
ALJUŠ PERTINAČ...............................................................................................................................49
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................49
1.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................49
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................50
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................50
FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................50
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................51
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PODPREDSEDNICE KOMISIJE ZA POSLOVNIK, EPA 2005-VI.......................................................51
5
DZ/VI/48. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
66. izredna seja
27. maj 2014
Predsedujoči: Janko Veber.........................................................predsednik Državnega zbora
Renata Brunskole.......................................podpredsednica Državnega zbora
Polonca Komar...........................................podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 27. maja 2014 ob 12. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 66. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Barbara Žgajner, gospa Irena Tavčar, mag. Melita Župevc, gospa Sonja Ramšak, gospa Janja Napast, gospod Jakob Presečnik, gospod Franc Bogovič, gospod Matjaž Zanoškar, gospod Franc Jurša, gospod Bojan Starman - je med nami, tako da ta napoved ne velja - in gospod Srečko Meh do 13. ure. Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda 66. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 23. maja 2014, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 66. izredne seje razširi z obravnavo Predloga sklepa o imenovanju podpredsednice Komisije za poslovnik. Predlog za širitev ste prejeli z dopisom dne 27. maja 2014 in je objavljen na e-klopi. Želi besedo gospod Jožef Kavtičnik kot predstavnik predlagatelja zadeve? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo o predlogu širitve.
Prehajamo na odločanje. Zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Lahko odločimo o širitvi? Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti 1.
(Za je glasovalo 65.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev
sprejet.
Hkrati vas obveščam, da bo zbor izglasovano širitev obravnaval kot 3. točko
dnevnega reda, in sicer po zaključenem glasovanju o 2. točki dnevnega reda.
Prehajamo še na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in s sprejeto dopolnitvijo.
Lahko odločimo?
Glasujemo o dnevnem redu v celoti.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 66. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Besedilo predloga zakona so za tretjo obravnavo pripravile službe Državnega zbora.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagateljev predloga zakona mag. Andreju Vizjaku.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Mandat vlade Alenke Bratušek je zaznamovalo nekaj zanimivih, a manj razveseljivih dogodkov. Priča smo bili povečevanju davkov. Spomnite se, dvignil se je davek na dodano vrednost, dohodnina v letošnjem letu in prihodnjem bo višja, prav tako so bile trošarine že uzakonjene višje, bil je hvala bogu neuspešen poskus uvedbe nepremičninskega davka, in tudi izjemno presenečenje za kmete in vse lastnike kmetijskih zemljišč je predstavljala novela Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Seveda je poleg teh dvigovanj davkov mandat zabeležilo tudi enormno zadolževanje, preko 10 milijard
6
DZ/VI/48. izredna seja
evrov samo v enem letu, in tudi to, da je bila Vlada totalno brez koncepta, brez reformnega programa, nadaljevala je nekaj projektov prejšnje vlade, ni se lotila pomembnih reformnih projektov na področju zdravstva in še kje. Spoštovani, povečevanje davkov, kar je bila neka rdeča nit te vlade, in konkretno predlog, s katerim je ta vlada prišla, to se pravi z novelo Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, bi zlasti tiste kmete oziroma tiste, ki obdelujejo trajne nasade, vinograde in sadovnjake, obdavčil kar za od 2 do 3-krat več kot doslej. To je enormno povečanje davkov tistim, ki delajo, ki ustvarjajo, ki ne nazadnje tudi uresničujejo politiko samooskrbe v Sloveniji oziroma obdelave slovenske zemlje in s tem tudi v bistvu preprečujejo zaraščanje te zemlje. V Slovenski demokratski stranki smo zato predlagali novelo zakona, ki ga danes obravnavamo, in ta novela ohranja katastrski dohodek v letošnjem in prihodnjem letu na ravni preteklega leta, kar pomeni, da bo najmanj za 70 milijonov nižji davek iz naslova obremenjevanja zlasti trajnih nasadov in gozdov v letošnjem letu, kot bi bil sicer, če bi obveljala vladna strategija povečevanja davkov tudi pri kmetijstvu. Nenehno povečevanje davkov seveda zmanjšuje konkurenčnost in zmanjšuje motiviranost slovenskih kmetov in ne nazadnje tudi ostalih, da obdelujejo slovensko zemljo in da se s tem virom preživljajo tako oni kot bodoče generacije. Nenehno spreminjanje davkov tudi dodatno vzbuja negotovost in odvrača, da bi kmetje vlagali v nujne posodobitve trajnih nasadov v smislu namakanja, v smislu protitočne zaščite in v smislu ostalih ukrepov, ki dvigujejo proizvodnjo in s tem tudi dvigujejo konkurenčnost te proizvodnje. Povečevanje davkov, spreminjanje davkov torej izredno negativno vpliva na to pomembno gospodarsko dejavnost, na kmetijstvo, zlasti ko govorimo o trajnih nasadih, sadovnjakih, zlasti intenzivnem, kakor tudi pri vinogradih. Taka politika dvigovanja in spreminjanja davkov ima tudi negativne posledice, ko govorimo o poseljenosti slovenskega podeželja in obdelanosti slovenske krajine, zlasti na področjih s težjo predelavo oziroma tam, kjer bi morali dodatne spodbude uvesti, ne pa da se z davki in spreminjanjem teh davkov odvrača od pridelave hrane, zlasti sadja.
Koncept, kot ga je začrtala Vlada pred kakšnim slabim letom dni, je tudi ta, da bi se dodatno obdavčili lastniki gozdov. Kot da bi se pravzaprav narava uprla temu z neverjetnimi posledicami žleda. In tu se vidi, da Vlada ni imela drugega koncepta kot tega, kako iz teh naravnih bogastev Slovenije počrpati čim več denarja za to, da se tekoče troši in premošča potrebo po resnih reformah in po uravnoteženju javnih financ. Spoštovani, v Slovenski demokratski stranki predlagamo, da se obdavčitev, ko govorimo o katastrskem dohodku, ohranja na ravni preteklega leta, da se ne povečuje, tako kot je začrtala Vlada. S tem želimo spodbuditi pridelovalce in proizvajalce in
s tem želimo tudi kmetijstvu dobro. Zato, spoštovani, upam, da bo tudi v tem tretjem branju ta zakon deležen podpore in da bo obveljal kljub grozeči razpustitvi parlamenta.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Nadaljujemo z mnenjem Vlade. Za predstavitev mnenja Vlade dajem besedo predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar, državni sekretarki Ministrstva za finance.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe poslanke in gospodje poslanci!
Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka ni bil sprejet lansko leto, ampak je bil sprejet leta 2011. Lani je zaradi odloga v letu 2012 prišlo do prvega izračuna katastrskega dohodka po metodologiji, ki jo določa zakon iz leta 2011. Ta izračun je pokazal možne problematičnosti nekaterih vhodnih podatkov, predvsem podrobnejših statističnih podatkov o intenzivnosti pridelave na ravni statističnih regij in podatkov o skupnih cenah. Pokazale so se tudi velike odzivnosti izbrane metode za ugotavljanje katastrskega dohodka na spremembe vhodnih podatkov, zaradi česar se izračuni tudi ob majhnih uskladitvah lahko bistveno spremenijo. To pa seveda bistveno vpliva na ugotovitev katastrskega dohodka. Katastrski dohodek ni davek, ampak je ugotovljen potencialni tržni dohodek za določeno kulturo na določenem zemljišču. Ugotovljene pomanjkljivosti v lanskem letu so narekovale spremembo, nujno spremembo Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki je omilila dvig katastrskega dohodka v lanskem letu, in pa sklep Vlade, po katerem je Vlada oblikovala posebno delovno skupino iz vrst strokovnjakov in predstavnikov vpletenih resorjev, da preučijo uporabljeno metodologijo in poročajo Vladi.
Vlada je februarja letos prejela prvo vmesno poročilo, v katerem delovna skupina opozarja na nekatere rešitve, ki bi jih bilo treba ponovno preveriti, čeprav v splošnem ugotavlja, da je z metodološkega vidika veljavni način izračuna katastrskega dohodka na splošno ustrezen. Glede na popravke, ki jih je delovna skupina predlagala, je delovna skupina ocenila, da je potrebno daljše prehodno časovno obdobje, da se ti popravki pripravijo oziroma da se odpravijo prej omenjene pomanjkljivosti. Predlog zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev, odgovarja na ista vprašanja, s katerimi se je ukvarjala tudi Vlada. Zato je Vlada predlog zakona v prvi obravnavi podprla in v teku druge obravnave predlagala določene dopolnitve, ki so odpravile pomanjkljivosti zakonskega predloga. Glede na vse sprejete amandmaje, ki so bili uveljavljeni v drugi obravnavi tako na seji matičnega delovnega telesa kot tudi na seji Državnega zbora, Vlada ocenjuje, da je predlog zakona, kot je predložen s tretjo obravnavo, primeren in
7
DZ/VI/48. izredna seja
predlaga, Državnemu zboru, da ga podpre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Marija Plevčak bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!
V Poslanski skupini DeSUS smo predlog Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka podprli že v prvem in v drugem branju. O konkretnih rešitvah, ki jih prinaša novela zakona, je bilo že veliko povedanega na prejšnjih obravnavah. Ključna stvar, ki smo jo dosegli že na matičnem delovnem telesu v okviru druge obravnave, je ta, da se obračunavanje katastrskih dohodkov rešuje začasno, torej v prehodnem obdobju treh let. Namreč, prvotno je bilo zastavljeno le za dve leti, letos še za eno leto podaljšanje. Dodala bom le to, da smo pri drugi državnozborski obravnavi potrdili tudi amandma k tistemu členu, ki dviguje delež dejanske rabe za kmetijske in gozdne parcele za več kot polovico. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije se nam zdi smiselno, da se dvigne ta odstotek od prvotnih 20, saj s tako nizkim deležem lastnikom povzročamo le stroške. V Poslanski skupini DeSUS tako pričakujemo, da bomo zaradi tega časovnega izpada seznanjeni tudi z morebitno nastalo škodo, zaradi nekonsistentnosti tega zakona pa pričakujemo tudi nov zakon.
Kot že povedano, predlagane rešitve v Poslanski skupini DeSUS podpiramo, zato tudi v okviru glasovanja na tretji obravnavi poslanca in poslanke Demokratične stranke upokojencev Slovenije ne bomo nasprotovali predlaganim zakonskim rešitvam. Pripominjamo pa, da ureditev katastrskega dohodka traja predolgo, več let se samo podaljšuje, in da je k pripravi ustreznega zakona treba pristopiti takoj, tako, da po letu 2016 ne bomo ponovno razpravljali o podaljševanju rokov za odmero katastrskega dohodka.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospe poslanke in gospodje poslanci, gospa državna sekretarka, lep dober dan želim vsem skupaj!
Naj že uvodoma povem, da bomo poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije -krščanski demokrati podprli zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka tudi v tretjem branju, tako kot smo ga podprli tudi že v prvi in drugi obravnavi. Veselimo se, da zakonu dobro kaže, da ga podpira Vlada in praktično vsi
poslanci in poslanke. Ostaja pa problem. Ostaja problem, ker to seveda ne pomeni, da imamo rešeno metodologijo ugotavljanja katastrskega dohodka. Gospe in gospodje, kako se naj danes, maja 20l4, mladi kmetovalec odloči, da bo prevzel kmetijo, ker ne ve, kaj ga čaka po letu 2016? Ta problem ostaja. Zakon je sedaj v nekem latentnem stanju, v nekem spanju, in lahko hitro oživi in bo dejansko katastrski dohodek po letu 2016 takšen, kot si ga je zakonodajalec leta 2011 zamislil, torej visok, kar bo pomenilo novo davčno obremenitev za slovensko kmetstvo, in to ni dobro. Naj pojasnim razloge za našo odločitev, za odločitev Poslanske skupine Nove Slovenije. Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka je začel veljati konec februarja 2011, uporabljati pa se je začel s 1. 7. 2011.
S tem novim zakonom so bile uvedene nove podlage za ugotavljanje katastrskega dohodka, ki je osnova za obdavčitev kmetov, ki je nadomestil prejšnjo pavšalno obdavčitev kmetijskih zemljišč. Lansko leto je bila izvedena prva javna razgrnitev lestvice katastrskega dohodka, ki pa je pokazala, da so izračuni nerealno visoki v primerjavi z dotedanjimi izračuni, pokazale so se tudi napake v samih izračunih. Posebej nelogična pa so bila odstopanja ob primerjavi ocene posamičnih vrst rabe kmetijskih zemljišč in tudi gozdov po posamičnih statističnih regijah. Naj to ponazorim s primerom. Katastrski dohodek njive najboljše kakovosti, 90 do 100 bonitetnih točk, je v osrednjeslovenski regiji ocenjen na 177 evrov, v notranjsko-kraški regiji pa 277 evrov, pa čeprav so klimatski pogoji, pogoji obdelave, ne nazadnje pa tudi pogoji prodaje v osrednjeslovenski regiji bistveno boljši kot v notranjsko-kraški regiji. Podobno bi lahko govorili tudi za druge statistične regije, recimo za pomursko. Razgrnjena lestvica izračuna katastrskega dohodka se je torej izkazala za neprimerno.
Iz tega razloga je prejšnja vlada, torej naša vlada, predlagala podaljšanje roka za prehod na nov sistem ugotavljanja katastrskega dohodka po sedaj veljavnem zakonu za eno leto, s tem da je povišanje katastrskega dohodka za leto 2013 v primerjavi z letom 2012 lahko višje za največ 10 %. Kljub podaljšanju roka pa ugotavljamo, da korigirane podlage po tem zakonu še vedno niso pripravljene, zato je podaljšanje prehodnega obdobja, v katerem je lestvica izračunov katastrskega dohodka zamrznjena na nivo katastrskega dohodka za leto 2013 za nadaljnja tri leta, to je do konca leta 2016, nujno, logično in potrebno. V Novi Sloveniji namreč odločno nasprotujemo zviševanju katastrskega dohodka, kot izhaja iz javno razgrnjenih lestvic v lanskem letu, to je v višini nekajkratnika dosedanjega katastrskega dohodka. Prehod na nov, sodobnejši način izračuna katastrskega dohodka je po našem prepričanju sicer potreben, ne sme pa povzročiti bistvenih povišanj katastrskega dohodka in
8
DZ/VI/48. izredna seja
posledično povečati davčne obremenitve slovenskega kmeta.
Namreč, obdavčitev kmetov bistveno vpliva na ekonomski položaj kmetij in njihov družinski proračun. Katastrski dohodek se všteva v dohodnino nosilcev kmetijskih gospodarstev, vpliva na obveznost vodenja knjigovodstva kmetij na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Vodenje knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih pa pomeni veliko ne le davčno, pač pa tudi administrativno obremenitev za kmete, še posebej če upoštevamo starostno strukturo lastnikov kmetij v Sloveniji. Katastrski dohodek vpliva tudi na upravičenost nosilcev kmetij in njihovih družinskih članov do socialnovarstvenih prejemkov, to je zelo pomembno. Izpostavljamo zlasti pravice do štipendij dijakov in študentov. Nadalje gre tu za otroške dodatke, varstvene dodatke, plačilo vrtcev in podobno. Poslanci Nove Slovenije - krščanski demokrati smo mnenja, da je to dodatno triletno prehodno obdobje dovolj dolgo, da bo opravljena potrebna korekcija lestvic katastrskega dohodka, po potrebi pa tudi sprememba zakonodajnih podlag, ki bodo omogočile sodoben in pravičen sistem obdavčitve lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov.
Kot že rečeno, naša podpora predlogu novele Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je zagotovljena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Zvonko Lah bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!
Danes sprejemamo ta zakon na izredni seji zaradi tega, ker če bi čakali na redno sejo, bi lahko bilo že prepozno zaradi razpusta parlamenta in ta zakon sploh ne bi bil sprejet, ali pa če bi čakali, da Vlada vloži tak zakon v proceduro. Namreč, že vlada v letu 2011, ko je bil ta zakon sprejet, ko je bil finančni minister gospod Križanič iz SD in minister za kmetijstvo tudi sedanji minister gospod Židan, je bil ta zakon sprejet, in naj bi se uveljavil šele v letu 2013, je na osnovi prvih kalkulacijskih osnov in lestvice katastrskega dohodka prineslo 300 milijonov KD, kar je nenormalni znesek v primerjavi s starim izračunom katastrskega dohodka za leto 2012, ki je znašal dobrih 60 milijonov evrov. S tem zakonom smo praktično rešili povečanje katastrskega dohodka za leto 2014 z 47,8 milijona v letu 2013 na povečanje v letu 2014 na 113 milijonov evrov. Glede na to, da so bile določene kalkulacijske osnove za njivske površine znižane za leto 2013, tako da je skupni Kd kljub temu, da je bil povečan za 10 % za tiste kulture, kot so, recimo, trajni nasadi in gozdovi, kjer je bil obračun višji, je bil skupni znesek manjši, s 60 milijonov na celo 47,8
milijona. Tako da če bi pustili kalkulacijske osnove, ki so bile pripravljene za leto 2014, bi nekateri kmetje, ki imajo trajne nasade in gozdove, vseeno plačali trikratnik ali pa celo petkratnik katastrskega dohodka v primerjavi z letom 2013. Seveda tisti, ki pa imajo pretežno njivske površine, pa bistveno manj. S tem zakonom in z Zakonom o davku na nepremičnine je ta vlada zadala posebno hud udarec kmetom in podeželju, kjer bi šlo praktično za uničenje podeželja. Prav Slovenska demokratska stranka je bila prva tista, ki je vložila ustavno presojo na Zakon o davku na nepremičnine, ki je bil hvala bogu potem odpravljen. In tudi sedaj smo vložili zakon za znižanje katastrskega dohodka za leti 2014 in 2015. Jaz sem vesel, da je potem Vlada ugotovila in dodala še leto 2016, da bo dovolj časa, da se pripravi nove osnove, nov način izračuna katastrskega dohodka. Predlagamo celo, da se Vlada zgleduje po sosednjih državah, Avstriji, Nemčiji, kjer na drugačen način obdavčujejo kmetijsko zemljo. Moti nas to, zakaj se je ta vlada in tudi prejšnja Pahorjeva vlada s tem zakonom tako vrgla oziroma tako obrnila obremenjevati podeželje in kmete. Že sedaj kmetje zaradi strukture zemljišča, zaradi posestne razdrobljenosti niso konkurenčni tujim kmetom iz sosednjih držav, pa je kljub temu Vlada hotela uničujoče obdavčiti podeželje in kmetijsko zemljo s kmetijskimi objekti. Zakaj ne bi Vlada delala v smeri, kako to majhno strukturno posest ali pa manjše kmetije, ki so pri nas v povprečju velike 6,5 hektarja in predvsem na območju z omejenimi dejavniki kmetovanja -zakaj ne bi spodbudila k predelavi kmetijskih pridelkov, k povečanju dodane vrednosti, da te kmetije preživijo, ne pa da se jih gre uničevati? Ali je razlog ta, da je treba male kmetije uničiti, tako da večino kvalitetnih zemljišč teh malih kmetij dobijo večji kmetje, mali pa praktično s preostankom zemlje prenehajo s kmetovanjem, in se bo zaraščanje kmetijskega zemljišča še povečalo? Jaz enostavno ne morem verjeti, da se vodi taka kmetijska politika, kot jo vodita ta vlada in sedanji kmetijski minister. Zakaj naj bi vinogradniki kar naenkrat pridelovali samo grozdje in prodajali grozdje, ker ne prinaša nobene ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Lah, dovolite mi, da vas spomnim, da je točka dnevnega reda zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ne kmetijska politika.
ZVONKO LAH (PS SDS): Kaj pa je to drugega, čeprav je pod okriljem Ministrstva za finance, je pa to čista kmetijska politika in uničevanje kmetijstva. Naj povem za primer. Zakaj naj bi ti mali vinogradniki, ki pridelujejo na teh strminah, 20 in več odstotnih, grozdje, ki je sigurno tako kvalitetno ali boljše, zaradi podnebnih danosti, kot je v Avstriji, pri čemer v Avstriji modro frankinjo prodajajo po 15 evrov na liter, pri nas
9
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/64. izredna seja
pa naj bi kmetje prodajali grozdje, ker jim je bila tudi z Zakonom o vinu onemogočena prodaja svojih pridelkov. Zato, gospe in gospodje, je nujno, da se tudi katastrski dohodek prične obračunavati oziroma osnove poiščejo drugačne, mogoče tako kot v sosednjih državah, kjer bo kmetijska politika bistveno drugačna, kot je sedaj. V naši stranki smo veseli, da bo ta zakon, ki je eden redkih, ki bo sprejet, bistveno pripomogel k zmanjšanju davčne obremenitve kmetijstva in podeželja.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Branko Ficko bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
BRANKO FICKO (PS PS): Predsednik, lep dan vsem skupaj!
V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo predlog Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka tudi v tretjem branju podprli. Ob tem mi seveda dovolite, da še enkrat poudarim naše že znano stališče. Predvidljivost višine prispevka, ki ga kmet mora plačati iz naslova katastrskega dohodka, je zelo pomembna, posebej v luči urejenih pogojev za kmetovanje in načrtovanja razvoja. Nesprejemljivo je, da se kmet vsako leto posebej sprašuje, kakšna bo višina njegovega prispevka. Spomnimo seveda, da je Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka bil sprejet že leta 2011, pa je bila njegova uveljavitev prestavljena na leto 2013. To je obdobje treh vlad. Nova metodologija je namesto podatka o katastrskem razredu zajela podatke o boniteti zemljišča. Izkazalo se je, da so izračuni, narejeni po novi metodologiji, v veliki meri sloneli na nepravilnih oziroma neustreznih podatkih. Zaradi tega je novela zakona iz leta 2013 uvedla rešitev, s katero se bodo novi izračuni začeli uporabljati šele leta 2014, medtem ko je za leto 2013 veljalo, da se za vsa zemljišča, za katera je novo izračunan katastrski dohodek višji od starega za več kot 10 %, upošteva stari. Takrat je bilo obljubljeno, da se bodo novi izračuni primerno strokovno uskladili, pa se to ni zgodilo.
Danes bomo seveda sprejeli zamrznitev izračunov na stanje leta 2013. Prehodno obdobje pa podaljšujemo do leta 2016, ponovno z obljubo priprave nove metodologije. Upam le, da bodo v tem primeru vhodni podatki bolj ustrezni, da se nam ne bo ponovno ponovil scenarij uvedbe davka na nepremičnine. Sprašujemo pa se seveda, kaj so v obdobju od leta 2011 naprej delale ustrezne službe oziroma državni uradniki, ne glede na to, katera vlada je bila. Če nova metodologija sloni na nepravilnih podatkih, je seveda treba poiskati odgovornost. In če bomo s to zamrznitvijo na en način zaščitili lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč, bo država v tem obdobju izgubila. Upoštevati je namreč treba, da je sedanji katastrski dohodek v povprečju v višini cca 60 milijonov evrov, in država od tega dobi cca 6 milijonov. Po drugi strani podatki o realizaciji v
kmetijstvu prikazujejo cca 350 milijonov dodane vrednosti. Ob tem seveda še letni vložek v kmetijstvo evropskega denarja in udeležbe države v višini cca 400 milijonov. Tako da je odprtih vprašanj glede pravilne višine obremenitve glede katastrskega dohodka še veliko.
Seveda pa, kot sem že prej omenil, bomo v Pozitivni Sloveniji dopolnitve zakona podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Mirko Brulc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MIRKO BRULC (PS SD): Lep pozdrav vsem prisotnim!
S spremembo zakona se želi doseči pravična in sorazmerna davčna obremenitev za slovenskega kmeta in s tem zagotovitev njegovega obstoja in delovanja tudi v prihodnje. Predlagana je rešitev, s katero se višina katastrskega dohodka v letih 2014, 2015 in 2016 omejuje na višino katastrskega dohodka, kot je bila odmerjena v letu 2013. S tem se zasleduje načelo sorazmernosti preko prilagajanja novih izračunov realnim višinam dohodkov. V Socialnih demokratih smo zakon podprli že v prvi obravnavi, tako ga bomo tudi sedaj, ker so izračuni katastrskega dohodka na podlagi nove metodologije lahko problematični. To je treba spremeniti, za kar bo potrebno daljše prehodno obdobje. Z ureditvijo podaljšanja prehodnega obdobja celotne postopke določanja katastrskega dohodka poenostavi, in sicer tako, da se zneski katastrskega dohodka enostavno zamrznejo na stanje na dan 31. avgust 2013, s čimer v prehodnem obdobju ni več treba izvajati novih letnih izračunov katastrskega dohodka. Obenem pa se ureja možnost, da se tudi v prehodnem obdobju vsem parcelam z enako vrsto dejanske rabe pripiše primerljiv katastrski dohodek, zaradi česar je v prehodnem obdobju tudi urejena možnost določanja katastrskega dohodka za novonastale parcele in za parcele, katerim se je spremenila dejanska raba.
Kot rečeno, bo Poslanska skupina Socialnih demokratov podprla zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, sem pa prepričan, da ob očitnem soglasju glede sprejetja zakona ni potrebna napovedana štiriurna razprava, razen če gre za brezplačni predvolilni EPP. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Aljoša Jerič bo predstavil stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev.
ALJOŠA JERIČ (PS NP): Hvala tudi vam. Lep pozdrav tudi z moje strani! Spoštovane in spoštovani!
Ob sprejemanju zakona leta 2011 je vlada zagotavljala, da so izhodišča za novo
10
DZ/VI/48. izredna seja
metodologijo ugotavljanja katastrskega dohodka zelo podobna izhodiščem, ki so pred tem veljala za sistem katastrskega dohodka. V teoriji tako med starim katastrskim dohodkom in tržnim dohodkom, izračunanim, po novem ne bi smelo prihajati do bistvenih razlik. Simulacije, narejene z modelom, izdelanim v okviru projekta Razvoj nove metode ugotavljanja katastrskega dohodka, ki je služil kot podlaga za pripravo končnega modela ob upoštevanju cen iz leta 2008, nakazujejo, da bi se katastrski dohodek na kakovostnih zemljiščih povišal, na slabših zemljiščih pa bi se lahko tudi pomembno znižal. Ob upoštevanju cen iz leta 2008 bi se praviloma katastrski dohodek na njivah povišal, na travinju, ki vključuje večji del dohodka živinoreje, pa nekoliko znižal. Za večino obdelovalnih zemljišč z zelo nizkim številom bonitetnih točk, to je manj kot 40 bonitetnih točk, pa je ugotovljeni katastrski dohodek lahko celo negativen.
Prejšnja metodologija ugotavljanja katastrskega dohodka je slonela na podatkih zemljiškega katastra o kmetijskih in gozdnih površinah, in sicer na podatkih o katastrski kulturi, ki odraža dejansko rabo na zemljišču, in katastrskem razredu, ki nakazuje proizvodno zmogljivost zemljišča. Nova metodologija pa namesto podatka o katastrskem razredu zajema podatke o boniteti zemljišča, namesto katastrskih kultur se upošteva dejanska raba, namesto katastrskih okrajev pa statistične regije. Geodetska uprava je na podlagi zakona 20. maja 2013 tako razgrnila nov predlog kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka. Novela zakona iz leta 2013 je tako uvedla tudi rešitev, s katero se bodo novi izračuni katastrskega dohodka začeli uporabljati šele v letu 2014, medtem ko je za leto 2013 veljalo, da se za vsa zemljišča, za katera je novo izračunan katastrski dohodek višji od starega za več kot 10 %, upošteva stari, torej tisti, ki je bil nižji in je bil obračunan za leto 2012. Novi izračuni bi za prihodnje leto morali biti javno dostopni preko aplikacije Gursa najpozneje do 20. septembra tekočega leta.
Za obračun po novi metodologiji bi za letošnje leto morali biti informativni izračuni dostopni najpozneje do 20. septembra lani. Ker do teh informativnih izračunov, ki bi morali biti dostopni najpozneje do tega datuma, še ni prišlo, predlog zakona, ki ga imamo danes v obravnavi, predvideva, da se višina katastrskega dohodka obračuna enako, se pravi v enaki višini, kot je bilo to storjeno lani. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev menimo, da je predvidljivost višine prispevka, ki ga kmet mora plačati iz naslova katastrskega dohodka, pomembna, saj se tudi na tej podlagi kmet lahko odloča o načinu ugotavljanja dohodka svoje osnovne dejavnosti, torej možnost odločitve med pavšalno oceno dohodka ali pa na podlagi vodenja knjigovodstva ter ugotavljanja katastrskega dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. S slednjo možnostjo so lahko povezani tudi stroški morebitnega
računovodstva, kar seveda tudi vpliva na odločitev o načinu ugotavljanja katastrskega dohodka. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev tudi menimo, da je za uskladitev in popravek metodologije treba zagotoviti neko časovno obdobje, obdobje treh let, v tem času pa bi se katastrski dohodek obračunal v višini kot leta 2013.
Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka bomo zaradi vsega povedanega podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Marko Pavlišič bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana državna sekretarka s sodelavko, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Informativni izračuni za obračun katastrskega dohodka po novi metodologiji bi za letošnje leto morali biti dostopni najpozneje do 20. septembra leta 2013. Ker do teh informativnih izračunov še ni prišlo, predlog zakona, ki ga imamo danes v obravnavi, predvideva, da se višina katastrskega dohodka obračuna v enaki višini, kot je bilo to storjeno lani. Našla se je zasilna, začasna rešitev, ki bo omogočila izhod v sili.
V	Državljanski listi bomo predlog zakona podprli. Naj pa vseeno dodam, da imamo v Državnem zboru vse preveč zakonov, ki jih sprejmemo in jih kasneje pristojni težko izvajajo ali pa se nekdo odloči, da jih bo gladko ignoriral. In zato se prične z iskanjem nekih izhodov v sili, na pol gnilih kompromisov, ki zadovoljijo formalizmom, se pa oddaljijo od namena ukrepov zastavljenih ciljev in povzročijo le zmedo. V Državljanski listi se moramo vprašati, ali morda ti izhodi v sili in začasne rešitve ne postajajo pri temi katastrskega dohodka stalnica. Saj veste, začasne rešitve so tiste, ki trajajo najdlje. V Državljanski listi se nam takšno delovanje zdi, milo rečeno, neresno. Postavlja pa se nam tudi vprašanje, komu je v interesu, da se na tem področju ne zgodi premik oziroma ali je zakonska osnova res tako slaba oziroma težko uporabna ali morda nekdo pač ne želi, da bi se zadeve premaknile, ker mu manjka poguma za spremembe in raje čaka boljše čase. Vse bolj se nam dozdeva, da obstajajo v slovenski družbi močni lobiji, ki imajo dobre povezave v politiki in državnih organih in so pripravljeni svoje vrtičke braniti za vsako ceno.
V	Državljanski listi pričakujemo od vseh odgovornih, da bodo vestno opravili svoje delo in dosledno izvajali zakonodajo ter poskrbeli, da se bomo pričeli premikati naprej, namesto da stopicljamo na mestu. Dovolj je bilo tega, da sprejemamo nepotrebne zakonske spremembe in zakone, tisti, ki pa jih bi potrebovali, pa ostajajo v predalih ali pa se ustavijo na kakšni komisiji. Še vedno nas čaka izvedbeni zakon
11
DZ/VI/48. izredna seja
zlatega fiskalnega pravila, še vedno nimamo klasifikacije in strategije upravljanja državnega premoženja in še vedno je predlog Državljanske liste glede sprememb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ustavljen v Državnem zboru, ker še vedno nimamo mnenja iz Evrope. Predsednika Državnega zbora tretjič vljudno naprošam, naj poskrbi, da bodo potrebni formalni papirji pridobljeni, da lahko nadaljujemo s postopkom sprejemanja. Čas je, da stopimo korak naprej in ustvarimo boljšo prihodnost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Marko Pavlišič, tudi vas moram opozoriti, da ste zlorabili določilo predstavitve stališča poslanske skupine o zakonu o katastrskem dohodku. Vam pa tudi tretjič pojasnjujem, da smo zavezani k temu, da zaprosimo Evropsko centralno banko za stališče glede zakona, ki ga omenjate, in ko ga dobimo, bomo nadaljevali s postopkom.
Besedo pa ima gospod Janez Ribič, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, predsednik Državnega zbora. Spoštovana državna sekretarka s sodelavko, spoštovani poslanke in poslanci!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že nekajkrat opozorili na izjemno povečanje obremenitve kmetijstva v letu 2014, od vštevanja polne višine kmetijskih subvencij v davčno osnovo, povišanja katastrskega dohodka ter obveznega knjigovodstva za vse, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in njihov letni prihodek presega 7 tisoč 500 evrov, pa do propadlega nepremičninskega davka. Kot v minulih obravnavah, bomo predlagane spremembe Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka tudi v tretje podprli. Spomnim naj, da smo bili v naši poslanski skupini lanskega meseca maja prvi, ki smo opozorili na sporno metodologijo, na podlagi katere so nastali novi izračuni katastrskega dohodka. Ti pa, kot vemo, predstavljajo osnovo za obdavčitev kmetijske in gozdarske dejavnosti. Prvotno predlagani izračuni oziroma ocenjene vrednosti katastrskega dohodka, izračunane na podlagi nove metodologije, so bile šokantne, saj so se nekatere vrednosti ocenjenega katastrskega dohodka povečale tudi za desetkrat in več.
Posredno bi to pomenilo izrazito povečanje davčne obveznosti za lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov ter izgubo vrste pravic iz naslova sociale, da katastrofe za slovenskega kmeta niti ne omenjam. Ne nazadnje se je nedoslednost predpisane metodologije izkazala že v razlikah v predvidenem povečanju katastrskega dohodka, ki je po prvotnih izračunih predvideval kar 311 milijonov evrov, po nekajkratnih ponovitvah izračunov na podlagi iste metodologije pa so se te vrednosti bistveno znižale, na primer za leto 2014 na približno 113 milijonov evrov, kar je
skorajda dvakratnik višine pobranega katastrskega dohodka v letu 2012, ko je le-ta znašal okoli 63 milijonov evrov. To je torej jasen pokazatelj, da je metodologija izračunavanja katastrskega dohodka izrazito pomanjkljiva, saj omogoča ob istih vhodnih podatkih velike razlike pri končnih izračunih. Tudi stroka je jasno povedala, da so v metodologiji izrazite nedoslednosti, ki nikakor ne morejo predstavljati podlage za korektno oceno potencialne vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov, na podlagi katere bi sledila poštena obdavčitev.
To v svojem mnenju ugotavlja tudi Vlada, ki predlaganemu zakonu ne nasprotuje in je na odboru predlagala tudi amandma za podaljšanje veljavne ureditve še na leto 2016. Zaradi vseh nedoslednosti je bila lanskega junija sprejeta novela Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki je poleg 10-odstotne kapice pri katastrskem dohodku za leto 2013 v primerjavi z letom 2012 odpravila tudi nekatere metodološke pomanjkljivosti v gozdarstvu, kjer se je izračun katastrskega dohodka poleg bonitete zemljišča vezal tudi na rastiščni koeficient, zakon pa je uveljavil tudi postopek ugotavljanja katastrskega dohodka za leto naprej. To pomeni, da morajo biti novi izračuni objavljeni do 30. junija tekočega leta, kot ocena dohodka pa se upoštevajo v naslednjem letu. S predlagano novelo Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki jo bomo sprejeli danes, in z amandmaji, sprejetimi na odboru, pa se, kot so dejali že govorniki pred menoj, podaljšuje prehodna rešitev, uveljavljena z zadnjo novelo tega zakona, torej 10-odstotna kapica pri višini katastrskega dohodka, še na leta 2014, 2015 in 2016. Za novonastale kmetijske in gozdne parcele, ki so nastale po 31. avgustu 2013, pa se določa nova enačba za izračun katastrskega dohodka, ki je po mnenju naše poslanske skupine ustrezna.
Zato bomo poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke predlagano novelo z veseljem podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o predlogu zakona v celoti. Besedo ima mag. Katarina Hočevar, pripravi pa naj se gospa Iva Dimic.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo pozdravljam državno sekretarko s sodelavko in vse prisotne!
Ja, tudi danes je bilo v predstavitvi poslanskih skupin izrečenih nekaj polresnic. Dejstvo je, da imamo način katastrskega dohodka, sam sistem, nekako uveljavljenega že od leta 1979, in zato je dejstvo, tudi zaradi parametrov, ki so se spremenili, in ko se več ne vodijo, je bilo pač treba zadevo spremeniti. Novela tega zakona je bila sprejeta že v letu 2011. Od takrat bo očitno preteklo 6 let, ko bomo po mojem mnenju eno enostavnejšo
12
DZ/VI/48. izredna seja
prenovo sistema, upam da, vendarle uspeli vpeljati tudi v prakso. Rada bi opozorila na to, da v bistvu ta zakon ali pa ta sistem prenove katastrskega sistema kaže na eno veliko rak rano v Sloveniji, in sicer na eno veliko reformno nesposobnost. Če se nismo sposobni zmeniti o eni takšni zadevi, kot je to, kako bomo določili katastrski dohodek, za kar se mi zdi, da je potrebne samo malo zdrave ljudske ali pa kmečke pameti, kako bomo šele izvedli tiste nujne strukturne reforme, ki pa morajo biti, če se hočemo izpeljati iz krize. Naravnost žalostna ali smešna zadeva se je, recimo, zgodila tudi v lanskem letu.
Po tem, ko smo prej že dvakrat prestavili veljavnost Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, je Vlada sprejela uredbo o določitvi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka. Ampak na isti dopisni seji 31. avgusta 2013 je sprejela tudi sklep in naložila Gursu, Ministrstvu za finance in tudi kmetijskemu ministrstvu, da morajo ustanoviti skupino in v bistvu preveriti natančnost izračunov, ponovno pregledati metodologijo in predlagati spremembe. To se pravi, ko sploh sprememb še ne uvedemo v prakso, se že pogovarjamo o tem, da je nekaj narobe oziroma kaj je treba spremeniti. Ampak da ne bo pomote, tista uredba je bila res katastrofa, in že večkrat sem tudi javno povedala, da pač na prekmurskih njivah ne moreš pridelati toliko kot na zasavskih in da bi to moralo biti jasno tudi strokovnjakom, ki so, ne vem, že 5 let sestavljali oziroma delali izračune, na kakšen način bi ta katastrski dohodek po novem moral biti izračunan. Ker ne govorimo o davku; katastrski dohodek je pač ena pavšalna ocena dohodka, če zelo poenostavim oziroma po domače povem, koliko lahko na enem hektarju njive pridelaš. To je v bistvu, koliko ima lahko kmet od tega na tem hektarju ali na tem zemljišču dohodka.
In to, da se tega ne znamo zmeniti v 6 letih, da imamo ne vem koliko institucij in različnih delovnih skupin, da nekaj sprejmemo, pa se že na isti seji pogovarjamo o tem, kako bomo spremenili, je za moje pojme katastrofa. Dejstvo pa je, da sam katastrski dohodek do zdaj, in tudi ko bo, upam da, po eni zdravi pameti uveljavljen, ni največja cokla ali pa rak rana slovenskega kmetijstva. Veliko besed je bilo zdaj že do tretjega branja na to temo izrečenih, ampak mislim, da bi bilo boljše, če bi imeli kakšno izredno sejo oziroma kakšen predlog predvsem o tem, kako zaščititi majhne hribovske kmetije, kako ne vpeljevati sistema, da bodo po novem v novi finančni perspektivi - jaz na to javno opozarjam, ker upam, da do tega ne bo prišlo - prejemniki na ukrepu za mlade prevzemnike lahko samo tisti, ki se bodo zaposlili na kmetiji. Čeprav je mogoče na prvi pogled to lahko všečna poteza, da spodbujamo velike kmetije in povečujemo samooskrbo, ampak oprostite, v Zasavju nimamo tako velikih kmetij, da bi se lahko ukvarjali izključno s tem. Naši gospodarji, naši mladi prevzemniki morajo
žal hoditi še v službo. In mi pravijo: "Spoštovana poslanka, z veseljem bi se zaposlil na kmetiji, ampak če bi lahko od tega živel."
Naslednji paradoks, ki se tudi dogaja v upravnih institucijah na področju kmetijstva: ukrepi kmetijske politike oziroma ta sistem ne neposrednih plačil, ampak programov razvoja podeželja. Mladi prevzemniki, ki lahko potem kandidirajo na razpise za naložbo v kmetijska gospodarstva - zasavski kmet, ki je bil na tretjem mestu po oddaji mesa, to se pravi po pridelavi mesa, je zbral pol manj točk, kot bi jih moral, da bi lahko sploh prišel v poštev, da bi prejemal sredstva iz tega ukrepa. Kaj hočem s tem povedati? Pravila in razpisi so spet delani za velike, da ne bom rekla prekmurske, ker ne želim tega reči, kmetije. Na majhnega hribovskega kmeta na tistih težjih pridelovalnih pogojih, kjer so težji pogoji za pridelavo, smo spet pozabili. In to so ključna vprašanja slovenskega kmetijstva, ne pa, spoštovani kolegice in kolegi, tudi sklicatelji te seje, pri katastrskem dohodku. To je seveda fina tema, da se malo pogovarjamo, pa rečemo: vlada Alenke Bratušek dviguje davke. Prvič, na tem področju nismo nič dvignili, ker smo pač to skupaj preprečili oziroma bo morala iti stroka še enkrat skozi, da se bo po enem takem zdravem razumu in zdravi pameti ta katastrski dohodek določil.
Tako kot sem rekla, še enkrat opozorilo pristojnim ministrstvom, v novi finančni perspektivi ne delati tega, da boste mlade prevzemnike omejili na način, da se morajo obvezno zaposliti na kmetiji. Z veseljem se bodo, ko bodo to dohodki omogočali. Dokler pa tega ni, je pa pač treba kmetovati poleg službe, da kmetijo pripelješ do te faze, da daje tudi nova delovna mesta. In pa na drugi strani, seveda, dajmo razpise delati ne po meri Evrope, ampak po meri slovenskega kmeta. In tukaj je tudi izziv za stare, nove evropske poslance, naj se za vraga v Evropskem parlamentu pogajajo tako, da bodo ta sredstva, ki pridejo iz tega naslova v Slovenijo, po meri in pa za dobrobit slovenskega kmeta, ne pa samo tistih parih, ki jih lahko preštejem na prste ene, dveh rok, ki jih dobijo tisti, ki presegajo 150 tisoč evrov subvencij. Teh je zelo malo. Tistih, ki pa se dejansko z žulji matrajo na naših kmetijah zato, da je pokošeno, da se naša krajina ne zarašča, in zato, da praktično od svojih plač in pokojnin vlagajo, da te naše manjše slovenske kmetije sploh še živijo - na tiste je treba tudi pogledati. In to mislim, da je pravi problem problematike slovenskega kmetijstva.
Seveda bom pa ta zakon podprla. In upam, da tisti, ki so za to v rednih službah, tokrat opravijo nalogo tako, da bodo pravilno izračunali, koliko se na naših njivah od Prekmurja pa do Primorske da predelati, in da ta dohodek določimo pošteno. Samo to sem želela povedati. Če sem si slučajno prislužila kakšno repliko, že vnaprej povem, da je bil to moj namen. Hvala.
13
DZ/VI/48. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ne vem, če bo replika, ker so tako ali tako možne razprave v nadaljevanju. Verjetno sem pa res dolžan opozoriti, da ste šli veliko širše od vsebine, ki je danes zapisana v Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka.
Prosim? Kot predlagatelj ima v nadaljevanju besedo mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa.
To je bilo tudi izza govornice, in sicer iz predhodne razprave slišati, da je to fina tema, da se malo pogovarjamo. Dobesedno tako je bilo rečeno. Spoštovani, to ni fina tema, da se malo pogovarjamo. Če tega zakona tukaj v parlamentu ne bi danes obravnavali in ga sprejeli, to pomeni, da bi za leto 2014 veljal katastrski dohodek, ki bi pomenil nekajkrat višjo obremenitev pridelovalcev in kmetov. Nekajkrat višjo. Namesto tega izplena 47 milijonov ali koliko, bi bilo med 120-130 milijonov pobranega katastrskega dohodka. Vprašajte, prosim vas, imetnike ali pa pridelovalce intenzivnih nasadov, pa tudi, recimo, sadjarje, vinogradnike, lastnike gozdov, kaj si o tem mislijo, ali je to fina tema, da se malo pogovarjamo. To je tema, ki ima neposreden učinek v žepih pridelovalcev. Poglejte, tudi to je problem, češ da se nismo sposobni o ničemer dogovoriti. Jaz mislim, da smo se sposobni o marsičem dogovoriti. V drugi vladi Janeza Janše smo to tudi dokazali, smo se dogovorili o pomembnih reformah, čeprav tudi niso verjetno idealne, so pa pomemben korak naprej, kot je pokojninska reforma in reforma trga dela, kjer tudi mednarodne inštitucije pričajo in govorijo o pomembnem koraku v pravo smer.
To se pravi, da smo se sposobni dogovoriti, samo se moramo poslušati malo. Poslušati se moramo, da so rešitve, ki jih oblikujemo, dobre za čim širši krog ljudi. In bom povedal, kaj menim, da je najbolj napačno v predlaganem Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka, res je, iz leta 2011, ki ga je sprejela vlada Boruta Pahorja, v kateri je tudi aktualni kmetijski minister. Kaj je problem? Problem je, da seveda določa katastrski dohodek, ki ni pravzaprav to, kar se da pridelati na zemlji, ampak kako se da finančno, torej finančni prihodek iz pridelanega na posamezni zemlji. To je bistvo pri katastrskem dohodku. Ampak on meče v isti koš vse. Bom za primer povedal pri, recimo, vinogradniku, recimo pri vinogradniku v On meče v isti koš pridelovalca vina, ki ga ta seveda prodaja v obliki buteljk in dosega tudi vrhunske rezultate ter seveda lahko svoje vino trži po razmeroma visokih cenah, in hkrati ljubiteljskega vinogradnika, ki obdeluje eno gorco, kot mi pravimo, zaradi tega, ker jo je podedoval, ker jo ima rad, ker mu to pomeni tudi rekreacijo in ker ohranja ne nazadnje tudi izgled te naše naravne krajine. Oba imata isti katastrski dohodek na kvadrat oziroma svojo površino.
Ali je to logično? To ni logično in seveda ne more biti logično. S tem bomo zatrli
še tiste, ki danes vztrajajo in obdelujejo slovensko zemljo, ki je je na teh razpršenih parcelah - seveda je teh nasadov ogromno, takšnih in drugačnih, in zdaj imamo res neko relativno ugodno obdavčitev oziroma ta katastrski dohodek in ljudje to počnejo. Če bomo to za nekajkrat dvignili, kot je bil predlog teh "fahmanov", ki se sestajajo in dajejo raznorazne predloge, ki potem pomenijo v naravi to, kar smo že večkrat poudarili, potem bo marsikdo izmed teh opustil to pridelavo, stare vinograde posekal, krajina se bo zarasla. In kaj je rezultat? Od tega, še tistega malega katastrskega dohodka, ki je bil doslej, ne bo, in še zanemarjeno krajino bomo imeli in nesrečnega človeka, ker je moral svoj družinski vinograd, ki ga je podedoval od prednikov, pravzaprav posekati. Mi smo pridelovalce v tej državi že toliko obremenili z raznoraznimi neumnostmi, da je pač enostavno treba enkrat narediti konec. In pri tem katastrskem dohodku je prav zaradi teh različnih situacij, ki se tretirajo enako, prišlo do teh nelogičnosti. Spoštovani, okrog tega se ne moremo dogovoriti. Kako mislite, da se bomo dogovorili, da bomo mi pristali na to, da se enega sadjarja tudi, recimo, ki živi od jabolk -recimo v Brežicah, kjer živim, imamo kar nekaj močnih sadjarjev, ki so danes pred izzivi, kako posodobiti te sadovnjake. Morajo nabaviti protitočne mreže, morajo urediti namakanje.
Vemo, da imamo te podnebne spremembe, da so suše in tako naprej, vemo, da imamo nekajkrat točo, da imamo raznorazna neurja. Torej, ti ljudje so v nekem investicijskem ciklu, ker se morajo prilagoditi izzivom časa, ki ga živimo, če želijo od tega živeti naprej. In tem ljudem zdaj država predpiše 3-krat višji katastrski dohodek, in pozabi, da smo se zmenili v tem parlamentu, da ciljamo k samooskrbi, da si želimo, da je proizvodnja na slovenski zemlji v čim večji možni meri glede na porabo in tako naprej. Se pravi mi na eni strani želimo v bistvu razvijati to panogo, po drugi strani ji pa mečemo polena pod noge. To enostavno ne gre. In meni je povsem jasno, da je bila ideja Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka iz leta 2011 temeljni cilj, kako pridobiti v državni proračun čim več denarja, ne glede na te škodne posledice, ki sem jih omenil. Poglejte, mi smo v tem parlamentu leta 2001, pred 13 leti, govorili o cvičku. Takrat je bila namreč sprememba Zakona o vinu, kjer smo določili, da je cviček in še nekatere druge sorte PTP, priznano tradicionalno poimenovanje. Veliko smo govorili in smo takrat ugotovili, o tem so izšle tudi knjige, da je cviček pravzaprav način življenja v marsikaterem delu Dolenjske, da imajo ljudje praviloma ob hišah tudi vinograde, malo, ne vem, od 300 do tisoč, tisoč 500 trt, jih obdelujejo, se tam družijo in jim je to način življenja.
To jim je način življenja, in zdaj ti, ki pravzaprav ne morejo tržiti tega cvička po istih cenah, kot ga tržijo veliki proizvajalci, ki flaširajo vino in ga prodajajo na prodajnih policah naših
14
DZ/VI/48. izredna seja
trgovskih centrov ali pa tudi na druge načine, ne morejo istih cen dosegati. In mi zanje izračunamo isti katastrski dohodek, kot je neka povprečna cena pridelka, kot ga oni lahko naredijo. Čeprav je vsakemu jasno, da nek vinogradnik s 300 trtami ne more te cene doseči, ker nima ne količine, kaj šele da bi imel tehniko, pa tudi znanja nima, da bi se to šel. In rezultat je, da te oboje mečemo v isti koš, in tega malega, ki danes to dela in mu je bolj ali manj to strošek, bomo definitivno, če ne ostarelega gospodarja, ki je danes, pa tistega, ki bo podedoval, pripravili do tega, da bo to opustil. In čez 10 let ne bo več cviček način življenja. Jaz upam, da bo, ampak s takšno logiko ne bo. Zato bi res predlagal vsem tistim, ki apelirate, da se moramo okoli takšnih tem kaj dogovoriti, da se tudi pogovarjate z nami, ne pa da nam pridete z neko nesprejemljivo rešitvijo pred nas, ki pomeni takšne in drugačne škodne posledice, in pričakujete, da bomo prikimali ali pa tiho ali pa naglas v to privolili.
Jaz sem pravzaprav tudi vesel, da nekateri poslanci in še posebej poslanke v zadnjih dneh ali pa v zadnjih tednih spoznavate, koliko neumnosti ste počeli v tem mandatu. Potem seveda pozabljate, da ste tudi z nekimi birokratskimi ovirami in nesprejemljivimi rešitvami že obremenili tako lastnike gozdov kot te, predvsem male ljudi, ki se trudijo po slovenskem podeželju, da preživijo in ne nazadnje, da preživijo tudi nas, ker tudi mi živimo od njihovih žuljev oziroma davkov, ki jih plačujejo. Pa ste uvedli razne prevoznice in vrednotnice in ne vem kaj še vse. Niste se pa lotili monopolov, od katerih pa res nekateri veliko imajo, slovenski državljan pa samo slabe in drage storitve, kot so, na primer, koncesije pri dimnikarjih, kot so, recimo, koncesije pri gozdovih, pri sečnji gozdov in tako naprej. To so pa ti vitalni problemi, ki bremenijo slovensko podeželje in ne nazadnje tudi slovenske davkoplačevalce in vse tiste, ki moramo, ne vem, za dimnikarja ali pa za karkoli drugega plačevati, da nas glava boli, pa se sprašujemo, zakaj.
Tako da jaz verjamem, da ima vsakdo, ki spremlja delo v tem parlamentu, tudi nek odnos do tistih, ki so se zdaj prelevili v zadnjih nekaj dneh ali pa nekaj tednih, od tistih, ki pravzaprav že vseskozi opozarjamo na te deviacije, ki so v slovenski vladi Alenke Bratušek bile prisotne, ko je videla edini način uravnoteženja javnih financ z novimi obremenitvami, tako davčnimi kot birokratskimi. Jaz se s tem enostavno ne morem strinjati, in zato smo tudi predlagali to novelo zakona. In ne mi prosim še enkrat reči, da gre za fino temo, da se malo pogovarjamo. Ta fina tema je draga tema za slovenske pridelovalce. Saj če se ne bi o njej danes pogovarjali, bi verjetno za letošnje leto veljal višji katastrski dohodek, ki bi drastično udaril po žepu zlasti tiste male pridelovalce, ki jih je pa v sorazmerju gotovo, ne vem, 95 % v tej državi. Pomislite najprej na male, pravi tudi
evropski rek, ko govorimo o gospodarstvu, in kmetijstvo je pomemben segment tudi gospodarstva.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Repliko ima mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo.
Jaz se nisem želela ponavljati iz razprave, ko smo obravnavali v prvem branju ta zakon, ampak že takrat sem poudarjala, da tudi če ne bi vaša poslanska skupina tega zakona vložila, je Vlada na seji že 3. 4. sprejela sklep in naložila Ministrstvu za finance, da mora pripraviti novelo Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka na način oziroma v smeri, ki ste jo potem vložili vi. Ampak ni nobenega problema, ali Vlada ali opozicija ali poslanska skupina, ampak ni pa korektno pred javnostjo govoriti, da če danes te seje ne bi bilo, bi se pa katastrski dohodek oziroma ta način ugotavljanja dvignil v višave. Ni konkretno. Naslednja zadeva, ki jo želim - gospod Vizjak je večkrat uporabil mojo besedo "dogovoriti". Jaz sem želela izpostaviti in povedati to: prva sem, da katastrski dohodek magari pustimo pri miru, tako kot je bilo oziroma da bi že takrat, v 2011 in potem, ko smo mi skupaj v Vladi v letu 2012 to podaljšali, rekli, da za večno velja 10 % gor, kakor je bilo prej, ali pa da bi našli eno bolj enostavno rešitev. Tako pa je krivda porazdeljena. Tudi v prejšnji vladi, ko je bil naš minister Janez Šušteršič, smo zadevo podaljšali. Zakaj? Ker na Gursu ni bilo nič narejenega.
In moja razprava je šla v smeri, da sem želela opozoriti ne na to, kaj se lahko mi dogovorimo, ampak da je v teh letih in v teh 6 letih, ko bo do uveljavljenega sistema prišlo, bilo porabljenega veliko denarja, pa ni to samo ena seja Državnega zbora, ampak so to uradniki, projektne skupine, delovne skupine, ministrstva, organi v sestavi, ki so se s tem ukvarjali. Ali se spomnite leta 2011, gospod Vizjak, ko smo bili skupaj v vladi, kaj je bilo pod tisti zakon, pod tisto novelo napisano, zakaj to prestavljamo? Zato, ker ni bilo denarja na proračunski postavki, da bi Gurs vzpostavil računalniški sistem in z zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom to skupaj povezal in naredil računalniško aplikacijo. To je bil takrat razlog. In v bistvu vsi skupaj nosimo odgovornost. Hočem opozoriti, da zdaj spet podaljšujemo, ampak prva zadeva je, da bo rešitev pravična, da ne bomo 14-krat, tako kot je bilo že večkrat rečeno, obremenili naših uradnikov, ampak moramo si pa tudi naliti čistega vina in vsi, predvsem pa naše službe ministrstva, izvršilna veja, iskati enostavne rešitve in pa čim cenejše. Na to sem samo želela opozoriti. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo želi predlagatelj mag. Andrej
Vizjak.
15
DZ/VI/48. izredna seja
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Dve stvari ne držita. Prvič, če ne bi bilo te izredne seje -kaj bi bilo potem? Potem bi zakon obvisel v drugem branju. Glede na verjeten scenarij, da bo lahko parlament razpuščen že v roku kakšnega tedna ali dveh, to pomeni, da zakon ne bi bil sprejet. Zelo preprosto. Kajti če je zakon v drugem branju obravnavan in je tretja obravnava napovedana, in tretje obravnave ni zaradi razpustitve parlamenta, potem zakona ni. Ali se motim, spoštovani predsednik? Jaz mislim, da je tako. Potem zakona ni. Potem so predčasne volitve, oblikovanje nove vlade. Lahko do nove vlade ne pride. Ne vem, glede na te volilne rezultate bo lahko isti kaos strank in strančic tudi po naslednjih državnozborskih volitvah - in kaj? KD za leto 2014, katastrski dohodek, bi bil nekajkrat višji za marsikoga. Tako da ni, spoštovana, nobeno zavajanje ali kakršnokoli neresnično govorjenje ali namigovanje, da če te izredne seje ne bi bilo in te današnje razprave ne bi bilo, da bi se zelo, zelo verjetno znalo zgoditi, da bi bil katastrski dohodek bistveno, bistveno višji. O tem sem jaz govoril. In verjetno res to drži - ne verjetno, stoodstotno. To je ena stvar, o kateri sem želel govoriti.
Druga stvar je pa ta. Glejte, omenili ste vlado leta 2012. Vlada leta 2012 je reševala zavoženo situacijo, ki jo je podedovala s sprejetim zakonom iz leta 20l1. Leta 2011 je vlada Boruta Pahorja sprejela zakon, ki je uveljavljal to novo metodologijo, ki je po moji oceni zgrešena. In jaz tukaj še enkrat sprašujem tudi morebiti državno sekretarko, naj mi poskusi odgovoriti na eno čisto preprosto deviacijo oziroma eno nelogičnost, neživljenjskost in nevarnost obstoječe rešitve, koncepta obstoječe rešitve, ki temelji seveda na odkupnih cenah pridelkov in stroških in tako naprej. In to so posplošene odkupne ... To je zelo podoben problem kot pri nepremičninskem davku. To se pravi, da mi imamo neko posplošeno skupno ceno, ki velja tako za onega, ki to odkupno ceno celo presega, ker jo pač zna tržiti in tako naprej, ima svoje trge, in enega ljubiteljskega, malega pridelovalca vina, sadja ali česarkoli, ki to dela ljubiteljsko. Se pravi ta dva sta na istem. Za njiju dva je pravzaprav isti davek.
Ali je to pravično? Jaz mislim, da to ni pravično. Jaz mislim, da to ni pravično. Zakaj ne? Zaradi tega, ker ima seveda mali pridelovalec s tem, ko to prideluje - tega ne dela zaradi ekonomske koristi, ampak dela zaradi okoliščin, v katerih se je znašel, bodisi da je, ne vem, vinograd, nasad podedoval bodisi ker to rad dela zaradi hobija in tako naprej. In seveda, če ta zadeva ni enormno obremenjena, potem v redu, še plačuje tudi davke. Če mu pa nekdo nesorazmerno odmeri davek, in za vinogradnike v nekaterih legah bi se katastrski dohodek povečal tudi za 10-krat, pomeni, da se tega enostavno ne bo več šel. In kakšen je potem na koncu izplen v blagajno in tudi sicer širši izplen? Slab. Kajti ta pridelovalec ne bo plačal več niti
evra ali bo pa plačal za gozd, kar je manj, veliko manj kot za vinograd ali karkoli, ker bo seveda opustil vinograd, ga posekal in pustil zadevo, da se zaraste. In potem ga bodo inšpektorji preganjali tamle. Mimogrede, jaz govorim iz prakse, saj imam vinograd. V moji neposredni bližini so opuščeni vinogradi, ki jih ni porezal nihče že nekaj let. Nekaj let!	In kako si
predstavljate, da bi še dodaten dvig katastrskega dohodka vplival na marsikoga, ki je danes na meji, ali bo to še delal ali ne? Kajti vinograd je obveza, ga je treba servisirati, delati v njem veliko, in ne nazadnje povzroča vam veliko stroškov. Pa še fizično morate biti, pa znati morate tudi ne nazadnje. Vrsta stvari je. In jaz vas svarim, ne teh ljudi še z davkom udariti, ker imajo že tako ali tako probleme. Tudi, glejte, potrošnja vina je v Sloveniji v znanih vinorodnih okoliših upadla zaradi najrazličnejših razlogov, tudi zaradi nenehne prisotnosti policije, nemogočih kazni, v tem trpi tudi turizem in še marsikaj. Pa jaz ne zagovarjam prekomernega pitja ali karkoli, da ne bi slučajno bilo. Ampak ne mi razlagati, da se lahko ene vinske turistične ceste, ki jih v Avstriji poznajo kot turistično znamenitost, pa jih imamo v Sloveniji tudi, odnesejo brez tega, da se tam vrši ponudba vina in tako naprej. Želim vam povedati, da je zaradi koncepta problem, ali bomo kdaj sploh takšen sistem uveljavili ali ne. Prav tako kot je bil pri nepremičninskem davku, ko ste se potem na koncu mučili z nerezidenčnimi in rezidenčnimi. Ker res po svoje ni pravično, ni pravično, da je rezidenčno enako obdavčeno kot nerezidenčno.
Po drugi strani bi pa lahko šli v sistem, tudi tu verjetno, v sistem pravzaprav neke enotne obdavčitve z neko olajšavo, ki poreže tiste male, tako kot je pri dohodnini, tako kot je pri dohodnini. In imate za nek prag, za nek prag oprostitve, ki prav tem malim, ki imajo nekaj sto trsov ali pa sadja ali česarkoli drugega, imajo tudi njive in podobno, prepreči, da bi bili prekomerno obdavčeni vizavi drugih. Tako da ob tej točki res velja izpostaviti, da se o tako pomembnih stvareh, kot je katastrski dohodek, kot so razne druge obdavčitve, še posebej nepremičnin, nima smisla, bi rekel, dogovarjati v nekih zaprtih krogih, ampak je potreba in nuja se o takih stvareh širše usesti in zmeniti. Pa ne samo s tako imenovano stroko, ki vidi bolj ali manj samo kšeft in tiste velike pridelovalce, ampak tudi z drugimi - s tistimi, ki zastopajo tudi ljudi, ki so pomembni pridelovalci hrane, so majhni in delajo bolj ali manj to zaradi samooskrbe. Tako da mislim, da ta zakon želi vrniti neko priložnost, da se o tej temi še stvari bistveno spremenijo. Menim celo, da bi bilo treba povsem nadomestiti ta zakon z enim drugim in bolj prisluhniti tudi življenju na slovenskem podeželju kot pa stališčem nekih strokovnjakov, ki ščitijo takšne in drugačne interese.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
16
DZ/VI/48. izredna seja
Besedo dajem Vladi, in sicer mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Kmetijska dejavnost je ekonomska dejavnost s svojimi posebnostmi in kot tako jo je treba upoštevati oziroma obravnavati. Prejšnji teden, mislim, da je bilo v četrtek ali sredo, v sredo, smo obravnavali predlog novele dveh zakonov, ki za ekonomske dejavnosti v celoti povečujeta možnost pavšalnega obdavčevanja z argumentom: treba je zadevo poenostaviti. Tukaj se pogovarjamo o zakonu, ki pomeni osnovo, od katere se obračunava dohodnina pri kmetijski dejavnosti, s katero se ukvarjajo posamezniki, kmetje. In ker imamo na določen način postavljeno metodologijo za izračunavanje tega katastrskega dohodka, tukaj pravimo, da premalo posebnosti upošteva, da premalo upošteva različnih značilnosti ali lastnosti, s katerimi se srečuje vsak posamezen pridelovalec takih ali drugačnih kmetijskih pridelkov. Poglejmo številke. Statistika objavlja vsako leto, kolikšna je dodana vrednost na posameznem ekonomskem področju. Za leto 2012 so za kmetijsko dejavnost določali dodano vrednost v višini 300 milijonov evrov. Katastrski dohodek v istem letu je bil 60 milijonov evrov, 5-krat nižji. Ali je mogoče problem stare metodologije ugotavljanja katastrskega dohodka, da je ta postavljen prenizko, in je nova metodologija, ki bi pomenila za letošnje leto 113 milijonov evrov osnove, mogoče bližja dejanski ekonomski moči na tem področju?
Se strinjam, gre za velike razkorake, velike razlike. Ampak vprašanje je, ali je ta razlika nastala zaradi tega, ker je stara metodologija postavila vrednotenje kmetijskega dela prenizko, ali nova metodologija postavlja vrednotenje tega dela previsoko. Ne smemo pozabiti, katastrski dohodek ni samo osnova za obdavčitev, je tudi osnova za pravice tistih oseb, ki so zavarovane na podlagi opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Ker je bilo veliko govora tudi o malih vinarjih, naj povem še ta podatek: večina malih vinarjev ima vinograde velikosti 0,3 hektara ali še manjše, pa vendar podatki iz registra pridelovalcev vina in grozdja kažejo, da 90 % pridelovalcev ta pridelek predela v vino in samo 40 % se porabi ali proda kot grozdje. Ta ocena in ta podatek sta upoštevana tudi pri določitvi višine katastrskega dohodka za vinograde, kjer se upošteva, da se večina pridelka predela v vino in ne uporabi kot grozdje. Moja ocena je, da bi uveljavitev tega zakona lahko prinesla obremenitev oziroma oceno vrednosti tržnega potencialnega dohodka na področju kmetijstva, ki bi bila veliko bližja dejanski dodani vrednosti. Ker pa gre za pavšalni sistem ocene dohodka, pa seveda ne more takšen pavšalni sistem, če naj bo enostaven, pregleden in uporaben, zajeti vsake posebnosti, ki se na tem področju uveljavlja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predlagatelj mag. Andrej Vizjak,
izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana državna sekretarka, povsem korektno ste seveda povzeli, kako je do tega prišlo, ampak povsem korektno vam tudi povem, da se s tem ne strinjam. Jaz se ne strinjam, da vi za veliko večino, recimo temu med 90 in 95 % pridelovalcev vina v Sloveniji, pravite, da pa čisto vsake specifike pa ne moremo upoštevati. To je pravilo, to ni specifika, in to dobro veste. Če vas spomnim na to, da se je tudi Evropska unija, ko govorimo o gospodarskih subjektih, kjer jih je tudi velika večina majhnih, posebej zavzela za majhne in je rekla "Think small first", pomisli najprej na majhne. Zato bi vas prosil, da pri ugotavljanju katastrskega dohodka tudi pomislite najprej na majhne. In to ni specifika, da boste rekli, da boste vsako območje posebej obravnavali ali drugače obravnavali - ne, to je velika večina pridelovalcev v tej državi, ki imajo, tako kot ste rekli, nekaj deset arov vinogradov. In oni niso običajni pridelovalci, kajti če oni nehajo proizvajati grozdje ali vino, to ne bo trgu verjetno nič pomenilo, pa tudi v njihovi preskrbi verjetno ne, bo pa imelo neko drugo, izredno neljubo posledico, da bomo imeli čedalje bolj zaraščeno in neurejeno slovensko krajino, ki je specifična, imamo razdrobljene parcele.
Skratka, ne morete tega primerjati kar z vsakim proizvajalcem česarkoli. Če en obrtnik, ne vem, v neki vasi zapre svojo delavnico, bodo verjetno stranke hodile kam drugam. Je to velik problem, ampak verjetno se da to na nek način nadomestiti. Če pa začnejo mali pridelovalci opuščati to svojo dejavnost zaradi nesorazmerno visokih obremenitev, potem pa bodo seveda kmalu ugotovili, da se tega ne bodo več šli, in bo imelo to drugo neljubo posledico. In še nekaj, večina teh vinogradnikov to dela kot neko postransko dejavnost, poleg tega delajo še kaj drugega. In res je, čim jim gre potem katastrski dohodek v dohodninsko napoved, so lahko obdavčeni tudi kar precej, glede na ta katastrski dohodek. Ni več nižja stopnja, ampak je lahko ena izmed višjih stopenj, kar pomeni, da se precej dohodnine potem plačuje kot posledica tako povečanega katastrskega dohodka - še dodaten motiv. Tako da bi vas prosil, tisti, ki seveda kreirate to politiko na tem področju, da raztrgate obstoječi zakon in koncept, ki dela, bi rekel, pavšalno vsepovprek, in uvedete na nek način specifike, vsaj specifiko za to, kar se v praksi dogaja.
Če ste to specifiko znali pri dohodnini uvesti, ker imate progresivno dohodninsko lestvico z določenimi splošnimi olajšavami, je lahko podoben koncept tudi tukaj, podoben koncept tudi tukaj. Tako da ne bi šel čisto vsak katastrski dohodek dejansko v dohodnino ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, praktično gre. In tudi je čisto vseeno, gre lahko tudi za isto zemljišče, ki je lahko pri različnih osebah različno obdavčeno.
17
DZ/VI/48. izredna seja
Tudi to je po tej logiki mogoče. Tako da menim, da je slaba stran Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in tudi vseh teh novel, ta, da je zadeva še vnaprej nejasna, kakšna bo. Danes ga ni tukaj med nami ... Ali pa državno sekretarko sprašujem, kakšna bo nadaljnja pot Vlade na tem področju. Ali bo za leti 2016 in 2017 in naprej pravzaprav nekako spremenila zopet ta sistem? V kateri smeri ga bo spremenila? Kaj se bo zgodilo, da ti pridelovalci danes, ki so dobili odpustek za dve leti, vedo, kaj jih čaka - ali gredo nabrusiti sekire in žage ali gredo posodabljati svoje nasade? Kajti ena negotovost na področju obdavčitve je najslabše, kar se lahko zgodi, ko človek ne more načrtovati, kaj bo s tem počel. In prosim vas za odgovor.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem Vladi, in sicer mag. Mateji Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Da ne bo pomote, obstoječi zakon o dohodnini oprošča plačila dohodnine oziroma izključuje iz davčne osnove katastrski dohodek, ki je nižji od 200 evrov. V Sloveniji imamo število zavezancev, ki se ukvarjajo z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, približno 535 tisoč 700. Od tega jih je zavezancev, ki jim gre katastrski dohodek v osnovo za plačilo dohodnine, 132 tisoč. Se pravi velika večina tistih, ki imajo v lasti zemljišča in so zaradi tega zavezanci iz naslova pridobitve katastrskega dohodka, je dohodnine oproščenih. Enako bi bilo tudi po novem oziroma bilo bi nekaj manj zaradi povišanja na določenih zemljiščih, nekateri pa bi bili tudi izločeni zaradi tega, ker se je na določenih kulturah katastrski dohodek občutno znižal, in zato je bil lani katastrski dohodek nižji kot v letu 2012. Kar se tiče pa vašega vprašanja, pa dobro veste, da to ni zadeva, ki bi jo Vlada, ki opravlja tekoče posle, lahko pripravljala naprej, tako da bo nova vlada morala odgovoriti, kako se bo nadaljevalo. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Predlagatelj mag. Andrej Vizjak,
izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovana državna sekretarka, vi ste mi povedali podatke za obstoječe obremenitve oziroma katastrski dohodek, ne pa za simulacijo novih izračunov, ki bi bili zlasti za nasade in za vinograde nekajkrat, tudi do desetkrat višji, in bi bilo seveda zavezancev za plačilo bistveno več. To je ena stvar. Druga stvar je pa ta. Zelo žalostno je, če vi danes, ko že drugič prolongiramo veljavnost ugotavljanja katastrskega dohodka, ne veste, kakšen je koncept Vlade za naprej. Saj vas ne sprašujem, kaj boste naredili naslednji teden, ampak v kateri smeri lahko pričakujemo, če boste seveda imeli to priložnost voditi vlado še po prihodnjih volitvah, v kateri smeri lahko pričakujemo rešitve. Jaz upam, da ta koncept pa
imate. Če pa nimate tega koncepta, pa bolje, da bi razveljavili tisti stari zakon, kajti kot pravite, je nekaterim dal odpustke, verjetno zlasti njivam in tako naprej, pri čemer je še dejansko nižji izplen. Zdaj ste pravzaprav škodo naredili temu proračunu oziroma poberemo tega davka še manj, kot pa smo ga po stari ureditvi. Res, to je neverjetna kreativnost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Preden dam gospe Ivi Dimic besedo samo še pojasnilo glede delovanja Državnega zbora. Če bo prišlo do razpustitve Državnega zbora, to pomeni samo skrajšanje štiriletnega ustavnega roka, sicer pa vsa ostala pooblastila za sprejetje zakonov ostajajo. Toliko mogoče za nadaljnjo razpravo.
Gospa Iva Dimic, imate besedo.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Državna sekretarka!
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki naj bi odložil za leti 2014 in 2015 in ki ne bi bil višji nekako od leta 2013 za osnovo, izračun osnove, seveda podpiram. Vsekakor se je treba predvsem pogovoriti o tem, kaj se je delalo do sedaj, da ta zakon ni bil pripravljen in da te spremembe čakajo četrto vlado, prihodnjo četrto vlado. Mislim, da je to neresno, neresno do državljank in državljanov, in neresno do tistih, ki so odvisni od kmetij in živijo in ki ne vedo, kaj se jim bo zgodilo leta 2015 oziroma kaj se bo zgodilo po letu 2016. To je vse preveč oddaljeno, premaknjeno na prihodnji čas, in jaz tukaj sprašujem, pa tudi sama sem že leto nazaj spraševala na odboru za kmetijstvo, kjer smo to obravnavali, kaj se počne na Geodetski upravi Republike Slovenije, kaj čakajo, kdaj bo Vlada sprejela sklep, da se morajo skupine ustanoviti. Jaz mislim, da je to neodgovorno delo. Oni so za to plačani, da čakajo, da bodo nekaj naredili, kmet pa mora plačati takoj, ker če ne bi nekih davkov plačal 4 leta, potem bi mu pol kmetije verjetno zarubili ali kakorkoli.
Mislim, da je tukaj povsem neodgovorno, da se te zadeve na tem področju ne premaknejo. Če gremo na to, da prihajam s konca, kjer smo na nadmorski višini 600 ali še 800 nadmorske višine, mislim, da je skrajno neprimerno bil predlagan izračun, da je v notranjsko-kraški regiji bila neka njiva najboljše kvalitete v primerjavi z osrednjo regijo, to, kar sem že govorila, v Ljubljani, kar za 100 evrov višja oziroma ovrednotena 277, ljubljanska pa 177. To govori o tem, da je na Geodetski upravi Republike Slovenije to delal nekdo, ki ni poznal razmer. Ni vedel, kje se te njive nahajajo in ni vedel, kakšne klimatske razmere tam vladajo, ni vedel, kako je s pridelavo in od česa so odvisni pridelovalci hrane na tistem področju. Naprej. Kaj pa potem sploh je osnova za izračun katastrskega dohodka? To je bilo danes že povedano, pa bom še enkrat ponovila, ker je bila ena pomembna stvar izpuščena. To je možnost
18
DZ/VI/48. izredna seja
pridelave na nekem ozemlju ali pa posek gozda na nekem področju minus stroški poseka ali stroški pridelave. To je pomembno.
In če se zdaj vrnem nazaj, sem tudi to spraševala, pa nisem dobila od Geodetske uprave takrat že odgovora, v čem so se stroški poseka pri gozdovih, ker je bilo 13-kratno povečanje notranjsko-kraške regije, v čem se je posek znižal, stroški poseka. Ker vemo, kakšni so stroški poseka. In če gremo še nazaj oziroma samo nekaj mesecev nazaj, da so ti stroški poseka in spravila po posledicah žleda za naše področje izredno, izredno visoki. Sem tudi že sama opozarjala, da je treba pri metodologiji za izračun katastrskega dohodka upoštevati tudi vse naravne nesreče, ki temu lahko sledijo, in tudi da se upošteva tudi za leti 2016 in 2017, ko se bodo ti izračuni delali, tudi na to, kakšna naravna katastrofa je ravno prizadela notranjsko-kraško regijo. Mislim, da je tukaj pričakovati ne 13-kratno povečanje katastrskega dohodka, ampak 13-kratno znižanje, zato, ker žal nič ne bo ostalo več v naših notranjskih gozdovih. Rada bi se pa še tega dotaknila nekoliko - ni tema tokratne seje, pa tudi drugi moji kolegi so zašli na drugo področje, pa tudi bodo zašli, ampak jaz bi samo tukaj rekla še nekaj, in tukaj je tudi poziv vseh kmetov in lastnikov gozdov, da je vendarle treba nekaj narediti.
Če je bilo predlagano, da se bo ustanovilo državno podjetje, ki bo odkupovalo les, in da imamo kupca v tujini, ki zahteva določene količine, zakaj se zdaj to ne sprovede, zakaj se ne sprovede, kljub temu, da ni ustanovljeno podjetje, da bi nekdo le spravil ta les, ki dejansko propada v gozdovih, na vlakah. Najhuje je to, da kmetje morajo plačati delavce za les, pa nič ne dobijo, in je to druga grožnja, kakšno bo socialno stanje v bodoče, v prihodnjih mesecih ali letih, lastnikov gozdov oziroma v največji meri so to kmetje. Sama bi se še tega dotaknila, kako pomemben je izračun davščin in katastrskega dohodka. Sama bi rada samo izpostavila en primer kmetije 15 hektarjev. Niti ni bil majhen katastrski dohodek za to gospo izračunan. Ostala je vdova s tremi šoloobveznimi otroki, majhnimi, sama ne prihaja s kmetije, in dobi 500 evrov mesečne plače, zajamčeno nizko plačo. Mislim, da je tukaj treba delati tudi nekoliko z neko takšno, lahko rečem, socialno noto, ker nazadnje našim kmetom, lastnikom kmetij ne bo preostalo nič drugega kakor - kaj? Da propadejo, da obupajo oziroma da se vdajo v usodo in upajo na nek boljši jutri. Upam, da jim bomo dali ta boljši jutri. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo ima gospod Robert Hrovat, pripravi pa se gospod Tomaž Lisec.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
Je kar treba povedati, da je bilo že v letošnjem letu postavljeno vsaj trikrat poslansko
vprašanje na temo KD. Postavljeno je bilo ministru za kmetijstvo Židanu, ki se je skliceval, da on ni pristojen, potem je bilo postavljeno Čuferju, ne enkrat, dvakrat, odgovorov ni bilo. To sem povedal zato, da se izognemo tisti razpravi, tisti debati, da smo mi vložili nek zakon, za katerega je Vlada mislila, da ga bo tako ali tako vložila. Glejte, tukaj glede na povedano, da je bilo vsaj trikrat sproženo to vprašanje in ni bilo korektnih odgovorov, nas je pač to pripeljalo do tega ali pa nas je vodilo do tega, da smo vložili ta predlog zakona. Vesel sem, da je končno, čeprav šele ob koncu mandata, prišlo do nekega soglasja, da končno poslanke in poslanci stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega za slovenskega kmeta, vinogradnika, lastnika gozdov in tako naprej. V tem mandatu se je vse preveč poslušalo Vlado. Vse preveč se je poslušalo Vlado in sledilo ukrepom Vlade, predvsem govorim seveda za koalicijo. Mi v Slovenski demokratski stranki in ostali v opoziciji smo vseskozi nasprotovali in opozarjali na probleme, ki so nastajali.
Poglejte, sicer gre res tukaj za finančni zakon, ampak kakorkoli gledamo, branik slovenskega kmeta je minister za kmetijstvo in okolje. In na tem področju ali pa na tem izpitu je žal minister za kmetijstvo in okolje padel, kakorkoli gledamo. Kakorkoli gledamo. Mečkalo se je, mečkalo, in potem je Slovenska demokratska stranka predlagala spremembo zakona, in zdaj smo mi krivi, da se gremo populizem in da bi tako ali tako Vlada to pripravila in pripeljala v Državni zbor. Ni res. Slovenska demokratska stranka je predlagala, vse poslanske skupine se s predlogom strinjate. Seveda hvala lepa za podporo. Zakaj smo mi predlagali spremembo tega zakona? Glejte, v letu 2013 je bil narejen izračun po novi metodologiji, ki je sporna, kakorkoli gledamo, to ugotavljate tudi predstavnice Ministrstva za finance, da je metodologija sporna in jo je treba popraviti. In imajo nalogo, neka strokovna skupina, ki prav tako, pa bom spet grdo rekel, mečka in mečka in ne da od sebe nič, pa bi že zdavnaj morala dati. In to je tisto, o čemer je govorila tudi kolegica Katarina, o uradnikih iz tretjega, četrtega, tisti, ki so plačani za to, da bi zadevo speljali in naredili, pa se stvar enostavno ne premakne.
Glejte, izračun je pokazal, da bi vinogradniki, kmetje, lastniki gozdov v letošnjem letu morali plačati približno 113 milijonov evrov davka. Ker pa mi predlagamo spremembo in novelo zakona, bodo pa kmetje, lastniki gozdov, vinogradniki plačali 47 milijonov evrov. Kaj to pomeni? Če bi obveljala ista metodologija za izračun iz leta 2013, bi letos kmet namesto tisoč evrov davka moral plačati 2 tisoč 500 evrov davka. Zdaj govorim posplošeno, ampak plastično zato, da bodo ljudje, ki nas spremljajo in ugotavljajo, kaj pravzaprav je Slovenska demokratska stranka predlagala, gledajo, vedeli, za kaj v tem primeru gre. Gre za enormne razlike. Če mi ne bi predlagali tega zakona, bi
19
DZ/VI/48. izredna seja
kmetje plačali bistveno več dohodnine. Seveda je bilo to treba preprečiti, in čakati na ministrstvo bi bila po mojem mnenju usodna napaka. Zato je bilo prav, da smo prišli ven s tem zakonom, kajti socialni, ekonomski status slovenskih kmetov se niža iz meseca v mesec, in ne govoriti, da se slovenskemu kmetu dohodki dvigujejo, višajo, da je standard boljši in tako naprej. Ni res, ekonomski, socialni položaj kmeta se vseskozi rapidno slabša.
In z obdavčitvami, takšnimi ali drugačnimi, kakršnekoli smo v tem mandatu v Državnem zboru obravnavali, in hvala bogu, da smo v opoziciji vseskozi opozarjali in da ni prišlo do uveljavitve davka na nepremičnine. Spomnite se, kaj je govoril takrat minister Židan, ko se je prvič začelo govoriti o davku na nepremičnine. Rekel je: "Vse bom naredil, da to preprečimo. To je treba preprečiti." Kaj se je zgodilo na koncu? V Državnem zboru je bil zakon sprejet. Če ne bi bilo ustavne presoje Slovenske demokratske stranke, o kateri je Ustavno sodišče odločalo, bi danes kmetje bili obdavčeni še in še, tudi za nepremičnine. In to je tisto, o čemer mi vseskozi govorimo. In če pridodamo tukaj še KD, če pridodamo pri Zakonu o gozdovih prevoznice in še in še bi lahko našteval, da ne govorim o visokih kaznih, enormno visokih kaznih za tiste majhne prekrške, potem je jasno, da se v tem mandatu ni delalo za kmeta, ampak se je delalo proti kmetu. In hvala bogu, da je konec mandata, da se bodo karte na novo premešale, in jaz si močno želim, v dobro slovenskega kmeta, da Slovenska demokratska stranka dobi priložnost za vodenje ministrstva za kmetijstvo. Resnično si želim, ker mislim, da bi bila to edina prava pot in edina rešitev, tudi za male kmete, ne samo za velike, kot se jih zagovarja zdaj, predvsem za male kmete. Predvsem za male kmete je treba poskrbeti, ker jih je več kot 90 % v Sloveniji, in to bi bila prava pot. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima Vlada, mag. Mateja
Vraničar.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa.
Še enkrat ponavljam, katastrski dohodek ni davek. In izjava, da je treba plačati 113 milijonov davka napram 47,5 milijona davka, je netočna. To je osnova, ki gre v izračun za dohodnino. Koliko je dejansko davka od tega plačanega, je odvisno od osebnih okoliščin vsakega posamičnega zavezanca. Glede na efektivno stopnjo dohodnine od kmetijske dejavnosti, ki znaša približno 18 %, je bilo v lanskem letu od osnove katastrskega dohodka pobranega za približno 8 milijonov davka in ne 47. In tudi osnova, o kateri sem jaz govorila prej, 113 milijonov, je osnova in ne davek, ki je bil za kmetijsko dejavnost plačan. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Hrovat, menite, da ste bili narobe razumljeni, imate repliko, izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Seveda sem bil narobe razumljen. Ali dohodnina je davek ali ni davek?! O čem sem jaz govoril?! Točno o tem sem govoril! Razumem in vem, da je KD osnova za odmero dohodnine, in ne mi polagati besed v usta, ki jih nisem izrekel na takšen način! Jaz sem govoril o obdavčitvi, o davkih. Ali je dohodnina davek? Samo to mi povejte. Zame je davek!
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Tomaž Lisec, pripravi pa se gospod Branko Ficko.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, ostali vladni predstavniki!
Rdeča nit problematike katastrskega dohodka je, hočeš ali nočeš, gospod Dejan Židan. Leta 2011 je bil minister za finance gospod Križanič, minister za kmetijstvo gospod Židan. Zadeve so se zakomplicirale. Res je, da ena vmesna vlada tega ni reševala, ampak tudi sedanja super ministra, kot jima nekateri pravijo, gospod Čufer in gospod Židan, kot minister za finance in minister za kmetijstvo, tega nista rešila. In glede na stanje, kakršno je sedaj v njunih strankah, lahko dasta vsaj za eno pivo poslancem SDS, ker jima rešujemo tisto, kar bi morala reševati sama. Mi rešujemo. In to, kar danes počnete poslanci koalicije, ko skušate minimizirati ta zakon, češ saj to pa za slovenskega kmeta ne igra nobene pomembne vloge - to slovenskemu kmetu lahko govorite, ampak njegov izračun, tako katastrski dohodek kot posledično potem višje plačevanje dohodnine, vaše teze postavlja na laž. Še več, po tem, ko sta ministra Čufer in Židan to problematiko pustila, da jo bo dokončno reševal nek drug ministrski dvojček, si je Vlada oziroma so si vladni uradniki, ki naj bi bili strokovni ne glede na to, iz katere opcije prihaja minister oziroma iz katere opcije je vlada, preko amandmaja na odboru kupili še eno leto časa, da si bodo še lažje vzeli prosti tek in se ne bo dogajalo nič.
Prej je rekla kolegica Katarina Hočevar: "6 let se že rešuje oziroma se bo reševalo." Spoštovani, kaj počnejo uradniki na Ministrstvu za finance in kaj počnejo uradniki na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, če nimajo drugega za delati, kot pa da se sklicujejo, da je pač Geodetska uprava tista, ki jim je dala napačne izračune, po katerih bi slovenskega kmeta udaril katastrski dohodek tudi za več kot desetkrat za določene dele Slovenije, kot na primer vinogradnike v Posavju, čebelarje in še nekatere ostale? In jaz razumem ministra Čuferja, da je v bistvu to zanj ena taka marginalna zadeva, kajti z vsem, s čimer se ukvarja, potem pa se je še treba spoznati na področje kmetijstva. Ampak dejstvo pa je, da če že minister za finance ne razume oziroma niti ne želi slišati o kmetijski problematiki, pa je minister za kmetijstvo tisti, ki bi moral zavihati rokave, in če želi biti branitelj
20
DZ/VI/48. izredna seja
slovenskega kmeta, zadeve rešiti, ampak zadeve rešiti v prid slovenskega kmeta, predvsem tistega malega kmeta, o čemer je prej govoril moj predhodnik Andrej Vizjak, ki jih je po podatkih skoraj 95 %. Skratka, karkoli se sedaj Vlada sklicuje, da je nekaj osnova, nekaj je pa potem plačana dohodnina - vse to bi plačal slovenski kmet. In najbolj bi to plačal tisti mali kmet.
In spoštovani, to je dokaz, da je ta mandat tega ministra bil naperjen proti majhnemu kmetu: davek na nepremičnine, prevoznice, ki so se dotaknile izključno malega kmeta, ne pa velikih koncesionarjev, globe za majhnega kmeta, ki pelje domov več kot 6 kubikov lesa in podobno. Minister pa si je opral roke pri tistih najbolj ključnih problemih kmetijstva - koncesije na področju dimnikarstva ... Imeli smo priložnost na eni nočni seji, da bi to spremenili, pa se je umaknil. Leta 2016 poteče koncesija o gozdovih. Nič se o tem ne govori. Nek nov minister bo vse to, kar mu je ta minister ali slabega nakopal ali pa mu pustil odprto vprašanje, moral storiti. In jaz verjamem, da bo naslednji minister za kmetijstvo in okolje res moral biti en super junak, da bo vse zadeve rešil že pred 1. junijem 2015, če hočemo, da bomo leta 2016 imeli zadeve obkljukane, rešene. Da zaključim. Glede na amandma, ki je prišel s strani Vlade, da se te prehodne rešitve zamaknejo še za eno leto, imam občutek, da ali na obeh ministrstvih niti ne vedo, kako bi rešili, ali pa zadeve niti ne znajo ali pa ne želijo reševati, in se bodo verjetno leta 2016, kdorkoli bo poslanec, kdorkoli bo minister, srečevali znotraj tega prostora in spet iskali zlato žilo reševanja katastrskega dohodka, ki pa naj bi bil v prid slovenskemu kmetu. Ampak vprašanje je, ali bo res dobra rešitev za slovenskega kmeta.
Sam se spomnim razprave iz lanskega junija tako na odboru, na predlog kolegov iz Poslanske skupine SLS, kot tudi pred tem, ko smo pet pred dvanajsto sprejeli zakon, kjer smo to norijo, ki jo je pripravil Gurs kot izračun, kot metodologijo, potem pa je vse to šlo mimo oziroma preko ministrstev, zavrli, da slovenski kmet ne bi bil tudi do desetkrat več obdavčen. In takrat si je še vedno Vlada vzela 10 %, pa lahko dvignemo. Še vedno si je vzela 10 %. Tega v našem zakonu ni. In verjemite mi, če ne bi SDS prišel s tem zakonom - pustimo to, s čim se sedaj ukvarjata gospod Židan in gospod Čufer. Če mi ne bi prišli s tem zakonom, vam garantiram, da bi prišla Vlada, če bi prišla, če bi prišla, da bi si sigurno vzela 10, 20-odstotni delež, kajti po padcu nepremičninskega davka se lovite za vsak tisočak, za vsak milijon evrov, da ga spraskate v državni proračun, kjer puščate ogromno luknjo. In tudi s to višjo osnovo, s 47 na 113 milijonov, posledično to pomeni višjo dohodnino, bi se pa le nekaj nakapljalo v ta obubožan državni proračun, in to bi plačali slovenski kmetje, tisti najmanjši. Naš zakon to onemogoča in zato hvala vsem tistim, ki ga boste tudi podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Branko Ficko, pripravi naj se mag. Ivan Vogrin.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala. Še enkrat lep pozdrav!
Danes bomo izračune katastrskega dohodka po tej novi metodologiji zamrznili. Zakaj? Ker že od leta 2011 ni uveljavljen in nekaj je bilo tu hudo narobe. Ali je to na strani Gursa ali koga drugega, bi bilo tudi treba raziskati in poiskati odgovornost, ampak pustimo to zadevo. Dejstvo je, da katastrski dohodek, ta višina, ki se vrti okoli 60 milijonov evrov, da država od tega dobi cca 6 oziroma kot je prej rekla državna sekretarka, cca 8 milijonov. Seveda je treba te številke primerjati z drugimi podatki v kmetijstvu. Evidentiran prihodek v kmetijstvu je cca 1,2 milijarde in ugotovljena dodana vrednost je 350 milijonov. Teh 350 milijonov bi seveda morali jemati kot neko osnovo za izračun dajatve oziroma tistega prispevka, ki naj bi ga kmetijstvo dalo državi nazaj. Seveda je pa tu treba upoštevati vložek v kmetijstvo, ki je na letni osnovi cca 400 milijonov evropskega denarja s slovenskim prispevkom, od tega cca 140 milijonov neposrednih plačil.
Seveda se moramo takrat odločiti, ali bomo kmetijstvo še imeli naprej kot socialno kategorijo ali bomo imeli kmetijstvo v pravem smislu gospodarjenja. Moj predlog bo tudi v bodoče, ko bodo ministrstva, govorim o obeh, in finančno ministrstvo, seveda ob sodelovanju ministra za kmetijstvo, ugotavljalo pravilno osnovo oziroma pravilno metodologijo, predvsem upoštevalo višino prihodka v posamezni kmetijski dejavnosti, vložek evropskih sredstev iz slovenskega denarja na letni osnovi, predvsem pa dodano vrednost. Ker je že danes bilo dosti govora o obremenitvi najmanjšega oziroma manjšega kmeta, bo moje priporočilo vedno, da naj obe ministrstvi upoštevata kategorijo v novi reformi kmetijske politike do leta 2020, ki opredeljuje, da bo minimalen prispevek evropskih sredstev v višini enega hektarja. In potem imamo lahko neko višino, bi rekel, tako imenovane socialne kapice, da tisti, ki ima 10 arov, 20 arov vinograda, ne bo obremenjen z enako višino kot pa tisti kmetje, ki se res ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Predlagam, da finančno ministrstvo ima sodelovanje predvsem Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki iz svojih strokovnih osnov, predvsem pa iz evidentiranega prihodka, predvsem dodane vrednosti, ima prave podatke po posameznih kmetijskih gospodarstvih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo bi lahko imel mag. Ivan Vogrin, vendar ga ni v dvorani, zato ima besedo gospod Marijan Pojbič, pripravi naj se gospod Jožef Jerovšek.
21
DZ/VI/48. izredna seja
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Mislim, da je prav, da uvodoma povem, da sem se sam rodil v vasici v Slovenskih goricah, kjer smo imeli doma z družino majhno kmetijico, ki smo jo skupaj res s srcem obdelovali in se zavedali, kako pomembno je pridelati domačo hrano in ne kupovati po teh centrih okoli, ki jih imamo po Sloveniji, kako je ta hrana bistveno bolj zdrava in tako dalje. In smo se tega še kako zavedali. Zato me ta stvar še toliko bolj skrbi, ker vem, da te majhne kmetijice in teh ljudi, ki živijo v tem okolju, ne moremo in ne smemo dodatno obremenjevati, če želimo, da to okolje ostane obdelano, če želimo, da bomo pridelovali tudi na teh malih kmetijicah zdravo hrano, slovensko hrano, za katero sem prepričan, da je še kako pomembna za prihodnost in tudi zdravo življenje slovenskega ljudstva. In tega se moramo vsi skupaj tukaj zavedati. Zato me toliko bolj skrbi, da je prav vlada Alenke Bratušek in koalicija za te majhne kmete in za to kmetstvo popolnoma izgubila tisti realni kontakt. Če gledamo vseskozi, če samo omenim povišanje DDV, omenim trošarine, da ne govorim o kaznih v kmetijstvu, da ne govorim o nepremičninskem davku, ki ga je hvala bogu razveljavilo Ustavno sodišče. In sedaj še do dva, do trikratno povečanje plačila katastrskega dohodka.
Veste, kaj to pomeni za te majhne kmetijice in to ruralno okolje? To je direktni napad na podeželje! Ta vlada in ta koalicija je po vsem tem, kar je naredila, očitno zavestno sledila takšnim ciljem. To je pa res skrajno nedopustno, skrajno nedopustno, in državljanke in državljani Slovenije si kaj takega ne moremo dovoliti, da bi dovolili, da se na tak način stvari v tej državi peljejo naprej! In hvala bogu, to pa si tudi upam poudariti in trditi, da so pred vrati volitve. Zakaj? Predvsem zato, ker je naenkrat, ko so pred vrati volitve, koalicija podprla predlog, koalicija in vlada, predlog, ki ga je predlagala Slovenska demokratska stranka, in to je predlog tega zakona. Hvala bogu! Upam, da bodo vsak mesec volitve v slovenski parlament, da bodo takrat koalicijske stranke in Vlada odreagirale tako, kot so odreagirale v tej situaciji, torej odreagirale v interesu mojih ljudi, mojega naroda, našega naroda, Slovenskih goric, kompletnega slovenskega podeželja in kompletne Slovenije. To se mi zdi izjemno pomembno.
Upam, da bo ta duh veljal tudi v prihodnje, da bomo začeli v tej državi, ne samo Slovenska demokratska stranka in opozicija, delovati v interesu slovenskega človeka, v interesu slovenskega naroda, ne pa v interesu posameznih pokvarjenih lopovskih skupin, ki še naprej ostajajo popolnoma nedotaknjene! Mi pa s takšno zakonodajo obremenjujemo tiste, ki so v tej družbi po moji oceni najpomembnejši in najšibkejši, in to je nedopustno! To je nedopustno! In ko se vrnem k temu zakonu, ki smo ga predlagali v Slovenski demokratski stranki, smo v cilje in načela predloga zakona
zapisali naslednja pomembna stavka: "Cilj predloga zakona je določitev pravične in sorazmerne davčne obremenitve za slovenskega kmeta." Še enkrat ponovim: določitev pravične in sorazmerne davčne obremenitve za slovenskega kmeta in s tem zagotovitev njegovega obstoja delovanja tudi v prihodnje. Še enkrat ponovim: in s tem zagotovitev njegovega obstoja in delovanja tudi v prihodnje. Ali lahko kdo reče, da to ni tisto, kar od nas pričakuje slovensko kmetstvo? In v drugem stavku smo zapisali: "Z rešitvijo, s katero se višina katastrskega dohodka v letih 2014 in 2015 omejuje na višino katastrskega dohodka, kot je bila odmerjena v letu 2013, se zasleduje načelo sorazmernosti preko prilagajanja novih izračunov realnim višinam dohodkov."
Torej, naredili smo tisto, kar smo prepričani, da bi zdavnaj že morala narediti ta vlada ali pa še prejšnja vlada, Boruta Pahorja, ki je zakon in metodologijo sprejela leta 2011. Ravno zaradi tega bi se katastrski dohodek povišal tudi za dvakrat, trikrat ali pa v nekaterih primerih celo za desetkrat. In hvala bogu, da imamo v tem parlamentu Slovensko demokratsko stranko, ki se je temu uprla in dokazala skozi vloženi zakon, da se s takim načinom obravnave slovenskega kmetstva ne strinja, in predlagala rešitev, ki je v tem trenutku edina sprejemljiva za slovensko kmetstvo. Spoštovana Vlada, draga koalicija, za zaključek še to: prepričan sem, da bi ta vlada in ta koalicija morala pobrati denar mafiji, lopovom, hudodelskim združbam, privilegirancem in vsem tistim, ki so uničili to slovensko družbo, ne pa in nikakor ne pa tistim, ki so tako ali tako že najbolj obremenjeni, in ne tistim, ki živijo na robu preživetja, nikakor pa ne slovenskemu kmetstvu, slovenskemu malemu kmetu, ki, sem prepričan, je še kako pomemben za to, da bomo v Sloveniji v prihodnje lahko uživali zdravo hrano, in še kako pomemben za to, da bomo v Sloveniji zdravo živeli. Zato si ne smemo, in prosim vas, da ta zakon tudi v tretjem branju potrdite, da se temu izognemo, da dodatno ne obremenjujemo slovenskega kmeta in slovenskega kmetstva.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Na vrsti je gospod Jožef Jerovšek, za njim se prosim pripravijo gospod Ivan Grill, gospod Andrej Čuš, gospod Dragan Bosnič.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospa predsedujoča. Kolegice in kolegi, gospa državna sekretarka!
Preprečevanje ali pa oviranje prekomernega izkoriščanja slovenskega prebivalstva, tako delavca kot kmeta, je ena temeljnih nalog poslanca v slovenskem parlamentu, pa naj bo to opozicijski ali koalicijski poslanec. Vendar jaz te zavesti ne čutim generalno v tem parlamentu, kajti poglejte, v letu 2011, ko je bil sprejet ta zakon, se je začela ta
22
DZ/VI/48. izredna seja
mentaliteta preizkušanja potrpežljivosti, strpnosti in zmožnosti slovenskega kmeta. Takrat so bili ministri v tisti vladi gospod Lukšič, gospod Židan, gospod Križanič. In tukaj je spet doživela reinkarnacijo tista politika, ki je bila po drugi svetovni vojni ves čas prisotna v predhodnici te stranke, iz katere izhajajo ti trije ministri -tlačenje slovenskega kmeta in stalno preizkušanje njegove vzdržnosti, do katerih mej. To se je v letu 2011 in že prej v času tiste vlade začelo. Kmetje so vedno preizkusni vzorec za to, kako se še lahko posledično dodatno obremeni slovenskega delavca, kajti ta mentaliteta v partiji je vedno bila, češ kmetje se niso sposobni organizirati, ne štrajkajo. Tukaj je primeren preizkusni vzorec za to, kako se še lahko dodatno izkorišča delavca in človeka, ki si z lastnim delom služi kruh. In ni čudno, da je v tej vladi, pri ministrih Lukšiču, Židanu in Križaniču, nastal tak zakon. In sedaj, ko so se naredili ti izračuni, ki so pokazali, da je bilo zamišljeno, da se kmetom od trikrat do štirikrat poveča osnova za katastrski dohodek, in seveda se jih na tej podlagi izžema, ste, moram reči, bili malo nerodni, počasni in niste pravočasno, čeprav ste imeli ta plan, tega izvedli in je zadeva prišla v čas, ko ste že slutili, da je tukaj gospod Jankovic napovedal razdor stranke in posledično tudi propad te vlade. In takrat je bil hitro sklep na mizi, da je treba to odložiti ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Jerovšek, osredotočite se na zakon, prosim.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Ali ne govorim o tem, na kakšen način je to nastalo? Če so drugi prej omenjali, kdaj je bil sklep Vlade, jih niste prekinjali! Da je Vlada tudi proti temu, da se takoj uveljavi ta zakon, kajti zavedali so se, da bi tik pred volitvami vpeljava tega izkoriščevalskega davka pomenila oslabitev možnosti na volitvah. In seveda je bil takoj tudi na Vladi sprejet ta sklep, da se to začasno odloži. Vendar v osnovi je pa bilo predvideno to, čeprav kmetje svojega dohodka ne koristijo za luksuz, v 99 % ne. Če imajo dohodek, dobiček, ga reinvestirajo, in takšnih ljudi si država mora želeti, ne pa da študira, na kakšen način jih čim bolj davčno obremeniti. Seveda zdaj se vsi strinjate, kar je hvalevredno, vendar na vidiku -ta val bo sledil na novo. Sedaj ste prenesli svoja pričakovanja in vse to na tiste politike, ki so bili v času te vlade in sedanje vlade svetovalci te vlade, kot so gospod Cerar, gospod Šoltes, in to se bo na isti način nadaljevalo. Videlo se je, da tudi sedaj pod gospodom Židanom in finančnim ministrom, in smo imeli reinkarnacijo vseh možnih davkov, ki so si jih izmišljali tudi v prejšnjem sistemu. Jaz sem samo čakal, kdaj bodo uvedli davek na samorodnico, vinsko trto samorodnico. To je bilo po drugi svetovni vojni dolgo. Če je imel kdo brajdo iz šmarnice, je bil obdavčen dodatno. To so bili specialisti, razumeš, čeprav so ljudje ...
In sem pričakoval, da bo minister Židan tudi to uvedel, ker vidim, da je vse tiste vzorce uvajal, kar so nekoč naumili. Zaradi tega jaz vem ... Ampak to je bilo takrat v času, ko je to bilo pač, gospod Kardelj, ki je nekako sovražil kmeta. Vem, da so se starši tresli, če je imel on govor, kaj bo spet med vrsticami povedal, kje se bo nacionaliziralo, kaj se bo kmetu vzelo. Zdaj je to popolna reinkarnacija tega, popolna reinkarnacija tega, in treba je to ljudem povedati. Ne pričakovati, da bodo ti novi akterji, ki vstopajo prihodnji teden na politično sceno, drugačni, da so odmislili to. Ti so bili svetovalci teh vlad, levičarskih, ti so bili svetovalci teh vlad, in to je samo prevara za prevaro, ki gre iz mandata v mandat, zato še to, da bomo danes verjetno preprečili, da bi se ta izkoriščevalski zakon uveljavil, ni dokončna rešitev, kajti to ostane v podzavesti ljudi, ki pristajajo na iste ideološke vzorce, da je treba stalno zategovati pri kmetu in delavcu, dokler je v stanju preživeti. Ljudje morajo biti pozorni, in zaradi tega tudi danes govorimo, ker smo v času pred volitvami, da se te nadloge nismo dokončno rešili, da so na pohodu nove prevare, s pomočjo katerih bodo to skušali na hrbtih kmetov in delavcev uveljaviti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lep pozdrav, kolegice in kolegi, državna sekretarka s sodelavci z ministrstva!
Pravzaprav bi lahko rekli, da naj bo ta vlada še nekaj časa, ker sedaj končno ima bolj resno opozicijo, sedaj ko več - razen Socialnih demokratov seveda, oni tako ali tako ne vedo, kaj bi in kje bi bili. Ko pa so na oblasti, takrat pa naredijo toliko škode, da jih v 10 letih ne moreš popraviti, to je pa seveda druga resnica Pahorjevih 7 milijard in tako dalje. In za nekatere sigurno velja tudi to, pa nisem imel namena s tem začeti, ampak sedaj pač moram, to, kar je zapisal ameriški novinar v New York Times o Sloveniji. Zapisal je takole: "Obstaja država v Evropi pod Alpami, ki meji na Balkan in je omejena sama s seboj. Tam nezaposleni največ delajo, tam živijo ljudje na najbolj plodni zemlji, ki pa je neobdelana, ker se obdelovanje plodne zemlje kmetom ne splača." Da nadaljujem. Torej, takšen način, in tako bi bilo bolj prav, da bi vlada res vladala in da bi ji v parlamentu zavrnili tisto, kar ni dobro za ljudi oziroma kar se da še izboljšati. In to se sedaj dogaja, da parlament zna tudi na takšen način delovati. Če bi na takšen način delovali, sem prepričan, da marsikateri od sprejetih davkov v zadnjem času ne bi bil sprejet in da bi bil po vsej verjetnosti predlog zakona o katastrskem dohodku že zdavnaj razrešen, in glede na pripravljeno novo metodologijo - tako kot je prej državna sekretarka rekla, ali nova metodologija precenjuje vrednosti oziroma stara metodologija
23
DZ/VI/48. izredna seja
podcenjuje, ko delamo primerjavo med eno in drugo, kaj potem pride za osnovo za odmero davkov.
Definitivno sta očitno obe pomanjkljivi, definitivno sta slabi in, veste, definitivno je to, kar se je dogajalo zadnje leto, da državljani, da podjetniki, da gospodarstveniki, da obrtniki ne vedo, kako bodo naslednji mesec, kako se bo kolo vrtelo, ko se nonstop zavrti samo okoli novih davkov, da se torej to ne dogaja. In če bi delovali na takšen način, potem bi seveda imeli največ od tega prav državljanke in državljani, ker bi Vlada enostavno morala vladati. Sedaj pa je tako rekoč ležala v senci vladne koalicije in marsikaj se je dogajalo v nasprotju tudi z voljo, tudi s prepričanji marsikatere poslanke ali poslanca iz koalicije, ko smo se tako med hodniki pogovarjali, ko niso bile prisotne kamere, ampak je seveda velikokrat bilo potem rečeno: "Ja, ampak kaj češ, koalicijo je treba podpreti." Bistvo je, da bi se morali vladni poslanci bistveno bolj trdno pogajati z Vlado takrat, ko so sami na zaprtem delu, takrat, ko niso prisotne kamere. Pošteno lahko povem, da ko sem bil sam član koalicije, smo to delali, in še kako trdo in še kako dolgo se velikokrat o nekaterih zadevah nismo strinjali in so morali ministri stopiti korak nazaj. Povedali smo jim tudi, da če ne znajo, potem naj gredo, ker mi smo izvoljeni, njih pa mi zamenjamo, jih postavimo in tudi razrešimo. Takšen način, če bi seveda deloval parlament, bi bilo bistveno bolje in bi vsi skupaj bistveno več od tega imeli, to pomeni bolj socialno državo, imeli bi boljše plače, pokojnine, delovna mesta, mladi ne bi bili na takšnem robu, kot so sedaj.
V Slovenski ljudski stranki bomo seveda amandmaje in besedilo zakona v tretjem branju podprli, in vesel sem, da imamo danes tretjo obravnavo, ker če tega ne bi bilo, če bi bil parlament razpuščen in ne bi bilo izredne seje -vemo, da je potrebno takrat celo dvotretjinsko soglasje za pomembne zadeve, da se uvrstijo na dnevni red po razpustitvi parlamenta -, se bojim, kaj bi to pomenilo za katastrski dohodek v letu 2014, če seveda tega ne bi sprejeli. To danes bo sprejeto in seveda to je tudi dobro. Ko je prej državna sekretarka govorila o povprečju vinogradov, 0,3 hektarja, torej 30 arov. V Slovenskih goricah in Halozah je individualnih vinogradov veliko, tudi manjših kot - to je povprečje - 0,1, vinogradi od 10, 15, 20 arov. Da ne prodajajo grozdja in večina od tega preide v vino, je res, ker seveda prodaja grozdja danes pomeni enostavno ne prodati - dati. Ker v veliki meri veste, kaj se dogaja po teh zadrugah. Kmetje tega ne dobijo plačanega tako, kot bi to moralo biti. Tudi po tisti minimalni, mizerni ceni, ki jim ne pokrije niti stroškov, ne dobijo, je pa to seveda drugače v sosednjih državah. Jaz sem bil pred kratkim v eni takšni pokrajini v Franciji, kjer so ustanovili kmetje zadrugo in seveda zadruga dela v njihovem interesu, grozdje je plačano 48 % na celotno ceno. 52 je za predelavo, prodajo, marketing in tako dalje. Če
tam potem kaj ostane, si zopet družbeniki med seboj to razdelijo. Pri nas je žal to popolnoma drugače.
Kmetijsko politiko je treba postaviti, dragi moji poslanke in poslanci, popolnoma na nove temelje. Slovenija ni Švedska, ni Nemčija, ni Francija, Slovenija je takšna, kot je, od morja do planin, vmes pa ima Slovenske gorice, vmes ima druge dele, ki jasno nimajo po 100, 200, tisoč hektarjev obdelovalnih površin, ampak bistveno manjše. Tradicija je pri nas drugačna s kmetijsko politiko, davčno politiko, katastrsko politiko. Spomnite se, ko smo obravnavali zakon o nepremičninah, ki ga je hvala bogu Ustavno sodišče razveljavilo. Če bi ga danes obravnavali, sem prepričan, da ne bi bil sprejet. Prepričan sem, ker bi velika večina tistih poslancev, ki se tudi takrat ni strinjala, glasovala po lastni vesti, ker pač več ni odgovorna neki vladi, ki več ni njena, ki je razpadla, ki je enostavno več ni. In dejstvo je, da s takšno davčno politiko seveda ne bomo ohranili slovenskega podeželja, ne bomo ohranili tega, kar so nam naši dedi, babice in tako dalje zapustili. V Slovenski ljudski stranki smo, če se spomnite, že maja lansko leto opozorili na to sporno metodologijo in seveda povedali, tudi že danes v svojem stališču, da so povečane obremenitve, ki so se za kmetijstvo zgodile, številne, preštevilne in da to ni prava pot. Jaz upam, da bomo po novih parlamentarnih volitvah dobili takšno koalicijo, ki bo bolj upoštevala stališče kmetov, stališče obrtnikov in stališče podjetnikov.
Če bo vse to v glavnem upoštevano, če bomo drastično znižali davke, bomo s tem seveda na drugi strani tudi povečali vse od samooskrbe do zaposlenosti, gospodarske rasti in tako dalje. Mi moramo ljudi spodbuditi, da bodo ohranjali tudi podeželje. Pol hektarja, en hektar zemlje - predstavljajte si, kaj to pomeni za obdelavo nekega komunalnega podjetja, ki pa moramo za to plačati, ali pa če zraven nekdo, ki tam živi, mimogrede svoj prosti čas vloži v to, zato ker ima ljubezen do tega, ker je vezan na zemljo, ker je enostavno slovenski patriot. Tukaj iz ljubljanskih pisarn pa bi ga seveda radi zaradi tega dobesedno obglavili. Prava rešitev bi bila, da bi se s kmetijsko politiko na tem nivoju - na državnem nivoju se pravzaprav kmetijska politika regulira v Bruslju. Da bi se pa na tem nivoju in okrog obdavčevanja in tako dalje regulirala in da bi se ukvarjali z njo na regionalni ravni. To pomeni, da so za to državo nujno potrebne regije. S tem bomo rešili marsikateri problem. Poglejte, nekateri so napovedovali ukinjanje občin, nekaj tistega, kar je dobro, na ta način z davki, seveda bi ukinili tudi kmetije, družinske kmetije, ki ne prinašajo nobenih zaslužkov, ampak seveda prinašajo, doprinašajo, če hočete, do samooskrbe tiste družine takrat, v tistem trenutku, tudi ko je lahko najhuje, ko se nam zgodijo razne katastrofe, povodnji, poplave, ujme in tako dalje. Takrat je vse to pomembno, ko ni, ne vem, elektrike in tako dalje.
24
DZ/VI/48. izredna seja
Na ta način je to slovensko podeželje in slovensko kmetstvo še kako pomembno in seveda ga ne smemo uničevati z nekimi davki, dobiti nekaj milijonov, po drugi strani pa smo pustili milijarde vsem tistim lumpom, ki so jih odpeljali, nič se jim ni zgodilo. Banke, milijarde se mečejo v banke in tako dalje. Upam, da prihajajo za celotno Slovenijo, za celotno državo boljši časi, časi, ki nas ne bodo več zadolževali, tako kot ta mandat. Že prejšnji mandat gospoda Pahorja je bil dejansko na rekordnem zadolževanju, gospa Alenka Bratušek pa je rekordno zadolževanje, ki ga je seveda povečala s tretjo potenco, povečala, zaznamovala, in ona je prepričana, da je vse skupaj daleč najboljše -je, seveda z njenega zornega kota ljubljanskega birokrata -, dvigovanje dajatev in prispevkov.
Sam osebno bom amandmaje in tudi zakon podprl.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Andrej Čuš, za njim se pripravijo gospod Dragan Bosnic, gospod Jožef Horvat in gospod Ljubo Žnidar.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Lep pozdrav gospe Vraničar ter kolegicam in kolegom!
Novela Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka po mojem mnenju prinaša za slovenske kmete pravičnejše in bolj sorazmerne davčne obremenitve. S tem pa se bo seveda tudi pomembno vplivalo na to, da se slovenskemu kmetu omogoči, recimo, vsaj minimalno dostojno prihodnost in obstoj. Moramo vedeti, da so bile vse te dajatve in obremenitve, ki jih je sprejela vlada Alenke Bratušek v tem enem letu, zelo škodljive, to kažejo vse raziskave. Po drugi strani pa so vse več ljudi, tudi mladih, odvračale od kmetijstva, ne samo od kmetijstva, ampak tudi od tega, da bi si sami kaj upali, se podali v svet podjetništva, se osamosvojili. Enostavno je bil nauk te politike bodi doma na sociali, ker ti bo šlo podobno, kot če bi bil na minimalcu. In tudi to, da se vse več mladih noče zaposliti, tudi v kmetijstvu recimo, je predvsem posledica tega, da je položaj našega, slovenskega kmeta iz dneva v dan slabši. Pa malo poglejmo, koliko bi pobrali slovenskemu kmetu, če bi vsi vaši ukrepi šli skozi. Žal jih sicer večina je, ampak na srečo je tukaj bil davek na nepremičnine, ko smo se tukaj do sedmih zjutraj borili, povedali, zakaj zakon ni primeren, zakaj bo na Ustavnem sodišču padel, ampak vi ste ga slepo podpirali in po drugi strani govorili, da je ta zakon pravičen.
Na srečo je seveda Zakon o davku na nepremičnine padel, ampak vseeno je pa kar nekaj drugih ukrepov, ki so prizadeli kmeta, podeželje in tiste, ki ustvarjajo: višje trošarine, davek na dodano vrednost in seveda tudi vse večje kazni, v kmetijstvu mislim. Prejšnji teden sem imel v občini Markovci poslanski večer, na katerem sem imel kot enega izmed gostov tudi
bivšega predsednika Zveze slovenske podeželske mladine, in ko mi je malo podrobneje predstavil situacijo v našem kmetijstvu, me je seveda začela boleti glava. Sedaj bi o tem lahko tukaj govoril več časa, kot ga imam na voljo, ampak podatek, ki pa sem si ga zapisal, pa je ta, da je kmetov do 35. leta starosti v Evropski uniji 6 %, v Sloveniji pa jih je komaj 4 %. To seveda kaže, da je stanje v slovenskem kmetijstvu alarmantno, saj se mladi ne odločajo za ta poklic, mladi zapuščajo podeželje, ne prevzemajo kmetij, in seveda to predvsem zaradi tega, ker je situacija takšna, kot je. Danes se več ne splača biti kmet. Sicer je res, da je v novi finančni perspektivi nekaj ukrepov, ki bodo usmerjeni v pomlajevanje slovenskih kmetij, ampak če bomo to samo tukaj govorili in sprejemali - ne vem, bo treba iti malo na teren, iz pisarn, pa vprašati, kaj je treba storiti.
In če danes pogledamo situacijo, da imamo okrog 130 tisoč brezposelnih, od tega vsaj 30 tisoč brezposelnih do 30. leta starosti -koliko prostih delovnih mest je v kmetijstvu? Mislim, da kar nekaj tisoč, in tukaj smo zaspali in zamudili že vse vlake, vse avtobuse, tako da moramo pešačiti. Če pa ne bomo oziroma ne bi sprejeli novele, o kateri bomo glasovali danes, pa se bo stanje slovenskega kmeta še dodatno poslabšalo. V bistvu bi ga prizadeli z nenormalnimi obremenitvami. Zato me tudi veseli podpora večine oziroma vseh strank v Državnem zboru. Očitno je res, da bližajoče volitve vplivajo malo tudi na vaše odločitve, ampak poglejmo malo z zdravega stališča. Če ne bi sprejeli današnje novele oziroma če je ne bomo, bo kmet, ki ima 12 hektarjev zemlje, namesto 600 evrov plačal 2 tisoč 300 evrov. Novela, ki smo jo pripravili v Poslanski skupini SDS, pa ima še eno pomembno funkcijo. Geodetska uprava bo dobila kar nekaj časa, da razvije novo metodologijo za izračun katastrskega dohodka in pripravi pravne podlage za to metodologijo. Tista metodologija, ki jo je sprejel Državni zbor pred dobrimi tremi leti, veljati pa je začela lani, je namreč že pred letom dni, lahko rečemo, na noge spravila lastnike kmetij, gozdov, sadovnjakov in vinogradov po vsej državi. Moramo pa tudi vedeti, da bi po sedanji metodologiji izračuna KD, ki je potem tudi podlaga za obdavčitev kmetij, se le-ta povečal za 5-krat, z 61 milijonov na 311, in hvala bogu, da smo to že v letu 2012 zamrznili. Tako da nekateri, ki govorite, da se brezzvezno neke izredne seje sklicujejo, kot je bilo na drugi obravnavi - če ne bi bilo današnje seje, bi slovenski kmetje plačali 113 milijonov evrov, sedaj, če bo pa to sprejeto, pa bodo plačali 47 milijonov evrov. Mislim, da je razlika več kot očitna.
Sam bom, tako kot seveda Poslanska skupina SDS, podprl novelo Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki bo razbremenil slovenske kmete in, upam trditi, omogočil vsaj minimalno zadostne pogoje za
25
DZ/VI/48. izredna seja
obstoj in preživetje. V več razpravah danes je bilo za razbrati, da je slovenska kmetijska politika v preteklosti zaspala, se ni odzivala na težave terena, torej kmeta, premalo je poslušala, in mislim, da je ta eden izmed ukrepov, ki bo končno šel v korist kmeta. Me pa seveda žalosti, da namesto da bi se v tem času v Državnem zboru ukvarjali še z nekaterimi resnimi problemi, s katerimi se soočamo, je morala Poslanska skupina SDS pripraviti zakon, ga vložiti. Seveda smo to storili brez težav in z velikim veseljem, ampak na drugi strani pa imamo stranke koalicije, propadle koalicije, ki pa samo tekmujejo, katera bo ustanovila več novih strank.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Dragan Bosnic.
DRAGAN BOSNIC (NeP): Hvala za besedo. Lep pozdrav!
Ta zakon o katastrskem dohodku je zelo zanimiva zadeva zato, ker je na dohodek vezan davek, in seveda kadarkoli se potem davek pojavi, je problem pereč. Je pa enostavno rešljiv, in to zelo enostavno. Se pravi katastrski dohodek temelji na nekih hipotetičnih aproksimacijah, koliko bi se dalo iz nekih naravnih danosti zaslužiti oziroma ustvariti neko premoženje, na drugi strani je pa realen dohodek, ki ga nekdo ustvari. Če govorim o enostavni rešitvi, govorim o tem, da takrat, ko bosta ti dve številki izenačeni, problema, o katerem zdaj debatiramo v parlamentu, ne bo. To pomeni, da je naloga za nekoga, da uskladi eno z drugim. Ampak to pravzaprav ni prioriteta moje razprave. Moj predhodnik je govoril o tem, da bi se bilo treba ukvarjati z resnimi problemi, in nekateri moji predhodniki so te resne probleme tudi nakazali. Mislim, da je bila prva kolegica Dimic, če sem si prav zapomnil, pa tukaj kolega iz Slovenske ljudske stranke. Namreč, govorili so o posledicah naravnih katastrof, ki prizadenejo dodatno še, konkretno zdaj kmeta, ampak v principu ne samo kmeta. Jaz sem na ta problem enkrat opozarjal, ampak to opozorilo ni ravno naletelo na nek odmev, je pa mogoče pomembno večkrat opozarjati, sploh zdaj v zvezi z evropskimi volitvami oziroma volitvami v Evropski parlament, ki so bile zaključene.
Bi pa še enkrat opozoril. Če govorimo o posledicah naravnih katastrof, kamor smo uvrščali žled in še kaj, bi bilo treba poklicati na odgovornost povzročitelje. Tukaj govorim čisto resno. Namreč, ugledni inštituti, ki se ukvarjajo s spremembo klime, in ugledni klimatologi, med katerimi imamo tudi sami vidne predstavnike, opozarjajo na klimatske spremembe, ki so antropogene. In v ta kontekst lahko uvrščamo tudi žled in seveda vse posledice. In iz tega naslova bi kazalo poklicati nekoga na odgovornost. Kljub svoji majhnosti - če govorim o majhnosti, mislim na geografsko ali pa populacijsko - smo pa lahko, mogoče je pravi izraz "freh" in nekoga pokličemo na odgovornost
za gorje, ki ga prizadene ljudem. Če zaključim z mislijo, ki sem jo na začetku podal. Sam katastrski dohodek, če se vrnem nazaj, je pa posledica nekih aproksimacij, ki temeljijo na nekih podatkih, dejstvih, in takrat, ko se bo izenačil z realnim, ga bodo ljudje sprejeli. Če ga bodo ljudje sprejeli, bo pa tudi za nas potem kakršnakoli razprava na to temo brezpredmetna. Seveda bom to spremembo podprl, zato ker obstaja eno pravilo; namreč, če nimaš neke izvirne, boljše rešitve, potem ne spreminjaj ničesar ta čas. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Horvat, za njim gospod Ljubo Žnidar, potem gospod Franc Breznik in potem še gospa Alenka Jeraj.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, predstavnici Ministrstva za finance!
Najprej obžalujem, da ni več v dvorani spoštovane kolegice Katarine Hočevar, ker bi jo rad vprašal, na koga ali kaj je merila, ko je govorila, da so razpisi nekako prilagojeni samo velikim kmetijam in dodala predvsem prekmurskim. Tukaj se mi zdi, da bi morala še malo zadeve pojasniti. Nikakor se seveda z njeno trditvijo, če sem jo prav razumel, ne morem strinjati. Prav tako je njen apel na novoizvoljene poslance Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, da se naj za kmetijstvo v Sloveniji dobro izpogajajo, pravzaprav apel, ki je mimo, ker smo reformo skupne evropske kmetijske politike pravzaprav že zaključili. Res je, da pogajanja vedno, ko gre za reformo skupne kmetijske politike, potekajo v trialogu med Evropsko komisijo, Svetom Evropske unije in res, tudi med Evropskim parlamentom. Tako da je tudi treba razumeti, kako gredo te zadeve. Kar zadeva omenjene reforme skupne evropske kmetijske politike, pa bi rad opozoril na poziv znanega agrarnega ekonomista in univerzitetnega profesorja, to je dr. Emil Erjavec, ki opozarja, da je pri nas problem pri prenosu znanja, tudi ko govorimo o kmetijski proizvodnji, in da pravzaprav bi v naših tradicionalnih okvirih nujno potrebovali neko reformo samih izobraževalnih ustanov, da bi tako lažje in učinkoviteje prenašali znanje v kmetijsko proizvodnjo.
Zakon, ki ga noveliramo oziroma na nek način pravzaprav podaljšujemo njegovo veljavo - jaz upam, da bo ta zakon enkrat dokončno ugasnil in da bomo spisali nek povsem nov zakon z nekimi novimi metodologijami. Namreč, ko so bile v letu 2013 razgrnjene vrednosti katastrskega dohodka za različne kulture po novi metodologiji, smo dejansko videli, da so bili kmetje na nogah. Šele takrat, ko vi začnete govoriti o davčni osnovi in ko si vsak kmet kot zavezanec izračuna, koliko ga bo to dodatno udarilo, in ko si izračuna, da ga bo vinograd, recimo, davčno udaril od 10 do 14-
26
DZ/VI/48. izredna seja
krat več kot po stari metodologiji, potem normalno, da začnejo kmetje vinograde sekati. Ja, sekati, to se dogaja v Sloveniji, to se dogaja še posebej, kar velikokrat omenjam, v Prekmurskih goricah, konkretno v Lendavskih goricah, nekdaj največjem strnjenem kompleksu slovenskih vinogradov. In poglejte, prav pomurski vinogradi in seveda tudi vinogradi jugovzhodne Slovenije so vinogradi, ki imajo najvišji katastrski dohodek po tej metodologiji, ki je v zakonu zapisana. Najboljši vinogradi, katastrski dohodek na en hektar, pomurska regija, 4 tisoč 676 evrov. To je dohodek. Če želite ta dohodek doseči oziroma če želite dobiti plačilo v tej višini, govorim plačilo, potem morate prodati 15,5 ton grozdja - cena je 30 centov - ali pa slabih 12 ton grozdja, če je cena 0,40 evra.
Nekatere številke dejansko ne gredo skupaj, tako da ne vem, kaj so bili to za eni strokovnjaki, da so lahko takšen katastrski dohodek izračunali. Tu seveda to, kar govorim, govorim ob predpostavki, da so stroški enaki nič, kar je seveda nerealno. Na drugi strani pa če pogledamo strokovne podatke, je gostota trt na hektar od 3 tisoč 500 do 6 tisoč trt na hektar. In še več, če želite imeti kakovostno vino, je maksimalna dovoljena obremenitev trte takšna, da vam trta ne da več kot 3 kilograme grozdja. Če vse to izračunate in upoštevate maksimalne izkupičke, vidite, da za stroške obdelave enega hektarja vinograda ne smete potrošiti več kot slabih tisoč evrov. To ne gre skupaj. Res je, da verjamem, da je le nekaj razumnih ljudi kljub vsemu, ki so to delali, ker Geodetska uprava Republike Slovenije pojasnjuje, da so dosedanji izračuni upoštevali le dohodek od pridelave grozdja, torej stara metodologija, novi pa upoštevajo tudi dohodek od prodaje vina. Najbrž se zadeve ne seštevajo, najprej prodaja grozdja, potem pa še vino. Upam, kot rečeno, da je tu dovolj zdrave pameti. Hotel sem povedati na enem primeru, kako se dejansko iz konkretnih številk vidi veliko nesmislov ali pa dejansko lahko razumemo, da so te rešitve res takšne, da lastnike spodbujajo, da bodo posekali vinograde. O drugih namenih uporabe zemljišč ne bom diskutiral. Mi se le moramo zavedati, da bi pravzaprav morali, in jaz to pričakujem od nove vlade, doseči, da ta zakon čim prej nekako ugasne oziroma se pripravi novega, takšnega, ki bo sprejemljiv. Ker, kot sem povedal v stališču Poslanske skupine Nove Slovenije, kako se naj danes mladi kmet, potencialni naslednik kmetije odloča, da bo kmetijo prevzel, ko pa ne ve, kaj ga čaka po letu 2016?
Zakon seveda podpiram.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Ljubo Žnidar ima besedo, za njim gospod Franc Breznik, gospa Alenka Jeraj, gospod Jože Tanko in gospa Ljudmila Novak.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Z regulatorno obliko, to se pravi s sprejemanjem zakonodaje, z uravnavanjem strategije na področju kmetijstva je možno zelo korenito, da ne rečem odločilno vplivati na to, kaj se bo dogajalo s slovenskim podeželjem. Aktualna vlada z resornim ministrom gospodom Dejanom Židanom je kar nekaj odločilnih potez na področju kmetijstva sprejela, kot prvo že v februarju leta 2011 s sprejetjem zakona o katastrskem dohodku, potem se je nekako, bi rekel, dokaj tiho, dokaj mirno, dokaj neopazno dvignila dohodnina. Tudi ti, ki se preživljajo s kmetovanjem, so deležni, bi rekel, te dajatve. Pod ministrom Dejanom Židanom so se dvignile trošarine, tudi na področju kmetijske dejavnosti. Jaz bi rekel, da je velika sreča na pobudo Slovenske demokratske stranke, da davek na premoženje ni ugledal luči sveta, kajti to bi slovensko kmetijstvo in slovensko gospodarstvo na področju kmetijstva izjemno, izjemno obremenilo.
Če se vrnem nazaj na zakon o katastrskem dohodku, bi slovensko kmetijstvo, slovensko gospodarstvo bilo letos obremenjeno s 113 milijoni evrov. Na našo pobudo bo ta obremenitev le 47 milijonov. Samo zamislimo si lahko, kakšna razlika 66 milijonov, kakšna obremenitev je to za slovensko kmetijstvo. Kako bi to kmetijstvo takšne obremenitve preživelo? Jaz bi rekel, da ima tudi ta predvolilni čas zelo dobre strani. Dobre strani so v tem, da danes celotna vladna, vladajoča koalicija podpira predlog zakona o katastrskem dohodku, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka. Če tega predvolilnega časa sedaj ne bi bilo, tako široke, stoodstotne podpore našemu dobremu predlogu sigurno ne bi bilo. Tako da bi rekel, da so kljub slabim političnim časom to dobri časi za slovensko kmetijstvo in za slovenske kmetije oziroma za tiste, ki izključno živijo od kmetijske dejavnosti.
Tako da seveda tudi sam podpiram ta predlog zakona o katastrskem dohodku, ki daje svetlo prihodnost kmetijstvu tudi v prihodnje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.
MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo.
Bom tudi jaz vztrajno ponovila: ocena 113 milijonov evrov oziroma 47 milijonov evrov ni vrednost obremenitve kmetijske dejavnosti, ni davek, ni dohodnina, ampak je osnova, ki se všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine. To ni obremenitev kmetijskega gospodarstva, ampak je potencialni tržni dohodek, brez upoštevanja 400 milijonov subvencij, ki jih kmetijstvo prejme vsako leto. Torej, obremenitev v lanskem letu glede na povprečno efektivno
27
DZ/VI/48. izredna seja
stopnjo dohodnine je bila dobrih 8 milijonov in ne 47 milijonov in pol in ne 113 milijonov. Ker imam besedo, mi dovolite še pojasnilo v zvezi s pripravo izračunov in pripravo same metodologije. Večkrat je bila poudarjena nestrokovnost uradnikov, uslužbencev in tako naprej. Teh izračunov ni delalo Ministrstvo za finance, ministrstvo za kmetijstvo prav tako ne, ampak jih je delala Biotehniška fakulteta na podlagi podatkov o vrednosti posameznih stroškov in višini posameznih prihodkov, ki jih je pripravljala strokovna služba s področja kmetijstva. Tako narejeni izračuni oziroma tako pripravljena metodologija je bila preverjena s strani vseh deležnikov, vključno s Kmetijsko gozdarsko zbornico. Pa vendarle je bilo v lanskem letu, ko so se objavili prvi rezultati metodologije, ugotovljeno, da je metodologija preveč volatilna, in zato v bistvu lansko leto predlog za prehodno obdobje in zato letošnja podpora s strani Vlade za podaljšanje prehodnega obdobja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Breznik, za njim gospod Jože Tanko in gospod Zvonko Lah.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Spoštovana gospa podpredsednica, hvala za besedo.
Naj povem na začetku, da sem drugopodpisani pod Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Sam moram priznati, kot sem tudi večkrat povedal v tem državnem zboru, da prihajam iz Slovenskih goric, sem poslanec iz Slovenskih goric, iz občin Lenarta, okolice Lenarta, Cerkvenjaka, Svete Ane, Svete Trojice, Benedikta in tako naprej, in prihajam iz izrazito kmetijskega območja. Pri nas je povprečna površina kmetije nekje 7 hektarov. Moram priznati, da se v tej statistiki skrivajo tudi večja območja, imamo pa celo vrsto manjših kmetij, ki so posejane po slovenskogoriških gričih in kjer se ljudje s težavo prebijajo iz meseca v mesec. To kmetijstvo je bilo po drugi svetovni vojni uničeno; veliki kmetje so bili razlastninjeni, kmetijska zemljišča so bila dobesedno razsekana na desetine ali na stotine manjših kosov, ki so bili dani takrat v neko novo lastninsko razmerje ljudem, ki pa seveda z nekaj hektarji ali pa celo z dvema, tremi hektarji v času socialistične Jugoslavije niso mogli preživeti. Moram priznati, da tudi kmetijstvo v teh zadnjih 20 letih samostojne države ni preživelo ali pa ni šlo na končno pot te tranzicije, da se je nekje ustavilo in da je ta tranzicijski proces tudi v kmetijski politiki nekje zastal.
Torej, mi imamo še vedno nek socialistični model kmetijstva, kjer je v lasti države preko sklada kmetijskih zemljišč cela vrsta kmetijskih zemljišč in gozdov. Poglejte, lastnina je tisto prvo, gre za motivacijo ljudi sploh za kakršnokoli delo. To je problem. Kot vidimo, se Slovenija zarašča, kot vidimo, ima Slovenija
izrazito omejeno samooskrbo s hrano, in to so vprašanja, ki morajo biti dnevno na vrstnem redu v takšni instituciji, kot je Državni zbor, predvsem če pogledamo trende v svetu, kakšne trende zasledujemo. Razvoj znanosti, predvsem razvoj medicinske stroke je pokazal, da uživanje kvalitetne hrane, kvalitetnih vodnih virov krepi človekovo zdravje, vpliva preventivno tudi na neke stroške zdravstvene blagajne, in to mora biti ena izmed temeljnih dejavnosti -kvalitetno neintenzivno kmetijstvo. Tukaj tudi vidim neko konkurenčno prednost predvsem mojega področja. Ker smo nekako vezani, kot večkrat rečejo blizu avstrijske meje, na Avstrijce -Avstrijci znajo to izkoristiti v kombinaciji manjših kmetij, v kombinaciji skupaj s tako imenovano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji preko kmečkega turizma, preko kolesarskega turizma, kjer kolesarji obiskujejo kmečki turizem ali pa tudi turistične kmetije, in se da na teh kmetijah nekako preživeti.
V našem okolju v tem zadnjem obdobju prihaja do številnih komasacij, to pomeni nekih združevanj zemljišč. Nujno potrebujemo kvalitetne srednje kmetije, ki bodo imele površino 20, 30 do 50 hektarjev, ki ne bodo delovno intenzivne, ampak bodo imele neko kvalitetno bio predelavo hrane. Seveda pa je vprašanje tudi nekaj drugega. Vprašanje je, kaj so delale v zadnjem letu tudi razne kmetijske zadruge, zakaj niso združevale teh manjših pridelovalcev hrane, ne samo na našem območju, ampak širom Slovenije. Mislim, da je tudi tu kmetijska politika ali pa del komercialnega dela te kmetijske politike nekako zastal. Ni problem samo katastrski dohodek. Nekaj tednov nazaj smo bili rešeni davka na nepremičnine, ki smo ga nekako ubranili skupaj s pomočjo Ustavnega sodišča. Poglejte, nekdo v Ljubljani, ki piše te predpise, mora prepoznati specifičnosti različnih pokrajin v Sloveniji. Tudi to je problem pri določenem predpisu. Določati eno kmetijo v Slovenskih goricah na nekam gričevnatem delu, kjer je tudi plazovito območje, skupaj z nekim področjem na Dolenjskem, Primorskem in tako naprej, veste, ne gre v isti koš.
Zaradi tega tudi kmetijstvo v Slovenskih goricah doživlja, lahko rečem, nek zaton. Ti ljudje potrebujejo nek proces, ki je bil obraten temu procesu, ki je potekal po letu 1945 do leta 1990, torej združevanje kmetijskih zemljišč. Tem ljudem moramo dati priložnosti, priložnosti pa so manjši davki, manjša obremenjenost preko katastrskega dohodka, manjši davki na nepremičnine, če bo nekoč ta davek uveden. Vsega tega se moramo zavedati. Mi potrebujemo ekonomsko neodvisnega kmeta, ne potrebujemo kmetij, ki bodo večno živele od subvencij, ampak moramo tem kmetijam dati priložnosti, da bodo te kmetije ekonomsko vzdržne. Predvsem pa moramo videti, da bodo manjše, mlade družine ostale na kmetijah, prevzele te kmetije in da bodo te kmetije lahko preživele, zaživele in da bodo zasledovale neke ekonomske cilje, ki pa morajo biti neintenzivna
28
DZ/VI/48. izredna seja
kvalitetna prehrana v Slovenskih goricah, če govorim za svoje območje. Tukaj tudi vidim cilj, in zato sem tudi sopodpisnik tega predloga zakona. In verjamem, spoštovani kolegice in kolegi, da verjamete, da zasledujemo resnično iskrene, kvalitetne cilje v smeri tega, da kmetijstvu damo neko priložnost, da se okrepi, da jim damo neko prehodno obdobje, da so ti dohodki manjši, in da bo samooskrba s prehrano zagon slovenskega kmetijstva, da bo dobilo nek nov preporod.
Prosim vas, predvsem v imenu slovenskogoriških kmetov, da ta zakon podprete in da damo neko priložnost pridelovalcem ne samo hrane, predvsem tudi živinoreje, na področju vinogradništva, čebelarstva in vsega tistega, kar pokriva katastrski dohodek. V tem predlogu zakona smo pomislili tudi na Primorsko, torej na oljkarske nasade. Tako da menim, da je zakon v tem trenutku treba sprejeti, predvsem zaradi tega, ker prihajajo volitve, kakršnekoli, torej neko brezvladje. Preden se bo konstituirala nova vlada, bo spet preteklo nekaj mesecev. Kmetijstvo mora v tem času preživeti, in hrana je strateško pomembna zadeva. Menim, da tukaj ni oklevanja. Še enkrat najlepša hvala, da ste mi prisluhnili.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Lah, za njim še predstavnica Vlade, če bo želela, in pa predlagatelj mag. Andrej Vizjak.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.
Gospa državna sekretarka, prav ste imeli, ko ste povedali, da ni Ministrstvo za finance tisto ministrstvo, ki je odgovorno za to področje, niti ministrstvo za kmetijstvo, da te izračune pripravlja Biotehniška fakulteta. Vendar Gurs, ki mora vsako leto objaviti te lestvice katastrskega dohodka, to napravi v soglasju z ministrom za kmetijstvo in ministrom za finance. Brez privolitve teh dveh ministrstev tega ne stori. Tako davek na nepremičnine kot tudi visok katastrski dohodek sigurno ne peljeta v boljšo samooskrbo, v bolj razvito kmetijsko politiko pri nas oziroma boljšo politiko, ampak ta poizkus z visokim katastrskim dohodkom, kjer je bil prvi izračun 300 milijonov evrov, in davkom na nepremičnine na kmetijska zemljišča in na kmetijske objekte bolj pelje v smer, da želi Vlada pospešiti opuščanje kmetovanja na manjših kmetijah ali pa da ta zemljišča, najboljša zemljišča malih kmetij prevzamejo večji kmetje, ki pa so za evropske razmere še vedno zelo majhni kmetje in nimajo kakšne velike perspektive, da preživijo v prihodnosti. Manjši kmetje, katerih povprečna površina kmetijskega zemljišča je 6,5 hektarja in povprečna starost nosilca kmetije preko 60 let, oziroma ta preostanek pa bo potem prepuščen zaraščanju.
Ta politika, ki se kaže, sigurno ne pelje k boljši samooskrbi in preprečevanju zaraščanja
kmetijskih zemljišč, kjer je trend v naraščanju. Zato v Slovenski demokratski stranki menimo, da je treba to politiko spremeniti, da je ta politika preživeta. Tudi bolje informirani ali bolj izobraženi kmetje, tisti večji, predvsem živinorejci, ugotavljajo, da na naših kmetijah s primarno pridelavo, prirejo mleka in mesa dolgoročno ne bodo vzdržali, da bo nujna dopolnilna dejavnost, nujna predelava, nujna dodana vrednost, ki bo omogočila preživetje. Tiste manjše kmetije, ki se pa ukvarjajo z vinogradništvom - če bi pridelovali samo grozdje, sigurno že zdavnaj ne bi preživeli. Vemo, da se da preživeti na kmetiji, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, z nekaj hektarji, mogoče tudi v sadjarstvu. Katera od kmetij ima potem še kakšno predelavo, organizirano tudi trženje. Mislim, da bi morala kmetijska politika iti v smer, kako bo preživela povprečna kmetija ali manjša kmetija v Sloveniji, stimulirati oziroma nekako jim pomagati pri odpravi birokratskih ovir, da se lotijo dopolnilne dejavnosti.
Potem ekološka pridelava; vemo, da v Sloveniji uvozimo 80 % ekološko pridelane hrane, pa imamo zelo ugodne pogoje, klimatske, da bi to bistveno povečali. Mali vinogradniki -prej ste sami dejali, da je povprečna površina vinograda 0,3 hektarja ali še manj. Ta vinogradnik si sigurno ne more sam omisliti trženja, ne more sam preživeti. Treba bi bilo organizirati trženje teh malih vinogradnikov, vzdrževanje malih tržnih viškov, tudi tistih, ki imajo tako imenovano hobi proizvodnjo ali pa butik proizvodnjo, ki pridelajo mogoče tisoč litrov vina, ampak zelo vrhunske kvalitete, pa ga sami ne morejo porabiti. Z Zakonom o vinu smo jim še zagrenili življenje, ker morajo vsi prodajati stekleničeno vino. Imamo primere sedaj, ko imajo vinogradniki z vrhunskimi ocenami na ocenjevanju tisoč litrov vina, pa pravijo, da ne vedo, kam bi ga prodali, da jim ni omogočeno trženje, in kolikor ga ne bodo sami porabili, ga bodo ali podarili komu, zlili ven ali pa celo spremenili v žganje. Tega ne smemo dopuščati. Na tak način, s tako politiko ne bomo razvijali podeželja.
Najlažje je seveda sprejeti nek zakon, obdavčiti, kot da je naše podeželje tako trpežno - resda je šlo že skozi veliko kriz -, da si niti ne bi smeli zase pridelati hrane. Kot da gre politika v smer, da je najbolje, da gredo vsi v trgovino, tam je davek, se obračunava DDV, država ima nekaj od tega, če si pa človek doma pridela zdravo hrano, pa država od tega nič nima. V to smer izgleda, da gre. Jaz upam, da se bo to spremenilo, da bo tudi ta katastrski dohodek, ta skupina, ki pripravlja novo zakonodajo - mislim, da se je sestala že kar nekajkrat, pa ni nobenih rezultatov, ker se očitno ta zakonodaja ne da popraviti tako, da bi dala želene rezultate. Lahko pogledamo samo preko meje. V Avstriji se vse splača, vse na mali kmetiji, vse jim je omogočeno, kaj vse prodajajo. Kmetijstvo skupaj s turizmom, mislim da, je rešitev, in v sosednji Avstriji to že dolgo zelo dobro živi in
29
DZ/VI/48. izredna seja
daje tudi velike prihodke sami državi. Pri nas pa kot da je to bogokletno, da bi človek na podeželju tiste zelo kvalitetne male tržne viške prodal in od tega kaj imel.
Vesel sem, da bo ta zakon danes sprejet očitno s podporo vseh strank. Apeliram pa na ministrstvo za kmetijstvo, bolj kot na Ministrstvo za finance, da resno vzame to stvar v roke in da poskuša kmetijsko politiko, sploh pa novo finančno perspektivo kot veliko priložnost, da naredimo več za manjše kmetije, za manjše pridelovalce, v katero smer gre tudi nova evropska kmetijska politika. Kmetijstvo pri nas dobi 400 milijonov subvencij na leto. To ni majhen znesek in verjetno bi se ga dalo dosti bolj koristno uporabiti za razvoj podeželja in za našo samooskrbo, kot se uporablja do sedaj. Seveda obstajajo nekateri lobiji, ki že desetletja peljejo politiko v eno smer, ko pač izključujejo te male podeželske kmetije in želijo ustvariti nekaj večjih kmetij, ki bi bile konkurenčne in primerljive z evropskimi kmetijami, pa tega, verjemite mi, ne bomo dosegli nikoli.
Lahko samo uničimo podeželje, kulturno krajino, način življenja, kulturo tega naroda, ker so stoletja na ta način živeli, sedaj pa, kot izgleda, jih hočemo uničiti in napraviti iz njih brezdelneže. Ali ni bolje, da kmet doma prideluje zemljo, da se rekreira na svoji zemlji, pridela zdravo hrano, kot pa da hodi na neke rekreacije, zemlja se pa zarašča, češ da se nič ne izplača. Mislim, da je to zgrešeno, in to je naloga kmetijskega ministrstva, ne vas, ki se pa nekako izmika temu, češ da ta zakon ni njihov in da se jih nič ne tiče. Še leta 2006 je morala ministrica za kmetijstvo podpisati te kalkulacije oziroma osnove za odmero katastrskega dohodka. Tako da ta dva zakona sta sigurno v veliko škodo podeželja. Na srečo smo uspeli to nekako zaustaviti, bojim pa se, da nova kmetijska politika Slovenije ne gre v pravo smer, in bo prava škoda, če ne bomo v novi finančni perspektivi za 7 let zastavili prav in čim več iztržili tudi na tem področju.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Možnost besede imata še tako predstavnica Vlade kot tudi predlagatelj mag. Andrej Vizjak. Oba sta se nadaljnji razpravi odrekla v tem delu.
Zaključujem razpravo o predlogu zakona v celoti. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Zbor bo o predlogu zakona v skladu s časovnim potekom seje zbora odločal danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 2. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O PREMOSTITVENEM ZAVAROVANJU POKLICNIH ŠPORTNIKOV V OVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 30 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožefom Kavtičnikom. Besedilo predloga zakona so za tretjo obravnavo pripravile službe Državnega zbora.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagateljev predloga zakona gospodu Jožefu Kavtičniku.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav, državni sekretar, ostali predstavniki Vlade, kolegice poslanke in kolegi poslanci!
Najprej gre zahvala vsem vam, ki ste v drugi obravnavi podprli vse amandmaje k temu zakonu. Tudi v tretjem branju imamo nekaj dopolnil, ki pa so bolj usklajevalne narave, zaradi sprejetih amandmajev v drugem branju. Zakon ima pomembno sporočilo - poklicnim in vrhunskim športnikom se prizna določen procent njihovih prihodkov kot davčna olajšava. Omenjeni del njihovih prihodkov se zbira v premostitvenem skladu, oprostitev davka pa je le začasna. Ko pa športnica, športnik prične koristiti sredstva, se le-ta obdavčijo, vendar največ do 30 % zneska. S tem, ko določen del sredstev izvzamemo iz takojšnje obdavčitve, stimuliramo delodajalca, to je športni klub ali športno društvo, da bi ali da bo zaposlil več športnikov kot sicer in jim s tem zagotavljal socialno varnost, državi pa plačal obvezne dajatve. S tem, ko bo več športnikov zaposlenih, bo tudi prihodkov v proračun lahko več. Delodajalec ali športnik bo v sklad nakazoval sredstva za čas, ko se mu bo športna pot končala. Ta se v normalnih okoliščinah konča nekako po 10 letih, lahko pa tudi bistveno prej zaradi nepričakovane poškodbe.
V zakonu je tudi točno določeno, za koga bo ta znesek oziroma zakon veljal, in to bo za poklicne športnice oziroma športnike, zaposlene v športnem društvu oziroma športnem klubu, vrhunskim športnikom po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije -Združenja športnih zvez, ki so samozaposleni ali zaposleni drugod, na primer na ministrstvu, za obrambo, za notranje zadeve in tako naprej, kdo bo upravljal s skladom in kdo je odgovoren za njegovo upravljanje, kdo je skrbnik sklada in kakšne so njegove naloge, kdo vodi nadzor nad upravljanjem sklada. V drugi obravnavi zakona je bilo izpostavljeno, da pri zakonu o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov ne gre za sistemski zakon. Zakon je sistemski, res pa je, da ne rešuje vseh problemov na področju športa, dotika pa se problemov, s katerimi se srečujejo poklicni in vrhunski športniki ob enormnih obdavčitvah njihovih prejemkov.
Vsi mi vemo, da so pri prejemkih, ki jih prejemajo športniki, gre za enkratne prejemke ali prejemke, ki jih prejemajo v nekem krajšem obdobju, lahko ti prejemki tudi zelo visoki, in
30
DZ/VI/48. izredna seja
zato padejo športniki v najvišji obdavčitveni razred. Do športnikov bi bilo pošteno, da bi bila takšna obdavčevanja porazdeljena na daljše časovno obdobje ali pa z zamikom, kot ga določa ta zakon. Naslednji očitek je bil, da nisem sprejel ponujene roke po sodelovanju. Ta očitek odločno zavračam, saj sem sodeloval z vsemi, ki so želeli sodelovati, tako z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, z Olimpijskim komitejem Slovenije in tudi s posameznimi poslanci, ki so želeli pri tem sodelovati. Na željo OKS in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sem prestavil razpravo na matičnem odboru in tudi razpravo na plenarni seji v Državnem zboru. V tem času pa smo opravili posvet, ki ga je organiziral OKS v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer so sodelovali predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez ter športnih zvez.
Vsi so predlog zakona soglasno podprli, na njihov predlog pa smo vnesli nekaj dopolnil, in to je, da smo s 35 let starosti prenesli na 30 let - gre za obdobje, po katerem lahko športnik začne koristiti ta sredstva -, vključili smo tudi tiste vrhunske športnike, ki niso samo zaposleni na športnih društvih oziroma športnih klubih, ampak so zaposleni tudi na ministrstvih. Nisem pa mogel sprejeti predloga, da zakon umaknem iz procedure. Vlado in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je motil davčni del, to pa je bistveni del tega zakona. Če tega ne bi bilo v zakonu, potem seveda ta zakon ne bi imel nobenega smisla. Pa tudi nisem mogel umakniti predloga zaradi tega, ker je bilo pod zakon podpisanih 30 poslancev. Da zakon nima podpore strokovne javnosti, ni res, kajti že prej sem omenil, da se je strokovna javnost ... / opozorilni znak za konec razprave/ ... tega opredelila in zakon podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, tukaj prisotnemu gospodu Aljušu Pertinaču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
ALJUŠ PERTINAČ: Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije predloga zakona v predloženem besedilu ne podpira. Mnenja smo, da rešitve, ki so predlagane, niso celovite in ne urejajo položaja vrhunskih športnikov in poklicnih športnikov na način, ki bi dejansko pomenil bistveno rešitev njihovih težav, s katerimi se soočajo po koncu kariere. Kot veste, predlagane zakonske rešitve na nek način uvajajo obliko zasebnega varčevanja, ki je podprto z državnimi davčnimi ugodnostmi v obliki znižanja davčne stopnje. S tem se po našem mnenju odmikamo od dosedanjega vodila, da se za kariero vrhunskih športnikov po koncu športne poti skrbi predvsem s spodbujanjem v vključevanje v izobraževalne
programe in z zaposlovanjem v javni upravi. Na ta način pa uvajamo neko novo smer, ki pravi, da je treba v času športne kariere zaslužke, ki jih športniki dobivajo od nagrad ali pa od sponzorskih prispevkov, dajati na stran, po domače, da je to neobdavčeno. Po koncu kariere, ko začnejo to uporabljati, pa se pač obdavči po neki enotni nižji stopnji.
To na nek način pomeni, da gre za prezgodnjo upokojitev ali pa upokojitev, ki je veliko pred časom, skratka, da se športnike ne spodbuja k temu, da bi vendarle poskrbeli za to v okviru možnosti, da bi tudi po koncu športne kariere živeli še neko aktivno življenje, ampak da bi živeli od svojih prihrankov. Vlada je v svojem mnenju, ko ga je sprejela, seveda napovedala, da če ta zakon ne bo sprejet, bi v roku pol leta pripravila primernejšo rešitev. Očitno sedaj tega ne bomo dočakali. Še enkrat pa opozarjam, da gre v primeru sprejetja tega zakona vendarle za zelo majhno skupino slovenskih športnikov, ki je deležna teh bistvenih delov zakona, kot je že sam predlagatelj navedel. Skratka, to ni zakon, ki bi veliki večini slovenskih poklicnih športnikov pomenil neko bistveno spremembo. Čas bo pa pokazal, koliko se bodo teh rešitev posluževali in ali bodo res s tem v bistveno boljšem položaju. Če temu ne bo tako, se bojim, da smo izgubili nekaj dragocenega časa, da bi lahko predlagali bolj celovite, bolj sistemske rešitve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, gospa Ljudmila Novak.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovana gospa podpredsednica, kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!
Krščanski demokrati želimo podpirati športno pot slovenskih vrhunskih športnikov, prav tako pa tudi njihovo pripravo na življenje po končani športni poti. Za dobre rezultate je treba vložiti izredne napore, marsikateri športnik pa ima zaradi tega kasneje tudi resne zdravstvene težave. Državljani pa zahtevamo vedno boljše rezultate. Največkrat se niti ne zavedamo, koliko naporov, odrekanj, finančnih sredstev je treba vložiti, da športnik lahko doseže vrhunski rezultat, na katerega smo potem vsi ponosni. Vsaj v zgodnjem obdobju za uspeh gara cela družina. Smo pa zelo kritični, če ne uspe. Zaradi tega smo krščanski demokrati prispevali podpis k Predlogu zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, ki ga je napisal Sindikat športnikov Slovenije. Športniki nemalokrat po zaključku poklicne športne kariere ostanejo brez sredstev za preživljanje, kaj šele, da bi imeli dovolj sredstev za zagon nove poslovne ideje. Zaradi tega lahko imajo nekdanji poklicni športniki velike težave pri vstopu v novo življenjsko obdobje, še posebej, če njihova športna panoga ni najbolj donosna, hkrati pa zahteva veliko sredstev za pokrivanje stroškov
31
DZ/VI/48. izredna seja
treningov, opreme, potovanj, zavarovanj in tako dalje.
V	nekaterih evropskih državah so kot olajševalni ukrep za ublažitev tega prehoda in ohranitev normalnega življenjskega standarda športnikov v novem življenjskem obdobju ustanovljeni tako imenovani premostitveni ali karierni pokojninski skladi, ki športniku omogočajo ciklično izplačevanje privarčevanih sredstev. Predlagani zakon tem športnikom zagotavlja sredstva za čas, ko se bodo vključevali v življenje in ko jim šport ne bo več predstavljal osnovnega oziroma temeljnega vira zaslužka. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa nosi odgovornost, da zakon še dodela in ga uskladi s slovenskim in evropskim pravnim redom, v kolikor se za to pokaže potreba. Na uspešne slovenske športnike in športnice smo vsi zelo ponosni, saj so naši ambasadorji in promotorji. Prav je, da jim omogočimo čim manj stresen prehod od športne kariere do običajnega življenja.
Poslanci Nove Slovenije - krščanski demokrati bomo Predlog zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospod Andrej Čuš.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nam je mar za slovenski šport, za slovenske športnice in športnike. Z veliko zaskrbljenostjo ponovno poudarjamo, da je slovenski šport v pričujoči krizi utrpel globoke posledice. Vlada v odhajanju je krizo v slovenskem športu samo še poglobila. Indeks finančnih sredstev za šport na ravni države za leto 2014, ki jih zagotavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je, cenjeni kolegice in kolegi, 47,3 glede na lansko leto. To pomeni, da je ministrstvo v letošnjem letu več kot razpolovilo sredstva za šport. Ob tem s posebno zaskrbljenostjo poudarjamo, da je ministrstvo nepremišljeno zmanjšalo sredstva za najbolj ranljive skupine, za skupino predšolskih otrok kar za 20 %, za otroke športnike s posebnimi potrebami kar za 32 % in celo za vrhunske športnike za 20 %. Namesto da bi ministrstvo, pristojno za šport, pripravilo v času vladanja sveženj ukrepov za podporo slovenskemu športu, nam je do danes edino prišlo v Državni zbor s spremembami Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki je bil prejšnji teden zavrnjen. Zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov izhaja iz sektorja in še ta zakon so morali pripraviti in predlagati Vladi s strani Sindikata športnikov Slovenije.
Sami pozdravljamo pobudo in pripravljenost Sindikata športnikov Slovenije, ki je kar 6 let predstavljal zakon in trkal na naša vrata. Mislim, da so se predstavniki Sindikata športnikov Slovenije v tem času izkazali kot konstruktiven partner in prav je, da jim tudi prisluhnemo. Zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov uživa podporo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Menimo, da gre za pomemben korak naprej in izboljšanje slovenske zakonodaje na področju športa, ki je do danes po našem mnenju kot iz kamene dobe. Vlado in pristojno ministrstvo pa vseeno pozivamo, da čim prej pristopita k pripravi in sprejetju izvedbenega načrta iz resolucije o nacionalnem programu športa. Menimo, da je treba na področju slovenskega športa, predvsem pa na področjih dostopnosti izobraževanja športnikov, tukaj mislimo predvsem študij, področju zaposlovanja v športu in sponzorstev v slovenskem športu, postoriti še ogromno. V dozdajšnji obravnavi zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov je bila opravljena široka in zelo kvalitetna razprava. Zaključimo pa lahko, da predlog zakona uživa široko podporo strokovne javnosti, športnikov in tudi poslanskih skupin v Državnem zboru.
Ker hočemo dobro slovenskemu športu, bomo predlog zakona v Poslanski skupini SDS podprli, pri tem pa pozivamo Vlado, da čim prej pristopi k še drugim pomembnim ukrepom za izboljšanje zakonodaje na področju športa v Republiki Sloveniji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, gospa Alenka Bikar.
ALENKA BIKAR (PS PS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani kolegi in kolegice!
Zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov je začel nastajati že pred letom 2010. Z osnutkom je bil seznanjen že takratni minister dr. Zver, nato minister dr. Lukšič, dr. Turk in nato dr. Pikalo. Pri snovanju in pisanju zakona so sodelovali tudi ljudje, zaposleni na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Nihče od navedenih ministrov ni imel pripomb na osnutek zakona. Kljub temu pa se nobena vlada ni hotela resneje ukvarjati z njim, še manj pa da bi ga posvojila. Spoštovani, zakon, ki je pred nami, nikomur nič ne jemlje, nikomur ne škoduje, daje pa pomembno pozitivno sporočilo našim vrhunskim športnicam ter športnikom, in to je: tudi slovenska politika je spoznala, da si naše vrhunske športnice in naši vrhunski športniki zaslužijo zakon, ki jim bo omogočil, da si v času največjih uspehov lahko del zasluženih sredstev od nagrad, premij in zaslužka dajo v poseben sklad, ki jim bo zagotavljal neko socialno varnost takoj po zaključeni športni karieri. Poudariti je treba, da
32
DZ/VI/48. izredna seja
pri tem zakonu ne gre za pomoč države, ampak za neke vrste samopomoč oziroma za neke vrste samozavarovanja.
V primeru, da je delodajalec športniku ali športnici športno društvo ali športni klub, je leta dolžan obvezno vplačevati določen znesek v ta sklad. V primeru, da je športnik ali športnica samostojni športni delavec ali zaposlen preko določene državne institucije, pa se športnik oziroma športnica lahko prostovoljno vključi v to zavarovanje. Zakon vsem omenjenim, ki pa morajo imeti status vrhunskega športnika oziroma športnice, omogoči delno in začasno opustitev davka za tisti del sredstev, ki se zbira v skladu premostitvenega zavarovanja. V zakonu je tudi določeno, kdaj lahko športnica oziroma športnik ta sredstva začne koristiti. Ker zakon v parlamentarno proceduro ni vložila Vlada, ni bil deležen medresorskega usklajevanja, zato je bil deležen številnih pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Na vse pripombe so bila podana dopolnila, ki smo jih poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije podprli. Predlog zakona ima podporo širše strokovne javnosti. Predstavljen je bil na posvetu, ki ga je organiziral OKS - Združenje športnih zvez aprila letos v prostorih ministrstva, pristojnega za šport, v Ljubljani, in je dobil podporo vseh članic OKS, torej nacionalnih panožnih in športnih zvez ter tudi komisije vrhunskih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Poslanci in poslanke Poslanske skupine Pozitivna Slovenija smo se v vseh fazah obravnave zakona aktivno vključevali in bomo zakon tudi v tretji obravnavi soglasno potrdili. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod državni sekretar s sodelavcem, poslanke in poslanci!
Nekajkrat je bilo že citirano stališče o javni obravnavi in široki strokovni podpori temu zakonu. 8. maja pa smo poslanke in poslanci dobili dopis Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport, ki se glasi: "Strokovni svet Republike Slovenije za šport podpira namen Predloga zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, pri čemer pa predlagatelju zakona in Olimpijskemu komiteju Slovenije -Združenju športnih zvez predlaga, da izvedeta javno obravnavo predloga zakona, v katero naj se še posebej vključi nacionalne panožne športne zveze, lokalne športne zveze in športna društva, pa tudi širšo javnost. Strokovni svet Republike Slovenije za šport poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da aktivno sodeluje v postopku nadaljnjega usklajevanja Predloga zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, da bo pripravljeno takšno
besedilo zakona, ki bo upoštevalo pripombe, ki sta jih k predlogu zakona imeli tako Vlada Republike Slovenije kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora."
Kar zadeva pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, je mogoče ugotoviti, da zlasti tiste, ki se na koncept zakona nanašajo, z amandmaji niso bile upoštevane. Kar zadeva mnenje Vlade, pa je treba opozoriti na to, da je Vlada ob svojem odklonilnem stališču do zakona napovedala pripravljenost pripraviti zakon, ki bi odpravil slabosti, v 6 mesecih. Nihče od predlagatelja ni pričakoval, da bo zakon umaknil zaradi tega, ker smo se zavedali tega, da je umik pri številu različnih podpisnikov težko doseči, pač pa je bilo predlagano, da bi predlagatelj počakal z obravnavo zakona toliko časa, da bi vladni predlog šel vzporedno s tem in bi dobili zakon, ki bi bil v vseh pogledih, nomotehničnih in vsebinskih, sprejemljiv. Vse to se ni zgodilo in zdaj tik pred koncem mandata na izredni seji sprejemamo zakon, za katerega predlagatelj pravi, da je sistemski. Dokaj nenavadna odločitev. Tudi ni mogoče reči, da niso v poprejšnjih predlogih ali poskusih vlaganja zakona imele službe in ministri pomislekov glede zakona. Dvakrat je bila Janševa vlada tista, ki bi lahko sprejela zakon, pa ga ni. Res je, tudi za časa ministrovanja dr. Lukšiča je bil poskus s strani Sindikata športnikov Slovenije, predlagani koncept zakona predstavljen, pa ne v nadaljevanju tudi sprejet.
Naj posebej poudarim, da Sindikat športnikov Slovenije nima statusa reprezentativnega sindikata, ima pa po zakonu kar precejšnjo vlogo in moč. Zlasti na eno naj opozorim. Po 27. členu zakona, ki govori o odboru premostitvenega sklada, ki bdi nad upravljanjem premostitvenega sklada, dva predstavnika odbora imenujejo zavezanci, se pravi tisti, ki morajo v sklad vplačevati, tri predstavnike pa imenuje Sindikat športnikov Slovenije, torej ima možnost predlagati sindikat, ne tisti, ki vplačujejo, čeprav so to njihova sredstva, ampak tisti, ki nima statusa reprezentativnega predstavnika športnikov. Drugo vprašanje je, iz katere športne panoge ima Sindikat športnikov Slovenije največ članov. Tisto, kar je temeljna sistemska pomanjkljivost, je zapisano v 2. členu, ki je ostal zaprt in ga ni bilo mogoče amandmirati, to pa je, da premostitveno zavarovanje temelji na vplačevanju prispevkov poklicnih športnikov ter na zavezi države.
Na to so bili predlagatelji zakona posebej opozorjeni zaradi tega, ker ne moremo v takšnem zakonu, kot je pred nami, zavezovati države k nečemu, kar ureja davčna zakonodaja in kar v večini držav, kjer takšen premostitveni sklad za športnike poznajo, tudi ureja davčna zakonodaja. Nobena država nima posebnega zakona, tako kot ga imamo zdaj. In naj posebej poudarim, to ni zakon za šport, tako kot ni zakon proti športu, tega sploh ne trdimo, ampak je to
33
DZ/VI/48. izredna seja
samo zakon, ki določa nek finančni mehanizem, v katerega športniki sami ali pa zavezanci takrat, kadar imajo športniki sklenjeno redno delovno razmerje pri zavezancu, vplačujejo. Ampak posebej naj opozorim, da to vplačevanje ni brez drugih obveznosti; premostitveni sklad zahteva 3-odstotno vplačilo prispevka ob vstopu v premostitveni sklad, za vsako leto 1 % povprečnine vplačanega zneska in ob izstopu 1 % od vplačil oziroma izplačil. To si sami lahko izračunate; če gre za enkratno izplačilo, ki je lahko do 5 tisoč evrov visoko, mora plačati 1 %. Puščam pa ob strani zdaj, koliko je prispevek, ki ga mora plačati kot zavezanec za davek.
Opozorila bi na to, da bi pričakovala večjo jezikovno skrbnost pri pripravi zakona, ker se radi zaustavimo tudi ob tej razsežnosti zakona, če je predlagatelj Vlada. Naj povem, da je ta zakon potreben številnih redakcijskih posegov. Tisto, kar pa pravzaprav najbolj moti, je pa to, da zakon ne izpolnjuje osnovnega določila po četrtem odstavku 115. člena Poslovnika Državnega zbora, ki pravi: "V besedilu členov se morata smiselno uporabiti ženski in moški spol v tistih prvih členih oziroma poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga zakona, z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi naslavljanje v moškem spolu." Tega opozorila ni. Naslovniki niso ob prvi omembi omenjeni v ženski in moški spolni obliki, kajti v prvem členu nadaljevanje poklicnih športnikov nadomešča samo zvezo poklicni in vrhunski športniki, ne opravlja pa ta navedba tistega, kar bi morala po četrtem odstavku 115. člena Poslovnika Državnega zbora.
Zakon športnikom ničesar ne daje, ampak morajo športniki obvezno oddajati del prigaranih, soglašamo, prigaranih sredstev, jih vlagati v sklad, iz katerega črpajo po končani športni karieri. Počrpajo pa lahko toliko, kolikor so vplačali oziroma kolikor imajo ustvarjenih pravic iz vplačil. Ob tem je treba dodati, da gre za zavarovanje, kot vsako drugo, z dvema značilnostma - da je obvezno, torej ni na voljo dano posameznemu poklicnemu športniku, ali bo vplačeval ali ne, ampak je to obvezno, in da ima neko ugodnejšo davčno podstat. Pri vzpostavljanju sklada predlagatelj tako iz seznama ponudbe povzame rešitve iz več različnih zakonov, s čimer povzroči tisto, kar Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opredeli z besedami, navajam, "da predloženo zakonsko besedilo označuje nesistematičnost, nepreglednost, nejasnost in neusklajenost, kar je odraz tako odsotnosti notranjih strukturnih delov kot tudi vsebinske podnormiranosti oziroma neusklajenosti predloga zakona". Res je, da vloženi amandmaji - v celotnem postopku jih je bilo k prvotnemu predlogu z 41 členi skupaj z danes vloženimi in doslej sprejetimi amandmaji kar 63, pa še ti, kot rečeno, niso zadostili opozorilom Zakonodajno-pravne službe.
Odpravljeni niso nekateri pomembni pomisleki, na primer da trajanje premostitvenega
zavarovanja po mnenju Zakonodajno-pravne službe na matičnem delovnem telesu ni ustrezno določeno, da so določbe glede premostitvenega sklada podnormirane in nejasne. Ne odpravlja se pomemben pomislek glede obveznega prenosa upravljanja s Kapitalske družbe. Nikoli se ni dotaknilo vprašanje začetka veljavnosti zakona glede na zahtevnost sprememb; ta je namreč relativno kratek. Če se je predlagatelj v enem delu skliceval na določbe ZPIZ, je za nas, za Socialne demokrate, nesprejemljivo, da temelji na izraziti individualistični percepciji, ne vsebuje pa nobene solidarnostne komponente. Namreč, značilnost ZPIZ je ravno ta, da naš pokojninski sistem temelji na solidarnosti. Tega ta zakon ne upošteva, ampak toliko, kolikor posameznik vplača, toliko lahko iz tega sklada tudi počrpa, če se s skladom kaj ne zgodi. Torej, izkorišča se en majhen del zavezancev. V sklad je po predvidevanjih vključenih zgolj od 500 do 600 športnikov, in se nato ustvarja vtis, kot da gre za celotno sfero in da se za celotno sfero ureja vprašanje, o katerem govorimo. Če bi imela večina v Državnem zboru resne namene športnikom nekaj dati, potem menimo, da bi dovolila soupravljanje pri njihovih zahtevah.
Menimo, da so bile z v preteklem tednu zavrnjeno novelo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije odpravljene možnosti soupravljanja športnikov pri zadevah, ki se jih še kako dotikajo. Nenavadno je, da ima zakon izrazito podcenjujoč odnos do sposobnosti presojanja poklicnih športnikov, ker je utemeljitev, da se športniki takrat ali ne morejo ali pa ne znajo ukvarjati z zasluženimi sredstvi in bodo tako namesto te odsotnosti časa ali zmožnosti neki drugi organi upravljali z njihovimi sredstvi. Vprašanje je, kdo bo prevzel odgovornost za zakon. Vladna ponudba priprave zakona je zdaj odpravljena zaradi tega, ker bo zakon sprejet. Torej, ponujena roka je zavrnjena. Državni zbor bo kmalu razpuščen, in vprašanje je, kdo bo odgovoren za izrečene besede, s katerimi je veliko pohval na račun tega zakona izrečenih, koliko prednosti za športnike ta zakon prinaša. In tako se seveda lahko zgodi, da se zaradi tega prekrijejo pasti, ki v tem zakonu nedvomno obstajajo, in na nekatere med njimi je stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov tudi opozorilo. Hvala.
Mi pa zakona ne bomo podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, gospa Alenka Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS NP): Hvala lepa, podpredsednica.
Predlog zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov predstavlja korak naprej pri urejanju področja vrhunskega poklicnega športa in športnikov v Sloveniji, zato
34
DZ/VI/48. izredna seja
namenu zakona in ciljem zakona ni mogoče oporekati oziroma si zaslužijo podporo. Kljub temu pa besedilo zakona vsebuje nekatere pomanjkljivosti oziroma dileme, ki bi lahko povzročile več težav, kot pa doprinesle k reševanju materialnega statusa športnikov po končani karieri. Zakon sicer ne posega v urejanje širšega področja športa, ampak ureja zgolj posamičen del, in sicer tako imenovano premostitveno zavarovanje. Dejansko omogoča poklicnim športnikom, da del dohodka neobdavčeno naložijo pod tako imenovano premostitveno zavarovanje za čas po končani karieri. Država naj bi slednje zavarovanje podprla z ustreznimi davčnimi olajšavami. Ker zakon posega na področje, ki ga urejajo štirje sistemski zakoni, o pokojninskem zavarovanju, o investicijskih skladih, o trgu finančnih inštrumentov in o športu, in sodi v področje treh ministrstev, za šport, za delo in za finance, se je vzpostavilo vprašanje, ali bi bilo pri njegovem sprejemanju nujno sodelovanje vseh navedenih ministrstev in Kada kot predvidenega upravljavca premostitvenega sklada. Do slednjega namreč v zakonodajnem postopku oziroma tudi pred tem, v fazi oblikovanja zakona ni prišlo.
Vlada se strinja z nameni in cilji zakona, vendar ne v predlaganem besedilu, prav tako pa soglasja ni dalo Ministrstvo za finance in tudi koalicijski partnerji so izrazili nestrinjanje z novelo zakona. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev ugotavljamo, da Vlada Republike Slovenije zakona v tej obliki ne podpira. Ne podpira ga zaradi sistemskih nedoslednosti, saj naj bi povzročil več problemov. Da ima zakon kar nekaj nedorečenosti je pokazalo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Na seji matičnega delovnega telesa so bili sicer sprejeti amandmaji, ki odpravljajo določena neskladja. Predlagatelj je za drugo obravnavo na seji zbora oblikoval amandmaje, ki so bili sprejeti in ki sicer prinašajo nekatere vsebinske spremembe, še vedno pa ostajajo odprta vprašanja oziroma temeljni pomisleki glede kroga zavarovancev, posebnega davčnega statusa vplačil in izplačil ter upravljavca premostitvenega sklada. Vlada je sprejela zavezo, da bo v roku 6 mesecev pripravila svoj predlog zakona, ki bo pil vodo tudi na izvedbeni ravni. Res je, da imamo vlado v odstopu, kar pa ne bi smelo zaradi pomembnosti same materije vplivati na pripravo besedila zakona, ki bi vsebinsko in sistemsko ustrezneje urejal in uredil hvalevreden namen, ki ga zasleduje.
V Poslanski skupini nepovezanih poslancev bomo zato, kot smo sicer že napovedali pri drugi obravnavi, o predlogu zakona v celoti glasovali po lastni presoji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Državljanske liste, gospod Branko Kurnjek.
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod državni sekretar s sodelavcem, poslanke in poslanci!
Pred tednom dni smo imeli na dnevnem redu redne seje Državnega zbora drugo obravnavo Predloga zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov. Čeprav smo glede podpore oziroma nepodpore temu zakonu slišali veliko besed oziroma namigov, da bi bilo pred volitvami v vsakem primeru smiselno podpreti zakon, saj so športniki tema, ki se dobro prodaja tudi v politiki, v Državljanski listi ostajamo pri svojem stališču izpred tedna dni. Ne moremo namreč podpreti slabega zakona z izgovorom, ki ga uporabljajo nekateri drugi, da je bolje sprejeti slab zakon kakor nobenega in da ga bo nato v prihodnosti moč izpopolnjevati. Menimo, da je takšno razmišljanje nedopustno in neodgovorno. Kljub temu pa bi želel na kratko obnoviti in ponoviti naše stališče izpred tedna dni, ki se do danes ni spremenilo.
V	Državljanski listi menimo, da je zakonska ureditev zavarovanja športnikov po končani karieri potrebna iz več razlogov, hkrati pa opozarjamo, da športnikov ne smemo ožigosati za nesposobne racionalno ravnati s svojimi prihodki, kot to želijo prikazati nekateri drugi. Položaj po končani športni karieri je treba urediti, vendar pa predlog zakona, ki ga obravnavamo, njihovega položaja ne ureja celovito in ima precej pomanjkljivosti, na katere je v obširnem mnenju opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, ki je besedilo zakona označila za nesistematično, nepregledno, nejasno in neusklajeno ter v nekaterih določbah zapisano tudi tako, da povzroča neenakost. Sprejeti amandmaji k predlogu zakona na seji matičnega odbora in v drugi obravnavi na seji Državnega zbora sicer sledijo nekaterim pripombam Zakonodajno-pravne službe, vendar pa vseh bistvenih konceptualnih pomislekov ne odpravljajo.
V	nadaljevanju bom še enkrat povedal nekaj razlogov, zaradi katerih lahko predloženi predlog zakona v Državljanski listi žal označimo za nesprejemljivega. Kot rečeno, gre za nesistematičen, nepregleden, nejasen in potencialno neustaven zakon. Predlog zakona ne predstavlja zadostnega kroga upravičencev, ki bi upravičeval njegovo sprejetje. Ukrepe na področju davčne politike bi bilo treba urejati z davčno zakonodajo, zakon bi moral vsebovati oceno javnofinančnih posledic in biti usklajen z Ministrstvom za finance. In morda še en razlog, na katerega sem opozoril tudi prejšnji teden; namreč, glavni namen premostitvenega zavarovanja naj bi bil uspešen prehod v drugo obliko aktivnega poklicnega življenja po koncu športne kariere, in pri tem naj bi bila v pomoč tudi sredstva, naložena v premostitveni sklad. Vendar pa predlog zakona predvideva, da je do te pravice brezpogojno upravičen športnik ali športnica šele, ko dopolni 30 let. Če športno kariero brez z zakonom predvidenega razloga
35
DZ/VI/48. izredna seja
zaključi prej, in do tega ima seveda vso in izključno pravico, do teh sredstev pod ugodnimi pogoji ni upravičen ali upravičena. Tukaj pa se za takšne športnike izgubi osnovni namen, ki je, kot že rečeno, prehod v nov način življenja po končani aktivni športni poti. In seveda lahko bi še naštevali razloge.
Predloga zakona v Državljanski listi ne podpiramo, saj, kot rečeno, premostitveno zavarovanje športnikov ureja parcialno, nesistematično in nejasno. Glede na kompleksnost tematike je nujno potrebno, da se področje celovito preuči in skupaj s pristojnimi ministrstvi najde primerne in finančno vzdržne rešitve, ki bodo lahko zaživele tudi v praksi. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ponudilo roko in dalo obljubo, da bo v 6 mesecih pripravilo ustrezen zakon, vendar pa predlagatelj tega ni želel slišati ali upoštevati. Na koncu pa še enkrat poudarjam, da smo v Državljanski listi naklonjeni zakonski ureditvi tega področja, a si želimo, da bi bil zakon ne le na videz všečen, temveč tudi vsebinsko dodelan, usklajen z vsemi deležniki in seveda na koncu podprt s široko večino. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani državni sekretar s sodelavcem, poslanke in poslanci!
Tako kot smo storili pri dosedanjih dveh obravnavah predlaganega zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, bomo v Slovenski ljudski stranki temu zakonskemu predlogu tudi v tretje izrazili podporo, s čimer bomo, tako vsaj upam, slovenskim vrhunskim športnikom zagotovili vsaj minimalne pogoje za boljšo socialno varnost po končani poklicni poti. Ob vseh uspehih, s katerimi nas naši športni junaki razveseljujejo skozi celo leto, je to še najmanj, kar lahko kot politiki storimo. Kariera poklicnega športnika običajno traja od njegovih najstniških let do začetka njegovih tridesetih. Gre torej za obdobje, v katerem je človek na višku svojih moči. Običajni ljudje to obdobje izkoristijo za šolanje, začetek poklicne kariere, krepitev socialnih stikov, tudi ustvarjanje družine, medtem ko je večina poklicnih športnikov zaradi treningov, tekem in nenehnih potovanj za vse to precej prikrajšana.
Tako po koncu aktivne športne kariere številni izmed njih ostanejo brez vidnejše izobrazbe, kar jim otežuje pot do stabilne zaposlitve in posredno do socialne varnosti. To je še posebej problematično, če poklicni športnik tekom svoje kariere ni dosegel najbolj vrhunskih rezultatov, ki zagotavljajo več sredstev na njegovem bančnem računu. Predlagani zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih
športnikov po našem mnenju predstavlja dobro podlago za urejanje blažjega prehoda poklicnega športnika iz aktivne kariere v običajno življenje, če se smem tako izraziti. Zakon namreč vpeljuje premostitveni sklad, v katerega bo poklicni športnik sam oziroma njegov delodajalec vplačeval prispevke, ki bodo odvisni od višine njegovih dohodkov, kot osnova za izplačevanje prispevkov pa se bo uporabila bruto višina dohodkov, plač, nagrad, sponzorskih sredstev. Sredstva, ki se bodo zbrala na športnikovem osebnem računu znotraj premostitvenega sklada, pa bo lahko športnik koristil po koncu svoje kariere bodisi v obliki premostitvene rente, ki mu jo bo mesečno izplačevala ena izmed zavarovalnic, na katero se bodo prenesla vplačana sredstva iz sklada, bodisi v enkratnem izplačilu, če višina zbranih sredstev na njegovem računu ne bo presegla 5 tisoč evrov. Pri tem velja opozoriti, da bo obveznost za plačilo davka nastopila pri izplačilu sredstev športniku, medtem ko se davek pri vplačevanju v sklad načeloma ne bo obračunaval.
Upamo, da bo tako ostalo tudi pri obravnavi ostalih davčnih zakonov, ki jih bomo obravnavali in predstavljajo podlago za izboljšavo poslovnega okolja. Po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke je dolžnost države, da tudi s konkretnimi ukrepi vzpostavlja takšne pogoje, ki bodo športnikom omogočali dostojno življenje tudi po koncu njihovih poklicnih poti. To je ne nazadnje tudi naša moralna odgovornost. Že v minulih obravnavah smo izrazili razočaranje nad Vlado oziroma ministrstvom, pristojnim za šport, ki bi po našem mnenju moralo biti tisto, ki predlaga sistemske rešitve za zagotavljanje socialne varnosti vrhunskih športnikov. V primeru sprejetja tega zakona bo Vlada vendarle primorana poiskati način, da bo določbe zakona spravila v življenje. Poslanke in poslanci Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da predlagani zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov vzpostavlja eno izmed poti do znanega cilja, to je večje socialne varnosti športnikov po koncu kariere.
Zato bomo predlagani zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov tudi v tretje podprli, podprli bomo pa tudi predlagane amandmaje, ki besedilo zakona še izboljšujejo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Imamo še eno stališče poslanske skupine, in sicer Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Stališče bo predstavila gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Še enkrat vsem lep pozdrav!
V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije se dobro zavedamo pomena slovenskega športa in
36
DZ/VI/48. izredna seja
izjemnih športnih rezultatov, ki so jih naši športniki dosegli že v času bivše države. Danes so v naši samostojni državi uspehi glede na našo majhnost še boljši in še večji, seveda v prvi vrsti zaradi njihovega izjemnega truda, marljivosti in volje. Ampak k vrhunskosti njihovih rezultatov je, tako vendarle lahko rečemo, prispevala nek svoj delež tudi država z vsemi pozitivnimi ukrepi, ki so na voljo našim športnikom in njihovim trenerjem. Kateri natančno so vsi ti ukrepi, je bilo predstavljeno s strani državnega sekretarja pretekli torek ob drugem branju zakona. Torej, priznati je treba, da se naša država do športnikov nikakor ne obnaša mačehovsko. Tudi tej, še vedno aktualni vladi ne smemo pripisati indiferentnega odnosa do naših športnic in športnikov, še zlasti ne zaradi tega, ker je izrekla negativno mnenje do tega predloga zakona. Parlamentarna Zakonodajno-pravna služba je zakon prav tako ocenila kot nesistematičnega, nejasnega in neusklajenega, skratka neprimernega.
Kljub amandmiranju zakon po naši oceni še vedno ne zadosti vsem kriterijem, ki jih mora izpolnjevati vsak zakon ne samo v nomotehničnem smislu, pač pa tudi z vidika temeljnih pravnih načel, kot so zaupanje v pravo in pravna varnost ter enaka obravnava oziroma nediskriminiranost. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije smo namreč prepričani, da bo ta zakon, tak kot je, povzročal neenako obravnavo že znotraj iste skupine športnikov. Prav tako smo prepričani, da bi bilo sprejeti ta zakon neodgovorno ravnanje, zlasti glede na aktualne javnofinančne razmere v državi, ko je, recimo, konkretno v tem trenutku ogroženo sofinanciranje prevoza dijakom in študentom, saj ta predlog zakona zaradi davčnih olajšav pomeni negativne posledice za državni proračun. Za nas je zakon nesprejemljiv tudi zaradi tega, ker diskriminira druge primerljive skupine glede možnosti po vzpostavitvi posebnih ugodnih zavarovanj pod posebnimi davčnimi ugodnostmi.
Še bolj pa nas moti predlagateljeva skrb za finančne ugodnosti samo določene, to je ozke skupine ljudi. Z vidika preferiranja ozkega kroga športnikov in diskriminacije do ostale slovenske populacije, predvsem pa do brezposelnih državljank in državljanov in s tega zornega kota nastalega vprašanja. Kako se človek ob izgubi službe sploh lahko prilagodi na življenje ob minimalnih ali celo ničelnih dohodkih in brez posebnih davčnih ugodnosti? Po našem prepričanju ta zakon ni na mestu. Predlagatelj pravi, da je treba poskrbeti za športnike po koncu njihove kariere, da jim je olajšan prehod v normalno življenje, ob tem pa tudi priznava, tako je napisano v uvodni obrazložitvi predloga zakona, da športniki nespametno razpolagajo z lastnimi finančnimi sredstvi. Sprašujem se, s čim naj razpolagajo tisti, ki so ostali brezposelni. Kje je sedaj naša solidarnost?
Ob vseh naštetih pomislekih kljub visokemu spoštovanju do naših športnikov
poslanca in poslanke Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije Predloga zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov žal ne moremo podpreti oziroma se bomo vzdržali.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Vendar pa vas moram zdaj obvestiti, da zaradi napake v računalniškem sistemu za merjenje časa prekinjam sejo za 10 minut in jo bomo nadaljevali 15 minut čez 4. uro. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 16.05 in se je nadaljevala ob 16.15.)
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Spoštovani poslanke in poslanci!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo. Sledi razprava poslank in poslancev o predlogu zakona v celoti. K besedi se je pred redno prijavljenimi prijavil še gospod Aljuš Pertinač, državni sekretar.
ALJUŠ PERTINAČ: Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani poslanke in poslanci!
Zgolj morda nekaj dodatnih pojasnil glede na razprave oziroma stališča poslanskih skupin. Prav je, da podpiramo slovenski šport, ampak ni prav, če ob tem spregledamo, da se vmes tudi kaj naredi za slovenski šport. V zvezi z izvedbenim načrtom nacionalnega programa za šport bi rad povedal, da je ta v javni razpravi in bo predvidoma 6. junija obravnavan in sprejet na Strokovnem svetu za šport. Glede sredstev za šport pa je treba poudariti, da je indeks glede na lani res nižji, ampak na področju investicij, to pa zato, ker je bilo lansko leto, kot veste, zadnje v prejšnjem programskem obdobju 2007-2013, ko so se še izvajali evropski projekti, in je res, da smo lani v ta namen porabili kar 18 milijonov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, letos pa je tega denarja bistveno manj, ker se programsko obdobje oziroma črpanje sredstev zaključuje. Sicer je indeks sredstev glede na lani 90 v državnem proračunu, ob tem pa je treba poudariti, da je bilo lani tudi evropsko prvenstvo v košarki. Jasno je, da to ni vsako leto, res pa je, da ob nastopu Vlade proračunska sredstva za izvedbo tega tekmovanja niso bila zagotovljena. Kot vemo, pa so bili tudi tisti, ki so razmišljali o tem, da prvenstva sploh ne bi izvedli. Toliko. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Naslednji ima besedo gospod Marko
Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Načela tega zakona so vsekakor v redu. Da posameznik športnik del svojih
37
DZ/VI/48. izredna seja
prihodkov v nekem obdobju, ko ima, recimo, visoke prihodke, naloži na poseben varčevalni račun in s tem raztegne izplačilo tudi na obdobja, ko pač ne bo več aktiven in bodo njegovi prihodki temu ustrezno manjši. Ta ideja je vsekakor dobra in bi jo veljalo razširiti na vse prebivalce. Ne vem, zakaj ne bi na enak način kot športnike podpirali tudi, recimo, znanstvenikov, izumiteljev ali ustanoviteljev kakšnega startupa, ki jim tudi občasno uspe veliki met in potem v nekem trenutku dobijo relativno velik denar oziroma velike prihodke, in bi potem to raztegnili na neko daljše obdobje. To je vsekakor dobra ideja, in res ne vem, zakaj bi se tukaj omejili samo na športnike. Jasno je, zakaj se to splača. Splača se tudi iz davčnih vidikov, jasno. Če pa potem zraven še za vrhunske športnike uvedemo še neko dodatno davčno olajšavo in jim s tem izkažemo ustrezno priznanje, bom rekel, tudi v redu. Ta zakon prinaša pa to, da se bodo vsi poklicni športniki, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z nekim društvom, ki je član nacionalne panožne športne zveze, obvezno zavarovali na ta način in bo od njihove plače šlo obvezno nekaj v ta sklad. Za razliko od tistih, ki se lahko prostovoljno zavarujejo, ki imajo status vrhunskega športnika ne glede na to, ali so zaposleni ali niso zaposleni.
Pa poglejmo, kaj to dejansko pomeni za tistega, ki ima, recimo, tisoč evrov bruto plače in bo obvezno vključen v to zavarovanje. Pri tisoč evrih bruto plače, vzel sem relativno nizko, pomeni to 81 evrov nižjo neto plačo tega športnika. Toliko pomeni. Od tega bo šlo, mislim da, 120 evrov potem dejansko v ta sklad, ampak njegov mesečni prejemek bo za 81 evrov nižji, kar z drugimi besedami pomeni, da se mu bo plača, tisto, kar dobi v žep, znižala za 8 % bruto plače oziroma če gledamo samo neto plačo, se mu bo znižala kar za 10 %. Eno desetino neto plače mu bomo enostavno s tem zakonom zmanjšali. Če gledamo nekega, recimo, uspešnejšega športnika, ki ima 5 tisoč evrov bruto plače, tam govorimo o za 940 evrov nižji neto plači po uvedbi tega zakona. 940 evrov manj bo dobil vsak mesec v žep, kar pomeni 19 % njegove bruto plače oziroma če gledamo na neto plačo, mu bomo v bistvu za tretjino zmanjšali njegovo neto plačo. To je treba povedati o tem zakonu.
Jaz tukaj ne bom rekel, ali je to prav ali narobe. Verjamem, da se je predlagatelj o teh številkah pogovoril tudi s športniki in je od njih dobil ustrezno soglasje, da se s tem strinjajo, je pa prav, da se to pove. Da bo namesto 2 tisoč 705 evrov v žep dobil tisoč 765 evrov v žep. Upam, da ne bomo imeli prav velikih pritožb glede tega, ker verjamem, da vsi v tem državnem zboru želimo športnikom vse najboljše in da se s tem strinjajo. Jaz bi precej rajši videl, če bi ta zakon v celoti temeljil na prostovoljnosti, se pravi, da se lahko vsak športnik sam odloči, ali pristaja na ta dodaten prispevek, ki mu niža neto plačo ali pa na to ne pristaja. Se pravi, da
bi bil v celoti na prostovoljni osnovi, ker je prostovoljnost že vključena tudi v ta zakon. Športniki, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, se prostovoljno odločijo, ali vstopajo v ta sistem ali ne, in ravno tako se športniki prostovoljno odločajo za vplačila v sklad na osnovi nekih enkratnih premij ali sponzorskih sredstev. Tako da prostovoljnost že imamo v tem zakonu vključeno, in morda bi bilo prav, da bi razširili to varianto okoli prostovoljnosti.
Druga zadeva, ki je tukaj nekako ne moremo spregledati, so birokratske ovire. Ne vem, ali res v tem državnem zboru ne moremo nobenega zakona sprejeti, ki ne bi uvajal teh dodatnih birokratskih ovir, ampak poglejmo tukaj konkretno. Če nekdo želi, bom rekel, prejemati rento ali enkratno izplačilo na osnovi tega, kar je sam vplačeval v ta sklad pred 30. letom, in to gre samo v primeru, kadar ima za to zdravstvene razloge, je potrebna komisija, potreben je obrazec, potreben je sklep, odpre se možnost za pritožbe te komisije, in potreben je pravilnik za delovanje te komisije. Zakaj je to vse potrebno in zakaj sploh rabimo omejitev na teh 30 let? Zakaj, če pač temeljimo tukaj na prostovoljnosti, ne omogočimo, recimo, neki telovadki, da se pri 25 letih enostavno odloči, konča svojo kariero in potem črpa 5 let sredstva iz tega sklada, dokonča na ta način, recimo, študij in potem, kot temu rečemo, nadaljuje svojo običajno strokovno pot? Zakaj to ni mogoče, zakaj moramo uvajati te dodatne birokratske ovire in neke dodatne omejitve? Potem imamo tukaj še register zavarovancev, ki ga vodi ministrstvo. Čemu je to namenjeno? In potem, ko se ti vpišeš v ta register, moraš tako ali tako skleniti še pogodbo o zavarovanju z upravljavcem teh sredstev. Zakaj ne bi tukaj enostavno ostali na tem, da skleneš pogodbo o tem zavarovanju, potem pa ministrstvo, če že rabi te podatke, če že rabi evidenco teh, pač pridobi register teh aktivnih pogodb od upravljavca, pa smo naredili stvar bistveno, bistveno bolj enostavno. In ko smo ravno pri upravljavcu - nekako se zdi, da je največji dobitnik tega zakona dejansko upravljavec, ki je določen kar v samem zakonu, in sicer gre za Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. In tukaj ne vemo, kako je bilo to izbrano in tudi ne vemo, kako naj bi se ta sklad dejansko upravljal. V zakonu samo piše, da se upravlja po naložbenih načelih, ki jih ureja pokojninski zakon. Pa bom vprašal tukaj, ali si je kdo pogledal, kaj pomenijo ta načela v pokojninskem zakonu, katera so dejansko ta načela. Lahko jih naštejem, ker jaz sem si jih pogledal; gre za to, da morajo biti sredstva naložena razpršeno, gre za to, da morajo biti likvidna, da moramo paziti na likvidnost. Pa še nekaj drugih, ampak v bistvu je nepomembno.
Ni nobene, recimo, zajamčene donosnosti tukaj, kar pa je v podobnih, primerljivih zakonih, povezanih s tovrstnimi zadevami. Tam tipično imamo neko zajamčeno donosnost. Niti ni tukaj v tem zakonu, niti v
38
DZ/VI/48. izredna seja
povezanih zakonih, neke upravljavske usmeritve. Pri pokojninskih skladih je zelo tipično, da imamo tri različne pristope za različne starostne skupine. Saj vsi vemo, da ko si mlajši, ko je do konca, do pokojnine še relativno veliko, se bolj splača neka bolj agresivna naložbena politika, ki prinaša višja tveganja in višje donose. Ko si bližje pokojnini, je bolj smiselno, da gre za konzervativno naložbeno politiko, ki ima nižje donose in nižja tveganja. O tem, o čem govorimo v tem primeru, ni v zakonu niti besedice, tako da se močno bojim, da bodo tisti, ki bodo stopili v to, in nekateri bodo vstopili tudi prisilno, kupovali mačka v žaklju. Gre za eno izmed nedorečenosti tega zakona, in tu bi bilo fino, da to uredimo preden sprejmemo ta zakon, ne da bomo enkrat kasneje to popravili.
Ko že govorimo o tem upravljavcu, si poglejmo, kakšne donose je le-ta zagotavljal v preteklosti. Konkretno če pogledamo sklad Prvega pokojninskega sklada, ki ga sicer upravlja Modra zavarovalnica, ki je v lasti omenjenega upravljavca. V letu 2012 je bila zajamčena donosnost 2 %. Zajamčena donosnost 2 % na leto. Če pogledamo drugi sklad, ki ga pa upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa v zadnjih 10 letih znaša manj kot 3 % ta letni donos. Tako da upam, da so tisti, ki bodo morali prisilno vstopiti, zadovoljni s tem. Tisti, ki bodo prostovoljno, bodo to itak vedeli in se bodo sami odločili. Pa če povem konkretno, jaz imam tudi račun pri dodatnem pokojninskem zavarovanju, in zajamčena vrednost sredstev na mojem računu trenutno znaša 126,86 evra, ampak dejanska vrednost je pa samo 101,41 evra. Se pravi, da sem v bistvu v tem skladu do sedaj izgubil kar nekaj. In to je rezultat tega upravljavca. Tukaj postavljam vprašanje, zakaj ni bilo možno na področju upravljavca odpreti tega, da si pač lahko vsak sam izbere, kdo bo zanj to upravljal. Zakaj moramo tukaj mi izbrati, da so tu tisti naši prijatelji iz Kapitalske družbe zraven? Zakaj to ni bilo možno v zakonu odpreti?
Še enkrat bom dodal. Ideja sama je odlična. Ideja sama je odlična. Če bi jo razširili na vse ljudi in odprli možnost izbire sklada, se pravi, da ni to določeno v zakonu, ampak da odpremo to možnost izbire sklada, v katerega se vplačuje, in bi potem, recimo, samo za športnike, če jim želimo pomagati, dodali še neke dodatne davčne olajšave - če bi to naredili, bi dobili krasen drugi pokojninski steber, ki nam zdaj v Sloveniji več ali manj manjka. Manjka nam pa zato, ker je tisti, ki smo ga nekoč že sprejeli, tako zelo zbirokratiziran. Na ta način bi lahko dobili krasen drugi pokojninski steber, ampak smo znova zamudili to priložnost. In bi dobili takšnega brez odvečne birokracije, brez neke prisile in z možnostjo izbire izvajalca, kar je v tem primeru, ko govorimo o donosih in o donosih na daljši rok, zelo pomembno. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednji bo imel besedo gospod Jožef Kavtičnik kot predlagatelj, za njim gospa Ljudmila Novak, mag. Stanko Stepišnik, mag. Andrej Vizjak in Alenka Bikar.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Ne bom šel po vrsti, ampak bom šel ... Morda tudi po vrsti, ampak od zadaj. Torej, kolega Marko je poiskal nekaj dobrega v tem zakonu in to je prav. Tudi nekaj poslank in poslancev, ki so danes nastopali, je začelo tako, da so iskali dobro, in to dobro nekako predstavili tukaj. Lahko seveda tudi pokažemo nekaj slabosti, ampak za to je bilo veliko časa tako na odboru kot tudi v Državnem zboru. Mi smo predlog zakona amandmirali s predlogi poslancev, poslank in seveda tudi zainteresirane javnosti, vseh, ki so pri tem želeli sodelovati. Tisti, ki niso, potem govorijo, kako je zakon slab, tisto pa se ni dalo vključiti v ta del. Kolega Marko, poglejte, gre za športnike sedaj. Seveda so tudi znanstveniki tisti, ki bi lahko bili deležni določenih olajšav, in imamo v davčnih olajšavah tudi možnost za znanstvenike, za kulturnike in tudi za vrhunske športnike. Vendar vrhunski športniki so se tukaj nekako izgubili, zato je pred leti nastal ta predlog. Osnutek tega je nastal že pred letom 2010.
Od leta 2010 do pred kratkim smo stali na tem predlogu oziroma osnutku in nihče se ga ni lotil, nihče - nobena vlada, nobeno ministrstvo, nobena poslanska skupina, razen predlagatelji, to je bil Sindikat športnikov. Njim smo nekako prisluhnili ter začeli s tem predlogom, ga dodelovali, obdelovali in seveda pripravili do današnje tretje obravnave. Premostitveni sklad bo oblikovan po zgledu vzajemnih pokojninskih skladov z določenimi izjemami, ki so smiselne zaradi drugačnega namena zbiranja sredstev. Tu gre, na primer, za krajše obdobje varčevanja enostavne naložbene politike. Ker je premostitveni sklad zasnovan po zgledu vzajemnih pokojninskih skladov, se zakon pogosto sklicuje na uporabo zakona, ki ureja pokojninske sklade, in zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, saj ni potrebe, da se že znana pravila za poslovanje premostitvenega sklada določajo v tem zakonu še enkrat.
Za razliko od pokojninskih skladov zakon ne predvideva, da bi premostitveni sklad moral imeti poseben pokojninski načrt in pravila uporabljanja, saj so vsi pogoji poslovanja premostitvenega sklada ter vse pravice in obveznosti upravljavca in zavarovancev predpisani že s samim zakonom, ki je podlaga za oblikovanje in poslovanje premostitvenega sklada. Premostitveni sklad bo upravljala Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki že upravlja podoben sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kad je upravičenec, ker je v stoodstotni lasti države in ker je nek nevtralen
39
DZ/VI/48. izredna seja
subjekt. Glede odgovornosti upravljavca za obveznosti in odškodninske odgovornosti upravljavca je predvidena uporaba 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa, da je upravljavec v celoti odgovoren za poslovanje premostitvenega sklada. S stališča nadzora je namreč zato pomembno, da bo Kad v celoti odgovoren za upravljanje premostitvenega sklada, in to kljub temu, da bo za opravljanje določenih storitev lahko pooblastil zunanje izvajalce.
Mi nismo v ta zakon zapisali, kdo bo potem ta zunanji izvajalec, to naj določa trg. Želeli so, da bi s sredstvi, ki se bodo zbrala potem, ko bodo prešli na neko zavarovalno agencijo ali zavarovalnico, Modro, Triglav in tako naprej, morda tudi neko zunanjo zavarovalnico -želeli so, da bi v ta zakon to zapisali. Posamezniki so želeli s svojim vplivom, da bi se to zapisalo, vendar tega nismo želeli. Premoženje premostitvenega sklada bo tako v primeru vzajemnih pokojninskih skladov v celoti ločeno od upravljavca in drugih sredstev v njegovem upravljanju in bo v izključni lasti zavarovancev. Za zagotovitev dodatne varnosti premoženja zavarovancev zakon po zgledu ZPIZ-2 predvideva tudi skrbnika premoženja premostitvenega sklada, ki bo lahko samo banka z dovoljenjem Banke Slovenije. Ker Kad ni običajna finančna inštitucija, zanj ne veljajo enaka stroga pravila poslovanja, kot veljajo za te subjekte.
Iz tega razloga in za zagotovitev kar največje profesionalnosti upravljanja sredstev zakon zahteva, da Kad za upravljanje premoženja premostitvenega sklada pooblasti finančno inštitucijo, ki je podvržena spoštovanju najvišjih standardov, ki veljajo pri upravljanju tujega premoženja, in je kot taka tudi predmet nadzora pristojnih inštitucij. Premoženje premostitvenega sklada bo tako lahko na podlagi pogodbe o gospodarjenju upravljala zgolj finančna inštitucija, ki je za to storitev pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Kad bo lahko izbral med bankami, borzno posredniškimi družbami in družbami za upravljanje. Upravljavec premostitvenega sklada bo moral pri upravljanju naložb premostitvenega sklada smiselno upoštevati načela naložbene politike, pokojninskega sklada in zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upravljavec premostitvenega sklada bo moral redno obveščati zavarovance in zavezance o poslovanju premostitvenega sklada. Zavarovanec bo lahko od upravljavca premostitvenega sklada v primerih, določenih v zakonu, zahteval, da mu ta izplača odkupno vrednost enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu.
Predvideno je, da bo plačilo glede na izpolnjevanje določenih pogojev lahko bodisi v obliki premostitvene rente bodisi v obliki enkratnega izplačila. Na to ste ne nazadnje že tudi sami opozorili. Glejte, ministrstvo že zdaj vodi register, ko ste rekli dodatna birokracija.
Register o poklicnih športnikih ministrstvo že vodi. Ta register že obstaja, tu ne gre za noben dodaten birokratski poseg ali dodatno nalogo. To se že opravlja in seveda s tem bomo ne nazadnje lahko tudi razpolagali. To je glede na vaše pripombe. Predstavnik Vlade, državni sekretar je dejal, da že sedaj Vlada spodbuja športnike in vse ostale mlade k izobraževanju. Res je, imajo, imamo določene spodbude za te namene, vendar pri vrhunskih športnikih gre pa za neko izjemo. Vrhunski športnik zaradi svoje obremenitve, zaradi svojih urnikov, ki jih ima, torej dvakrat na dan imajo treninge, tekme imajo popoldne, dopoldne, zvečer, ponavadi v takšnem času, ko smo drugi državljani prosti, in takrat športnik ne more opravljati svoje obveznosti na izobraževalni instituciji.
Zato je smiselno, da bi uvedli drug način izobraževanja, to je izobraževanje na daljavo, ali pa športnik prične z izobraževanjem takrat, ko prekine športno kariero. Govorim o vrhunskih športnikih, mi ne govorimo o vseh športnikih. Vrhunski športniki in poklicni športniki so neke izjeme, in ker so izjeme po svojih sposobnostih, svojih rezultatih, je prav, da jim damo možnost, da so izjeme tudi tukaj, da imajo neko davčno olajšavo takrat, ko imajo tiste izredne prihodke, tako kot ste, kolega Marko, že sami tudi ugotovili, da lahko v nekem krajšem obdobju dobi neko večjo nagrado, ki je trenutno lahko veliko breme pri obdavčitvi, namesto da bi se ta obdavčitev razpotegnila za daljše obdobje. Pri športnikih je še ta razlika od znanstvenikov, kulturnih delavcev in drugih posebnih ljudi, ki jih zelo cenimo, da je njihov čas dejavnosti zelo omejen, ravno zaradi te prisotnosti iztrošenja. Vrhunski športnik se v 10 letih aktivnega delovanja, četudi ni poškodbe, tako iztroši, da ne more več posegati po vrhunskih in tako vidnih rezultatih. Seveda, če pa pride do poškodbe, je pa to toliko prej.
Zakaj 30 let? Zaradi tega, ker si v tem obdobju lahko športnik v ta sklad privarčuje neka sredstva, ki jih bo lahko potem koristil. Če bo v ta sklad dajal samo eno leto ali nekaj mesecev, seveda ta sredstva ne bodo zadoščala za neko normalno prilagajanje na drug način življenja. Mi govorimo o prilagajanju. Športniki se hitro prilagodijo, seveda se, vendar vseeno potrebujejo nek čas, in takrat, v tistem času potrebujejo tudi neka sredstva, da si lahko uredijo življenje, da se lahko pripravijo na novo delovno mesto, da lahko poiščejo novo delovno mesto, da se ne nazadnje lahko tudi ustrezno usposobijo za to delovno mesto. Predlagatelj bi lahko počakal. Seveda bi počakal oziroma bi počakali, če bi - to govorim zdaj tudi za druge pripombe - imeli v rokah vsaj neko osnovo, da ministrstvo pripravlja neko zakonodajo, da pripravlja nek drug zakon, ki bo celostno reševal to področje. Poglejte, že v resoluciji nacionalnega programa športa so predlagatelji črtali vse, kar je bilo v zvezi z davčnimi olajšavami. Vse se je črtalo.
40
DZ/VI/48. izredna seja
Če vam povem samo iz izkušenj, da so v drugih državah športniki oproščeni določenih davkov, in pri večjih zneskih se jim ta davek razporedi na daljše časovno obdobje, tudi na 40 let. Pri nekaterih so oproščeni določenih dajatev, in klubi in društva obvezno dajejo v sklade, športniki pa lahko ta sredstva potem koristijo ob nekaterih investicijah, recimo ob povečanju družinskih članov in tako naprej. Torej, to so rešitve, ki jih imajo v posameznih državah, mi pa zaenkrat nismo naredili še nič, kar se tega tiče. Govorim okrog davčnih olajšav in okrog tega, da bi športnik lahko dal del sredstev v prihranke, ki jih bo koristil v kasnejšem obdobju. In ravno na to smo predlagatelji opozorili in s tem hoteli spodbuditi vse tiste, ki bi in ki so dolžni pripraviti takšno zakonodajo. Nobena vlada do sedaj tega še ni naredila. Seveda bi se lahko čakalo, vendar veste, kako dolgo - ko se čaka, kako dolgo se lahko čaka? Tako dolgo, da nekaj generacij športnikov že gre iz športa v neko drugo dejavnost. To se lahko zgodi.
Ko se govori, da država pripravlja oziroma da lahko daje možnost zaposlitve vrhunskim športnikom na razna ministrstva, v javne ustanove in tako naprej - ja, seveda, ampak govorimo o vrhunskih športnikih. Ti športniki pa morajo ta rezultat letno dokazovati. Oni morajo letno biti podvrženi uspešnosti, in ko jim Olimpijski komite Slovenije dodeli status, so oni lahko upravičeni do te zaposlitve in še potem eno leto po zaključeni športni karieri. To se lahko zgodi. Dve leti. Hvala. Torej, dve leti, potem pa konec. In v tem času si lahko športnik zaradi teh izjemnih rezultatov privarčuje neka sredstva, ki jih potem naloži oziroma daje v ta sklad in jih potem po potrebi koristi. Poglejte, v razne organe so izvoljeni na skupščini Sindikata športnikov posamezni športniki, ampak samo tisti, ki so vključeni v to zavarovanje. Ne more kar tako nek športnik. To pomeni od tistih športnikov, ki so vključeni v to zavarovanje, in to je prav. To pomeni, da so koristniki teh sredstev, in tukaj ne vidim nobenih pripomb.
Solidarnost - ja, poglejte, tukaj gre za osebno zavarovanje. Tukaj gre za zavarovanje vsakega posameznega športnika, ki daje sredstva zase, iz svojega prejemka v nek sklad. On je lahko potem solidaren, ko ta sredstva dobi, ali pa ne. Lahko je solidaren tako, kot smo mi vsi, če govorimo o solidarnosti. Seveda pa pričakujemo celovito reševanje problematike športnikov in športnic, ne samo vrhunskih in teh poklicnih, ampak vseh. Tukaj pa bi lahko država stopila zraven z nekim solidarnostnim momentom ali z nekimi solidarnostnimi sredstvi, kot je to pri kulturnikih, kot je to pri posebnih pokojninah in ne nazadnje, kolegice in kolegi, kot je to pri javnih uslužbencih, kajti v sklad država daje tudi za nas nekaj sredstev -govorimo samo za javne uslužbence - v Kad, in ta sredstva niso obdavčena in jih potem javni uslužbenci lahko koristijo, ko gredo v pokoj. Zakaj pa ne bi tukaj še dali en moment solidarnosti in bi vsi tisti, ki ta sredstva
prejemamo ali prejemajo, rekli: ta sredstva, polovico teh sredstev pa damo solidarno za tiste športnike, ki niso poklicni, in za tiste kulturnike ali znanstvenike, ki so dosegli zelo vidne uspehe, pa nimajo sredstev za preživetje. Toliko za enkrat. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Replika. Izvolite, gospod Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Gospod Kavtičnik, narobe ste me razumeli, zato moram replicirati. Jaz sem dejal, da je namen, ideja tega zakona zelo dobra, da sta zelo v redu namen in ideja, žal pa smo ju tipično slovensko pokvarili, in sicer z uvedbo dodatne birokracije, s preferiranjem državnih in paradržavnih ustanov in z omejevanjem izbire. S tem se srečujemo v tej Sloveniji zelo pogosto in žal je to lastnost tudi tega zakona. Ampak saj pravim, sam namen in ideja sta pa zelo v redu. In pri tej dodatni birokraciji bi samo prebral izvleček iz 11. člena, kjer lepo piše v prvem odstavku: "Ministrstvo, pristojno za šport, za potrebe tega zakona vzpostavi in vodi register zavarovancev, vključenih v premostitveno zavarovanje." Lepo piše notri "vzpostavi in vodi", ne piše, ne vem, razširi obstoječi register. Piše "vzpostavi in vodi register zavarovancev", se pravi, da ga očitno trenutno še ni.
Glede samega sklada in upravljanja le-tega; strinjam se, v zakonu je veliko sklicev na obstoječo zakonodajo, in to je prav. To je prav, ker si res ne smemo za vsak sklad nekih pravil izmišljevati in čisto nekih novih stvari uvajati. Dobro je, da se sklicujemo, in tako so pravila upravljanja, in to se sklicujemo lepo, tako kot je treba, varnost, skrbnik in tako dalje, vendar manjka pa naložbena politika. In v normalnih pokojninskih skladih je naložbena politika stvar posameznega sklada, in potem si lahko posamezni zavarovanec izbira med različnimi skladi z različno naložbeno politiko. Tukaj pa te izbire nima in zato je pomembno, kakšna je naložbena politika tega sklada. In to je razlika med tem, kjer se ustrezno sklicujemo na ostalo zakonodajo, kar pa tukaj enostavno manjka, ker tam je situacija drugačna, tam si lahko zavarovanci sami izberejo, v katerega izmed skladov z različno naložbeno politiko bodo vstopili. V tem primeru pač temu ni tako. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Sedaj pa res gospa Ljudmila Novak,
izvolite.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Hvala za besedo.
Problem očitno obstaja. Na to nas opozarjajo sindikati, ne nazadnje je tudi minister na odboru povedal, da se zaveda problematike in da bo Vlada pripravila ustrezne rešitve. Meni je zelo žal, da je bila tukaj izražena večinska volja poslancev, da sprejmemo nek zakon, da
41
DZ/VI/48. izredna seja
rešimo neko problematiko, na drugi strani pa Vlada ni bila pripravljena v zadostni meri temu prisluhniti, da bi vsa pristojna ministrstva sodelovala pri izboljšanju tega zakona. Tukaj mislim, da je tudi bistvena napaka našega političnega ravnanja. Poslanci smo izvoljeni po volji z glasovi državljanov, zastopamo njihovo voljo, njihove interese, in je prav, da tudi predlagamo neke rešitve. Ponavadi je obratno, Vlada predlaga rešitve, koalicijski vladni poslanci jih morajo potrjevati, pa če se z njimi strinjajo ali pa ne, velikokrat tudi ne. Zakaj ne bi bilo obratno? Ko predlagamo poslanci, mislim, da je naloga vlade, naloga ministrstev, da pristopijo in iščejo ustrezne rešitve.
Zato mi je žal, če je zakon pomanjkljiv in nedodelan. Lahko bi bil seveda boljši. Sklicevanje na Zakonodajno-pravno službo se mi ne zdi ravno najboljše. V tem parlamentu sem velikokrat poslušala Zakonodajno-pravno službo, ki je imela pomisleke, mnoge pomisleke ob tem ali onem zakonu, ki ga je predlagala Vlada, pa je koalicijski glasovalni stroj kar povozil te pomisleke in zakon je bil brez problemov sprejet. Nisem za to, da se sprejemajo zakoni, ki imajo takšne luknje, ki povzročajo dodatno birokracijo, sem pa za to, da če ugotovimo, da problem obstaja, da zanj iščemo rešitve. Zaradi vsega navedenega tudi s strani predstavnikov ministrstva sem tudi sama malo v dvomih, ali je prav, da to potrjujemo ali ne ob tako velikih pomanjkljivostih, pa vendarle vsak zakon se da tudi spremeniti. Torej, če do sedaj pri več ministrih ni bilo soglasja, da bi vendarle ta problem rešili, je pač to en ukrep prisile, ki bo prisilil ministrstva, da vendarle zakon izboljšajo, dopolnijo, novelirajo, in potem najdemo neko končno rešitev.
Obžalujem torej, da ni do tega usklajevanja prišlo, kajti ta zakon bi lahko bil eden redkih zakonov, ki bi ga složno podprla večina poslanskih skupin in s tem rešila tudi probleme mnogih poklicnih športnikov, ki nedvomno zaslužijo našo pozornost, ker vemo, da takrat, ko so mladi polni moči in na vrhuncu slave, do katere so prišli s trdim delom, se okoli njih vsi vrtijo, tudi veliko takih, ki imajo raznorazne zasluge. Ker pa ta čas lahko tudi hitro mine, se potem znajdejo v mnogih težavah. Nedavno sem slišala podatek, da poklicni nogometaši dve leti po prenehanju kariere bankrotirajo. Tudi sama osebno poznam take primere, poznam tudi primer športnika, ki mu je ploskala vsa Slovenija ob vrhunskih rezultatih, potem pa smo zbirali ali pa so zbirali sredstva za njegovo stanovanje in podobne stvari. Torej, problemi obstajajo. Trudimo se, skušajmo jih reševati.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Kar nekaj razpravljavcev se je odjavilo. K besedi se je prijavil gospod Jožef Kavtičnik, za njim mag. Ivan Vogrin, mag. Lejla Hercegovac, gospa Mateja Pučnik in gospod Jožef Horvat.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Hvala, kolegica Ljudmila, ampak kljub temu bi rad povedal: ne, zakon nima tako velikih pomanjkljivosti. Sploh ni res. Res pa je, da je bil v prvotni obliki kot predlog, ko je prišel v Državni zbor, medresorsko neusklajen. Zaradi tega je bilo tudi toliko pripomb Zakonodajno-pravne službe. Mi smo želeli, da bi se Vlada aktivneje vključila v samo pripravo tega zakona, vendar je že v osnovi bil predlog, da se ta davčni del, te davčne olajšave izvzamejo. Potem pa zakon nima nobene veljave, če bi se to res zgodilo. Kar se tiče tega, da bi zakon pripravljale vlade, mi poznamo zakon o osebni asistenci. Decembra 2012 bi naj vlada pripravila ta zakon, tako je bilo rečeno. Zakon je pripravljala, potem se je vlada zamenjala, in naslednja vlada tudi do danes še ni pripravila tega zakona. Bil je pa rok tri mesece takrat. Tako da ne zaupamo in ne verjamemo, da bi Vlada iz nič lahko pripravila ustrezen zakon takrat, ko ima take pomisleke glede teh davčnih olajšav. Tu me je res nekako zmotilo, in vse nas, ki smo se podpisali, ravno to.
Ko pa govorimo o obveznosti ali neobveznosti vseh teh, ki so vključeni v to premostitveno zavarovanje oziroma zakon o premostitvenem zavarovanju, in o dajanju sredstev v ta sklad, je pa tako: nihče od poklicnih športnikov ni obvezno zaposlen pri športnem klubu ali društvu. On se lahko odloči, da je lahko tudi samostojen športni delavec, in potem samostojno plačuje v ta sklad ali pa ne. Lahko se odloči. Mi smo pri tem želeli, in s tem obveznim se v bistvu pomaga športnemu društvu oziroma športnemu klubu, ker športno društvo od njegovega osebnega dohodka plačuje manj davka. Za tisti del, ki gre v premostitveni sklad, se zmanjša bruto bruto, in v bistvu se plača davek samo od tistega ostanka. To pomeni nekako 20 % manj, 10 do 20 % manj. In zato je stimulativno za klube in društva, da se bodo posluževali tega. S tem bodo privabili v svoje vrste več športnikov. Mi vemo, da je bilo včasih 500 poklicnih športnikov, danes jih je samo še 200. Mi vemo, s kakšnimi težavami se športni klubi in društva ubadajo danes. Zato je tudi to en doprinos k reševanju tega problema. Drugih vrhunskih športnikov, ki naj bi se sami vključili, pa vemo, koliko jih je. Vseh skupaj bi bilo približno tisoč. Jaz mislim, da si Slovenija in slovenski športniki in športnice zaslužijo tak zakon in tak posluh politike do njih in do reševanja njihovih problemov. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
K besedi se je prijavil gospod Aljuš
Pertinač.
ALJUŠ PERTINAČ: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.
Dosti govora o tem, koliko časa se ta zakonska materija že vrti in kdo vse je sodeloval, in kdo se je odzval in kdo se ni odzval. Mogoče je res prav, da povemo, da bo enkrat jasno do
42
DZ/VI/48. izredna seja
konca. Prvič je prišel ta predlog takšen kot je prišel sedaj v Državni zbor, v tem postopku, takšen, v mandat 2004-2008. Takratni resorni minister se o tem sploh ni hotel pogovarjati. O tem obstajajo zapisi, tega ne govorim na pamet. Potem je prišel spet v mandatu 2008-2011, takšen. In je bil sestanek, tudi na Ministrstvu za finance, kjer je bilo dogovorjeno, da ga bodo predlagatelji zakona oziroma pripravljavci, če hočete, dopolnili, ker je bilo stališče enako, kot je bilo v mandatu 2004-2008, da ne bo zdaj izgledalo, kot da zvračam kakšno krivdo na koga - da so pač predlagane rešitve nesistemske, necelovite in ne zagotavljajo takih učinkov, kot bi jih pripravljavci želeli. Na žalost pripravljavci zakona od leta 2011 do 2013 niso popravili predloga zakona, ampak so spet enakega prinesli v Državni zbor.
Zdaj je bil vložen predlog zakona s podpisi poslancev, v taki obliki. Se pravi, da ni važno, katera vlada je, ni važno, kateri minister je za finance, ni važno, kateri minister je pristojen za šport. Tri vlade do zdaj so že ugotovile, da predlagane rešitve niso optimalne, če želite, da se tako izrazim, da mi ne bo očitano, da nasprotujem tem rešitvam. Niso optimalne. In glejte, zakona, ki temelji na davčnih olajšavah - tu upam, da me razumete -, ministrstvo za izobraževanje ne more ne predlagati ne izboljševati. Saj to je ja logično. Ne more ministrstvo za izobraževanje predlagati davčnih olajšav, lepo vas prosim. Saj tudi Ministrstvo za finance ne postavlja standardov in normativov, recimo, v osnovnih šolah, da bo jasno. Ne gre skozi, enostavno ne gre skozi. In nesistemsko je ravno to, da se v zakonu s področja športa uvaja davčne olajšave. Pa se pri tem ne opredeljujem do tega, o čemer smo se pogovarjali v drugi obravnavi, ali je res ciljna skupina vrhunskih športnikov tista, ki si v tej državi v tem času, v teh razmerah najbolj zasluži znižano davčno obremenitev.
To ni stvar ministrstva za izobraževanje. Ministrstvo za izobraževanje ne more predlagati takih rešitev in jih tudi nikoli ne bo. Kar zadeva register, je treba povedati, da je tisto, kar imamo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, razvid poklicnih športnikov, v katerega se vsak sam prijavi. To ni register, kot ga predvideva ta predlog zakona. To ni ta register. Je razvid poklicnih športnikov. Mi ne vemo, ali so vse osebe, ki majo status poklicnega športnika, dejansko v ta razvid vnesene, ker so notri na podlagi Zakona o športu na lasten predlog. Skratka, če bo ta zakon sprejet, bo treba vzpostaviti register, bo treba vzpostaviti register, tako kot zakon predvideva, na novo. Razvid poklicnih športnikov ne zagotavlja tega, kar zakonski predlog zahteva. Glejte, okoli tega zakona ali pa predloga zakona je bilo že zelo veliko razprave. Ampak da ne bo nejasnosti, skratka, ni važno, kateri minister za finance, ni važno, kateri minister za šport, ni važno, katera vlada do sedaj - še nobena ni teh rešitev, kakršne so,
prepoznala kot tistih, ki bi bile najboljše. V redu, lahko sprejmemo očitek, da niso predlagali drugih. Drži. Ampak teh ni nihče do sedaj podprl.
Če boste poslanke in poslanci sprejeli ta zakon, sem povedal, po mojem mnenju to pomeni, da se bo seveda predlaganje alternativnih rešitev odložilo. Logično. Ker bo treba najprej počakati, kaj se bo zgodilo s tem predlogom zakona. Praksa do sedaj kaže, da se nobena vlada ni lotila teh rešitev na ta način, da bi posegala na davčno področje. Pa ne bi zdaj našteval spet za nazaj, katere rešitve pa so. Tako da nihče ne očita predlagateljem zakona, da pač nameni niso dobri ali da problematika ni potrebna reševanja. Kar se pa tiče zelo široke strokovne in siceršnje podpore. Glejte, je sindikat, ampak je en sindikat, ni reprezentativen, in že je bilo omenjeno, iz katere kolektivne športne panoge prihaja večina članov. O tem je treba tudi razmišljati. Skratka, tisti športniki, ki imajo nizke osebne dohodke, bodo morali, če bo ta zakon sprejet, "pod mus", po domače rečeno, vplačevati v ta sklad. Pomeni, da bodo imeli nižje dohodke med kariero, hkrati pa ti prispevki ne bodo tako visoki, da bi jim po koncu kariere, vsaj po mojem mnenju, omogočali neko res zelo kvalitetno življenje. To je tisto, česar se mi bojimo, in zaradi tega pač predlaganih rešitev v tej obliki ne moremo podpreti. Zakaj pa nismo prispevali k boljši vsebini zakona? Sem povedal, zakaj ne. Mi smo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in pač ne moremo prispevati k vsebini davčnih olajšav. Zgolj za to gre. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Ne bom dolg. Tukaj pred seboj imam zapisnik posveta Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, ki je bil 3. 4. ob 13. uri v veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na Masarykovi cesti 16, Ljubljana. Tega posveta so se udeležili skoraj vsi predstavniki nacionalnih panožnih zvez - jaz imam tukaj podpise - in predstavniki športnih zvez. Na tem posvetu sem tudi sam prisostvoval, predstavili smo namen tega zakona, in po zanimivi razpravi, v kateri je sodeloval tudi v. d. direktor Direktorata za šport in je pohvalil odličnost tega predloga zakona, opozoril pa da temeljni problem vidi v davčni politiki, to, na kar sem že neprestano opozarjal, so vsi soglasno sprejeli in potrdili, da se strinjajo s tem zakonom in da ga podpirajo. Dali so tri pripombe in vse tri smo vnesli v amandmajski obliki v drugi obravnavi. Tako da ne vem, kaj bi še bilo treba narediti. O tem je razpravljal izvršni odbor OKS, OKS, sedel sem s predsednikom OKS, ki se je strinjal, da če bodo na tem sestanku predstavniki potrdili, da OKS nima nič proti in da podpira potem tudi ta zakon. Kdo pa je potem OKS, če tukaj govorimo in vsi nekako
43
DZ/VI/48. izredna seja
zagovarjamo, da je OKS največja in najbolj organizirana športna organizacija civilne sfere?
Tako da ne vidim zdaj še dodatne potrebe, razen da bi na ministrstvih ali v Vladi predlagal, da med seboj ministrstva bolje sodelujejo, da to, kar ministrstvo za izobraževanje predlaga, predlaga pa lahko, spoštovani državni sekretar, predlagate pa lahko, jaz mislim, da vse lahko, predlagate neko ustrezno rešitev Ministrstvu za finance in potem to ministrstvo to vključi ali pa ne. Vendar predlog pa mora biti. In ko se začnejo enkrat pogovori, ko se začnejo predlogi, ko se začnejo dokazovanja, zakaj je nekaj potrebno in smiselno, potem sem prepričan, če je volja, da se najde tudi pot in ustrezna rešitev. Če pa a priori že od začetka rečemo, da se nekaj ne da, da se nekaj ne bo naredilo, potem smo pa tam, kjer smo že dolga leta v tej državi - da nam določeni birokrati v ministrstvih ne dovolijo, da se nekaj izvede, zato ker pravijo, da se ne da. In to je velika napaka. In hvala bogu, in vesel sem, da je v Državnem zboru bilo toliko poslank in poslancev, da smo prepoznali potrebnost in koristnost tega zakona in smo ga vložili. Še sedaj rečem, da ni najboljši, seveda ne, tako kot številni zakoni v tej državi, je pa osnova in začetek, da se izdela še boljši. Je pa bistveno boljši kot pa nič. Prepričan sem, tako kot tukaj stojim, da je ta zakon bistveno boljši kot pa prej, ko ni bilo nič. In bo boljše in bo koristil tem športnikom, ki jim govorimo danes, da so poklicni in vrhunski. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod Aljuš Pertinač.
ALJUŠ PERTINAČ: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.
Poglejte, nič, vrstni red je jasen, ta državni zbor je, hvala bogu, sprejel nacionalni program športa. Kar nekaj let ga ni bilo. Na podlagi strategije razvoja športa v Republiki Sloveniji se je začel pripravljati Zakon o športu. Zakon o športu je krovni zakon za področje športa. Tako se pač zadeve sistemsko ponavadi rešujejo, tudi na drugih področjih. Za zakon, ki ga danes obravnavate v tretjem branju, sem povedal, kako je nastal; veliko besed je bilo že o tem izrečenih. Govoril sem o podpori Vlade, ne podpori Olimpijskega komiteja Slovenije -Združenja športnih zvez. Res je, bil je posvet, in spoštovani poslanec Kavtičnik je korektno predstavil tudi, kdo je tam bil in kaj vse so govorili, ampak ne drži pa v celoti, da je vse tisto, kar je bilo rečeno na posvetu, da je treba še izboljšati ta predlog zakona, vsebovano zdaj v besedilu. To pa ne drži. Citirani direktor Direktorata za šport je, recimo, rekel tudi, da je za neobvezno vplačilo v sklad in da pogreša solidarnostni vidik. Drugi so že danes ugotovili, da ti dve stvari še zdaj manjkata v predlogu -neobvezno vplačilo v sklad in solidarnostni vidik.
Potem so, recimo, ugotovili, in sicer sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, da gre glede na sedanje število poklicnih športnikov sprva večinoma za reševanje problematike športnikov v kolektivnih športnih panogah, kar pa je treba razširiti še na športnike ostalih športov. Podpredsednik OKS je predlagal, da se namesto vrhunskih športnikov v zakon uvede termin kategorizirani športnik in povedal, da je komisija športnikov pri OKS zakon podprla in tako naprej. Skratka, zelo veliko je teh stvari, kjer pravijo ti, ki se spoznajo na slovenski šport, da je treba predlog še dodelati. Ampak ne moremo se izogniti osnovnemu vprašanju, ki se vedno znova ponavlja, to pa je, ali preko davčnih spodbud, olajšav, če hočete, z znižano davčno obremenitvijo res dosežemo vse te cilje, ki jih predlagatelji in pripravljavci zakona želijo doseči. Jaz mislim, da je osnovno vprašanje ravno to. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Izvolite, gospod Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Kar odgovoril bi. V 4. členu, če pogledate tretji odstavek, smo to dodali. Ravno to, na kar so opozorili na tem posvetu. Za individualne športnike in športnice, kjer smo zapisali, da gre za vrhunske športnice in športnike, ki so lahko zaposleni nepoklicno, pomeni, da so zaposleni na ministrstvih ali kjerkoli, so lahko samozaposleni, in ravno to smo zapisali. Tu smo dali možnost vsem tem športnicam in športnikom, na kar so opozorili na tem posvetu. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Vogrin, pa ga ne vidim v dvorani. Za njim je na vrsti mag. Lejla Hercegovac.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva za šolstvo in izobraževanje!
Pred nami je zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, katerega ime, tako kot pravi državni sekretar, se že od leta 2004 stalno obrača na ministrstvu in v Državnem zboru. Pa se vedno vprašamo, zakaj do zdaj nič ni bilo narejeno. Administracija na ministrstvih je vedno enaka, in vse tisto, kar se predlaga, jaz pričakujem od ministrstva, da sprejme kot podlago in da na podlagi tega naredi še boljše stvari. Ta zakon - z njim v prvi obravnavi osebno nisem bila zadovoljna. Tudi nekaterih amandmajev nisem podprla na odboru. Zakaj? Tako kot je rekel kolega Pavlišič, njegov namen je zelo dober, njegov cilj je tudi odličen. Ampak zakon je kompliciran in zato je težko pričakovati, da je enostransko narejen. Jaz pričakujem od ministrstva za šport in izobraževanje, čigar predmet je ta zakon, da bo sodelovalo s
44
DZ/VI/48. izredna seja
predlagateljem in da tisto uredijo v obliki, ki bi bila najbolj sprejemljiva, skupaj z Zakonodajno-pravno službo.
Po odboru sem tudi govorila s predstavniki ministrstva in sem res videla, da vsak stoji na svojem bregu. To je pa res problem tega državnega zbora. Ne glede na to, kdo predlaga zakon, pričakujem, da ta zakon ministrstvo, v čigar domeni je ta zakon, pregleda in da spodbudo za urejanje v boljši obliki. Zato tudi imamo tako popolnoma neurejene zakone. Pa to ni prvi zakon, za katerega lahko rečemo, da ni kompleten ali odličen. Zelo malo odličnih zakonov je. Jaz vam lahko z mojega področja, zdravstva povem, da je veliko zakonov že sprejetih, ki se dotikajo drugega zakona, čigar členi niso spremenjeni. Torej, kot podpisnica tega zakona - tudi moj namen in cilj je bil dober. Z amandmaji je popravljeno tisto, kar se je dalo popraviti. Ne bom trdila, da je ta zakon odličen, ne bom trdila, da ne bi mogoče bilo boljše, da bi bil sistemski, ampak ker 10 let ni nobenega drugega zakona, si športniki zaslužijo, da ta zakon sprejmemo, pa čeprav ni idealen in ni dober.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V nadaljevanju bodo razpravljali Mateja Pučnik, Jožef Horvat, Jožef Jerovšek, Dragan Bosnic in mag. Majda Potrata.
Gospa Pučnik, izvolite.
MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov bom podprla tudi v tretji obravnavi. Z veseljem sem ga podprla oziroma tudi bila ena izmed podpisnic predloga tega zakona. Podprla sem ga tako v prvi kot tudi v drugi obravnavi v prejšnjem tednu in mislim, da je bilo o tem zakonu povedanega že veliko. Tudi sama sem že v prejšnjem tednu na razpravi povedala, da je to eden izmed tistih pozitivnih zakonov s področja športa, ki dejansko tudi nam kot politikom, kot predstavnikom naroda, ki sedimo tukaj v parlamentu, daje priložnost, da našim vrhunskim športnikom in našemu vrhunskemu športu tudi nekaj vrnemo nazaj, in to nazaj za ves trud, ki ga športniki vlagajo v svoje delo, tudi kot zahvalo za dobro promocijo in tisto večno pozitivno promocijo, s katero naši, slovenski športniki ime Slovenije, slovensko zastavo, slovensko himno ponesejo v svet. So tudi odlični promotorji vztrajnosti in trdnega dela, tudi zdravega načina življenja, in v tem duhu mislim, da je treba vzgajati tudi našo mladino.
S tem zakonom športnikom omogočamo, da bodo lažje premostili tisto obdobje, ko se bo njihova športna kariera zaključila, ko bodo v tistih težkih, verjetno tudi stresnih časih lažje prebrodili tisti čas, ko bodo iskali novo zaposlitev. Res je, danes je bilo že
večkrat povedano, da ta zakon celostno ne rešuje problema tistih poklicnih skupin, ki so vpletene in se srečujejo s precej kratkimi poklicnimi karierami, in prepričana sem, da se s takšnimi težavami, kot se srečujejo športniki, srečujejo tudi, kot smo že danes slišali, znanstveniki, kulturniki. Neka sistemska rešitev je tukaj potrebna, ampak jaz sem že zadnjič povedala in povem še enkrat, da v tem trenutku te sistemske rešitve ni. Na ministrstvu je nimajo in je tudi ne bodo uspeli pripraviti, zato ker se ta vlada poslavlja. Meni je žal, da danes tukaj državni sekretar kaže s prstom nazaj od leta 2004, katera vlada kdaj ni imela posluha za ta zakon. Jaz sem pa danes vesela, da zakon, ki je bil pred tolikimi leti spisan s strani športnikov, ki so si tega zakona želeli, pa vlade niso imele posluha - sem zadovoljna, da danes ta zakon obravnavamo, ko ravno jaz sedim tukaj v parlamentu.
Mi smo tukaj s strani poslancev pokazali voljo, pokazali željo, da se ta zakon pripravi in pripelje do tiste oblike, da bo lahko zaživel tudi v realnem življenju, zato mi je žal, da tukaj Vlada in ministrstvo nista stopila nasproti nam poslancem, torej podpisnikom tega zakona. Če ni bilo volje in energije leta nazaj, jaz za to ne morem biti odgovorna, vsekakor pa je ministrstvo tisto, ki je odgovorno, da to področje uredi. In če pravi državni sekretar, da je to nemogoče narediti samo na področju izobraževanja, ker se pač ne dotika davčne politike, tudi to razumem, ampak zato pa imamo vlado, zato pa imamo različne ministrske resorje, ki se morajo med seboj usklajevati in si morajo med seboj pomagati in poiskati pravo rešitev. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, tudi ker je Vlada v odhajanju, da je nemogoče pričakovati, da bo naslednja vlada, katerakoli pač že bo prišla, takoj zagrizla v ta trd oreh, katerega se očitno že leta in leta vsi po vrsti izogibajo. Zato bom zelo zadovoljna, če bo vsaj pri nas poslancih, tudi koalicijskih, kar nekaj nas je sopodpisnikov, ostala volja in energija tudi do konca, da se to področje vendarle začne urejati. Če se pa v zakonu pokažejo pomanjkljivosti, bo pa zagotovo za določene popravke in tudi sistemske izboljšave tudi še v nadaljevanju, se pravi, ko bo zakon enkrat že zaživel, mogoče. Nič ne bo zabetonirano.
Tako da bom jaz zakon zagotovo podprla in bom podprla tudi vse amandmaje, ki jih je gospod Kavtičnik vložil kot predlagatelj. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Aljuš Pertinač se je priglasil še k besedi, potem pa gospod Horvat.
ALJUŠ PERTINAČ: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.
Bistvo zakona je 4. člen. Upam, da se tu strinjamo. 4. člen ima tri odstavke. Prvi odstavek: "V premostitveno zavarovanje se
45
DZ/VI/48. izredna seja
obvezno vključijo poklicni športniki, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s športnim društvom, ki je član nacionalne panožne športne zveze." Se razumemo? "Poklicni športniki, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s športnim društvom, ki je član nacionalne panožne športne zveze." Poklicni športniki v Republiki Sloveniji. Drugi odstavek: "V premostitveno zavarovanje se lahko prostovoljno vključijo poklicni športniki, ki niso v delovnem razmerju s športnim društvom iz prejšnjega odstavka, če si skladno z zakonom pridobijo naziv vrhunskega športnika in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ter vrhunski športniki, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji." Tukaj velja poudariti, da si ti ne moreš pridobiti naziva vrhunskega športnika, ampak da to pač podeljuje Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez.
Glejte, poklicni športniki, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s športnim društvom, ki je član nacionalne panožne športne zveze v Republiki Sloveniji, ne praviloma, ampak skoraj v celoti nimajo statusa vrhunskega športnika. Se pravi, da ko mi govorimo o tem, da bomo vračali našim vrhunskim športnikom to, kar so naredili za promocijo države in tako naprej, se moramo vprašati, komu bomo to vračali. Tem, ki jih imamo v mislih in so v drugem branju bili tudi poimensko izpostavljeni, s tem predlogom zakona ne bomo nič vrnili. Nič ne bomo vrnili, ker ne izpolnjujejo pogoja. Ali niso davčni rezidenti ali pa niso poklicni športniki, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s športnim društvom, ki je član nacionalne panožne športne zveze. To so, recimo, nogometaši, ki igrajo za klube v Sloveniji. Noben nogometaš, ki igra za klub v Sloveniji, nima statusa vrhunskega športnika. Noben. Tisti, ki igrajo v tujini, ne izpolnjujejo pogoja, niso davčni rezidenti. Se pravi reprezentanti, vemo, v glavnem igrajo v tujini, niso davčni rezidenti, ne izpolnjujejo pogoja. Čeprav so vrhunski po znanju in igrajo v tujini, večinoma nimajo statusa vrhunskega športnika. Ne izpolnjujejo pogoja.
Komu bomo torej to vrnili? Tini Maze? Ne bomo. Goranu Dragicu? Ne bomo. Anžetu Kopitarju? Ne bomo. Komu bomo zdaj to vrnili, te silne dosežke za Slovenijo in promocijo in tako naprej? Komu bomo?! So pa obvezno vključeni vsi tisti, ki imajo pogodbo s športnim društvom in status poklicnega športnika, obvezno so vključeni. Ampak ti niso tisti, ki jih slavimo in tako naprej, in smo zadnjič slišali, da se politiki radi slikajo poleg njih in tako naprej. In še tretji odstavek tega člena: "V premostitveno zavarovanje se lahko prostovoljno vključijo tudi športniki, ki se s športom ne ukvarjajo poklicno, če si skladno z zakonom, ki ureja šport, pridobijo naziv vrhunskega športnika in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji." To je zelo ozka skupina ljudi, in jaz bi samo rad, da ne bi bilo nesporazuma in bi bil potem kdo razočaran, če bo ta zakon sprejet, in bomo potem poslušali, kako pa tisti, za katere smo pa res želeli, da bi jim nekaj vrnili kot država, če hočete, ali kot
narod, niso notri zajeti, ker niso. Ti, ki sem jih naštel, niso notri zajeti.
Zadnjič nisem na pamet v drugi obravnavi govoril o judoistkah, ker te pa, recimo, so. Ampak sem povedal, kaj pa je pri njih problem - da imajo zelo nizke osebne dohodke že med kariero, in od tistih nizkih osebnih dohodkov bodo zdaj morale tudi obvezno vplačevati v ta sklad. / oglašanje iz dvorane/ Lahko so. Edino te pridejo v poštev, od nosilcev, če hočete, olimpijskih medalj ali pa medalj na največjih svetovnih tekmovanjih, edino te, ostali pa ne, in tu je problem tega zakona. Skratka, da ne bi pri komu nastal napačen vtis, kako bomo pa zdaj, ne vem, tem, ki jih častimo kot nacija in športni navdušenci, nekaj vrnili za to, ker dosegajo to, kar dosegajo, in promovirajo državo, se strinjam, in dosegajo vrhunske športne dosežke. S tem predlogom zakona pač ne. Razen če bodo postali davčni rezidenti v Republiki Sloveniji, ampak dvomim, da so predlagane davčne olajšave zadosten motiv za to, da bi to tudi res storili. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Kavtičnik, izvolite, v imenu predlagatelja.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Saj motiti se je človeško. Jaz verjamem, da ste se zmotili, da poznate materijo, da niste sedaj šli mimo. Ja, za vse je, za Primoža Kozmusa, za Tino Maze, za vse, ki so tukaj rezidenti. Za čisto vse je ta zakon, za vse vrhunske športnice in športnike, ki so tukaj rezidenti. Verjamem, da se človek lahko tudi zmoti. In za vse hokejiste, ki igrajo zunaj, in so rezidenti. Pogoj je, da so rezidenti v Republiki Sloveniji, da tukaj koristijo vse bonitete, šolstvo, zdravstvo in tako naprej, in potem tudi tukaj plačujejo vse dajatve. Samo toliko. Verjetno je bil lapsus. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Sedaj pa res gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, predstavnika ministrstva!
Gre za poslanski zakon. Gre za tretje branje poslanskega zakona, in nekako opažam, da gre za neke nove manire, ki smo jim v zadnjem času, v zadnjih dneh priča, da nekako predstavniki Vlade napadajo zakonodajno telo, zakonodajalca, češ kaj ste pa to sprejeli, kaj se pa greste, to se ne bo dalo izvajati in tako naprej. Sprašujem, ali je ta zakon v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Ni, ker potem bi zelo močno pravi čas zaropotala naša kvalitetna Zakonodajno-pravna služba. Besedilo zakona za tretjo obravnavo so pripravile službe tega državnega zbora. Zato verjetno ni tako pravniško ali pa izvedbeno robat, da bi lahko
46
DZ/VI/48. izredna seja
rekli, da je za v koš. In me res to nekako spominja na izjave v zadnjih dneh gospe Alenke Bratušek, ki žuga Državnemu zboru in pravi, češ poglejte, kaj je spremenil, kaj je sprejel Državni zbor, ko je sprejel okleščen Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015. Ja za božjo voljo, v teh dneh sem poslušal, kako nekateri visoki politiki pojma nimajo, kako deluje evropska zveza. Zdaj vidim, da nekateri visoki politiki pojma nimajo, kako deluje v Republiki Sloveniji ustavni red, kdo je zakonodajalec, kdo postavlja vlado.
Mene ne briga, kaj je bilo v zgodovini, kdo je leta 2008 zavrnil zakon, ga ni hotel sprejeti in tako naprej. Zdaj smo v tretjem branju tega zakona, je poslanski zakon in ga bom tudi tokrat potrdil, glasoval torej za. Športniki so res najučinkovitejši, če lahko tako rečem, ali pa zelo učinkoviti ambasadorji te države, pa še zelo poceni so. In res je, nekateri politiki se zelo radi slikajo s Kopitarjem, Tino Maze, z raznimi skakalci, zdaj pa, ko bi nekaj malega naredili zanje, v bistvu samo to, da jih spodbujamo k varčevanju - to je posebna vrednota, jaz upam, da še danes značilna za Slovenijo -, pa je to nek strahoten problem. In danes smo že na jutranji seji Odbora za gospodarstvo slišali od predstavnice Vlade, kar me je zelo osrečilo, da pravi, da imamo dobre zakone, treba jih je izvrševati, in to izvrševati v tem duhu, da najdemo rešitev, ne pa tako: ja, v tistem členu in tistem odstavku pa piše, da se to ne da. In seveda se potem nič ne da. Takšnih birokratov ne potrebujemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ne vidim v dvorani gospoda Jožefa Jerovška. Torej nadaljujemo z gospodom Draganom Bosničem.
DRAGAN BOSNIC (NeP): Hvala.
Jaz sem z zanimanjem poslušal razpravo, in malo noro je to, da je dosti dobrega povedanega z ene in z druge strani, se pravi s strani predlagatelja in s strani Vlade. Vendar bi jaz neko svoje razmišljanje tukaj prispeval. Ključna stvar je 4. člen, ja, strinjam se, 4. člen in drugi in tretji odstavek. Tukaj so tudi nekatere nelogičnosti, ki niso v mojem repertoarju dojemanja, se pravi v smislu doseganja vrhunskosti športnikov, ki pravzaprav niso v naboru, v registru - je zelo težko. Povedal bom nekaj iz lastnih izkušenj. Ko sem bil prvič na US Open kot trener, nisem mogel te vrhunskosti s strani nacionalnih opcij pridobiti, sem jo pa pridobil s strani USPtO v New Yorku. To je težava, ki jo jaz pojmujem kot neke vrste diskriminatoren pristop do različnih opcij oziroma različnih športnikov. Cel nabor je športov, ki jih ne pokriva komite, se pravi mladih športnih panog. Večina jih sodi v kategorijo urbanih športov, za katere bo še dolgo, dolgo časa trajalo, da bodo sploh uvrščeni, če si to tudi sami želijo. In jaz tehtam to opcijo skozi prizmo ravno
teh. Enkrat sem povedal, pa bom ponovil. Jaz ne vidim možnosti, da bi po tem zakonu našel, recimo, enega športnika tipa Travis Pastrana ali Shaun White, da ne naštevam velikanov tako imenovanih X Games. V Sloveniji bi mogoče bil primerljiv Hefe, Boris Petkovič. Večina vas ni slišala za te ljudi, ampak tudi oni za vas niso, pa živijo zelo lepo brez tega. Tukaj teh rešitev ni.
Druga stvar je solidarnost, o kateri smo govorili, tudi Državni svet je opozarjal, ki tudi v tem sistemu ni rešena. Razmerje med všečnostjo in pravičnostjo - zakon je všečen, pravičen. Se pravi, da je ta predlog všečen, tudi meni je osebno všečen, vendar pa ni pravičen. Prej smo govorili o katastru, pa je pač všečen malemu človeku, malemu kmetu. Vprašanje, koliko je dober. Jaz sem povedal, v kakšnem smislu bi bil zame sprejemljiv in pravičen. To so pomanjkljivosti, ki jih ta predlog ni odpravil. Če bi bila možnost, kaj jaz vem, 4., 5., 6. ali, če sem prav poslušal, leta 2004 je teh branj bilo verjetno ne vem koliko. Malo nenavadno se je s istim orožjem boriti. Seveda je pa namen - ne gre za všečen, ampak gre za dober. Ta namen je dober. In tudi na vprašanje, ki sem ga jaz postavil ministru, je rekel, da se v 6 mesecih obvezuje pristopiti k rešitvi tega problema. Žal jaz teh aktivnosti sedaj ne vem koliko nisem zasledil oziroma spremljal, ampak ko človek pred avditorijem nekaj pove, potem se tudi na nek način obvezuje.
Bi pa še na eno stvar opozoril, preden mi čas poteče, ker je nepovezanim čas precej ostro odmerjen, in sicer na davke. Rezidenti, nerezidenti in davki. Vsi skupaj bi morali iskati neko rešitev, ki bi temeljila na principu en dohodek en davek. Davek se plača v državi, v kateri se koristi, tako za športnike kot tudi za tiste številne čezmejne delavce, ki jih je na Štajerskem in še marsikje precej. Seveda so ti zneski, ki jih ti ljudje zaslužijo, različni, ampak mislim, da bi s tem pomagali športnikom in tem, ki sem jih ravnokar omenil. Moti me pa, da se meša šport s politiko in da predsednik tako imenovanega sindikata, reprezentativnega sindikata, ki ga jaz kot takega ne pojmujem, poziva navijače, da glasujejo proti SD, DL, DeSUS, ne vem komu, ker to pač je en poligon in ena manira, ki, mislim da, ni na mestu. Sicer pa ... No, ne bom sindikatov komentiral. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Samo kratko repliko kolegu Bosniču. Zakon ne rešuje problema kriterijev za dodeljevanje statusa. To je logično. V zakonu tega ne moremo zapisati. Zakon tak ostane, kriteriji se pa lahko spreminjajo, in to spreminja Strokovni svet za šport. Kriterije določa Strokovni svet za šport na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije, in jaz se absolutno strinjam s tem, da je treba tudi na področju teh kriterijev narediti. Vendar zakon bo
47
DZ/VI/48. izredna seja
veljal, in ko se bodo kriteriji spremenili, bodo tudi tisti športniki lahko prišli tu noter. Se strinjam, absolutno, da je treba zadevo razširiti in seveda področje športa še bolj korektno obravnavati. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Sedaj ... Aha, mag. Majde Potrata ne vidim v dvorani. Torej nadaljujemo z gospo Alenko Jeraj, ki je prav tako ne vidim v dvorani. Jani Moderndorfer tudi ni v dvorani. Jože Tanko prav tako ni v dvorani. Gospod Franc Jurša ni v dvorani. Gospod Aljoša Jerič ni v dvorani.
Gospod Andrej Čuš, izvolite.
ANDREJ ČUŠ (PS SDS): To pa je bilo hitro. Ker sem že sam seveda predstavil tudi stališče Poslanske skupine SDS in ker je bilo v razpravi s strani predlagatelja predstavljenih že kar nekaj argumentov, se ne bi rad ponavljal, bi pa rad v uvodu te zaključne razprave povedal, da me je zelo zmotilo, da so nekateri predstavniki propadle koalicije vseskozi govorili o solidarnosti. Meni kot mlademu - ne vem, malo sem zmeden, ko si zdaj skušam predstavljati, kaj solidarnost je. Zadolževali smo se s hitrostjo milijona evrov na uro. Vse to in obresti bomo plačevali mladi, zato da se ohrani standard, ki ga imamo danes, in bi seveda rad prosil, da ne bi več toliko govorili o solidarnosti. Argumenti predstavnikov Vlade kot seveda tudi nasprotnikov tega zakona me seveda niso prepričali. Se že v bistvu ponavljajo skozi čas. Po drugi strani pa je bila opravljena zelo dolga, široka, poglobljena razprava. Tudi predlagatelj je predstavil nekaj zapisnikov teh srečanj, strokovna javnost je povedala svoje, v Državnem zboru smo pa imeli tudi razpravo oziroma predstavitev mnenj o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji. Res je, da se ta materija v Državnem zboru in pa v politiki po predalih, elektronskih naslovih pošilja že zelo dolgo, in mislim, da je čas, da temu naredimo konec.
Stanje slovenskega športa je vseskozi slabše in tudi če se želimo primerjati s športno najbolj razvitimi državami, bi bilo prav, da vsaj en korak naprej izpeljemo tudi mi tukaj in našim športnikom izboljšamo pogoje za življenje, potem tudi lažji prehod po koncu kariere. V končni fazi so naši največji ambasadorji, vsi se radi z njimi slikamo, ko pa je treba kaj narediti, pa kaj pa vem - je kar nekaj ljudi tiho. Pred sabo imam amandma Poslanske skupine SDS, ki smo ga vložili k predlogu nacionalnega programa športa. Takrat smo tudi pridobili podatke iz ene mednarodne raziskave, ki je bila opravljena za več držav, opravljena pa je bila v Veliki Britaniji, in sicer so slovenski vrhunski športniki močno davčno obremenjeni. Zdaj bom samo malo na okroglo številko predstavil, da si boste vedeli predstavljati, čeprav sam kar močno dvomim, da je število športnikov, ki zasluži toliko, veliko. Če v Nemčiji, recimo, na 100 tisoč evrov neto plače
celoten strošek plače znaša 170 tisoč evrov, pa znaša v Sloveniji obremenitev na isto neto osnovo, torej vse skupaj kar 270 tisoč evrov.
Vrhunski športnik se lahko na račun svojih rezultatov preživlja različno, ampak ponavadi tam nekje do 32. leta starosti, zato je seveda še kako pomembno, da omogočimo športnikom neko okolje, kjer bodo lahko tudi zaslužena sredstva porabili kasneje koristneje za osamosvojitev, za prehod v druge zaposlitve. Morate vedeti, da mnogi športniki, predvsem vrhunski, ki so zaposlitev zdaj iskali v raznih športnih društvih na lokalnih ravneh, raznih športnih zavodih - lokalne skupnosti so od krize do danes močno krčile sredstva za programe športov po občinah, tako v mestnih ali manjših po državi, in tudi tam je situacija precej klavrna. Državni zbor je močno podprl resolucijo o nacionalnem programu športa. Podprli smo jo tudi v Slovenski demokratski stranki. Pred seboj imam ta kup papirja, in do danes s strani Vlade nisem bil seznanjen z enim ukrepom, pa smo o tem govorili na prvi obravnavi zakona, drugi obravnavi zakona, tretji obravnavi. Sami smo tudi predlagali en kup konkretnih amandmajev. Kljub temu da ni bil sprejet noben, je na koncu sicer bilo nekaj takšnih, ki so šli v pravo smer, in smo se odločili, da je treba enotno podpreti slovenski šport.
In zdaj, ko tukaj slišim, da bi čakali, ne vem, pol leta ali pa dali Vladi spet čas, da pripravi ustrezne alternative - spoštovani, čas ste imeli od svojega nastopa funkcije, pa do danes v Državni zbor nismo dobili nič drugega. Jaz se zavedam, da je tudi v preteklosti kdo zamočil ali pa temu vprašanju ni dal primerne pomembnosti. Na to ga je treba seveda opozoriti, mogoče izpostaviti, ampak jaz verjamem, da je večinska volja v Državnem zboru, da ta proces končno zaključimo. Tudi sam kot bivši judoist in velik športni privrženec in navdušenec se večkrat udeležujem raznih tekmovanj, kot gledalec, da ne bo pomote, v lokalnem okolju, na nacionalni ravni, in ko se malo pogovarjam s kakšnimi športniki, pred nekaj časa je bila tudi razprava na Twitterju, pa naj zdaj s strani Sindikata športnikov povedo, da tukaj zakonodaja ne štima ravno najbolj, ni to to. Tudi en športnik, nogometaš Maribora, je prišel pred nekaj meseci iz tujine igrati v Slovenijo in je kar malo potarnal, češ kakšna zakonodaja pa je tukaj, kje živite.
Zaradi tega sem tudi povedal, da je naša zakonodaja na področju športa kot iz kamene dobe. Jaz se zavedam, da je pred slovenskim športom še ogromno stvari, ki jih moramo postoriti, izboljšati. Sam jemljem sprejetje zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov kot pomemben korak k temu, da se problematika slovenskega športa sploh postavi na agendo, na listo prioritet. Seveda upam, da bo zakon podprt, pri tem pa, ne vem, po volitvah bomo videli, kakšno bo razmerje v Državnem zboru, ampak sam sem prepričan, da je še kar nekaj druge zakonodaje,
48
DZ/VI/48. izredna seja
ki jo je treba urediti. Imeli smo tudi Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, kjer ste vsi govorili, da potrebujemo sistemski zakon, pa ste še kar želeli neke pavšalne rešitve sprejeti skozi in počez, do tega, da izvedbenega načrta nacionalnega programa športa za leto 2014 ni, da se z njim nismo seznanili. Tako da se mi zdi, da ste tukaj kar malo zaspali in vam je Državni zbor pravilno pokazal rumeni karton, in verjetno bo s sprejetjem tega zakona pokazan tudi rdeči.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Sedaj ima besedo še predstavnik Vlade, gospod državni sekretar.
ALJUŠ PERTINAČ: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.
Bom zelo kratek. Ker spoštovanega gospoda poslanca Čuša ni bilo prej v dvorani, pa je verjetno preslišal; poglejte, nacionalni program športa je bil sprejet - kdaj? Aprila 2014. Za katero obdobje je sprejet, tudi vemo, tako da je jasno, da v enem mesecu niso mogli biti izvedeni vsi ukrepi, ker drugače ne bi bilo smisla, da bi za toliko let sprejemali nacionalni program. Ste pa preslišali ta del, da je akcijski načrt že v javni razpravi, ki traja do 6. junija. Tako da imate možnost, da se vključite v javno razpravo. Po 6. juniju ga bo obravnaval še Strokovni svet Republike Slovenije za šport in potem ga bo Vlada sprejela. Tako da vsaj glede tega nismo zaspali. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Ob koncu razprave ima besedo še predlagatelj.
Izvolite, gospod Kavtičnik, če želite.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa vsem, ki ste se danes vključili v razpravo. Vesel sem, da smo opravili tako kvalitetno in vsebinsko dobro razpravo v Državnem zboru. Pričakoval sem takšno ali še bolj poglobljeno na odborih, vendar se tam določeni poslanci in poslanke niso vključevali. Vseeno mi dovolite, da povem, da Predlog zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov zasleduje cilje zagotoviti transparentnost in preglednost sistema zaposlovanja poklicnih športnikov v športnih društvih, in to je dobro. Odprl je sistem možnosti in vzpostavitve posebnega poklicnega zavarovanja športnikov. Omogoča poklicnim in vrhunskim športnikom, da v času svojih največjih uspehov začnejo razmišljati tudi o tem, kaj se bo dogajalo po zaključku športne kariere. In ne nazadnje vključi državo z davčno zakonodajo, da omogoči športnikom določen odpustek pri plačilu davkov, da omogoči športnikom, da se ta davek zamakne za neko daljše obdobje. Prepričan sem, da bo s sprejetjem tega zakona danes v Državnem zboru narejen korak bližje k
temu, da se začne zadeva reševati še bolj sistemsko, kot je sedaj.
Vsem, ki boste glasovali za ta zakon, se v imenu vseh športnic in športnikov zahvaljujem. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Tako smo zaključili razpravo o predlogu zakona v celoti.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 27. maja 2014, ki je objavljen na e-klopi.
V	razpravo dajem 3. člen in amandma Poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne želi.
V	razpravo dajem 5. člen in amandma Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi.
V	razpravo dajem 27. člen in amandma Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi.
V	razpravo dajem 34. člen in amandma Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi. Zaključujem razpravo o tem členu.
V	razpravo dajem 39. člen in amandma Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
Bi želel kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi, zato zaključujem tudi to razpravo.
Tako smo končali z razpravo o amandmajih, o katerih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 66. izredno sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 18.10. Se vidimo.
(Seja je bila prekinjena ob 17.43 in se je nadaljevala ob 18.10.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Prehajamo na glasovanja zbora o predlogih odločitev, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu in na seji Državnega zbora, predlog zakona neusklajen.
Lahko odločimo? Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, mag. Andrej Vizjak.
49
DZ/VI/48. izredna seja
MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Spoštovani!
V Slovenski demokratski stranki bomo novelo Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki smo jo seveda vložili poslanci SDS, podprli iz preprostega razloga: če te novele ne bi bilo, pomeni, da se bi katastrski dohodek za veliko večino kmetijskih površin, zlasti pa za nasade jabolk in ostalega sadja, kakor tudi vinogradov in gozdov, drastično povečal za letošnje leto, in vsi pridelovalci, kmetje bi plačali bistveno višjo dohodnino zaradi višje ugotovljenega katastrskega dohodka. Izračuni v lanskem letu so pokazali, da bi za vinograde v nekaterih predelih Slovenije plačali tudi po 10-krat več dohodnine kot pred tem, zaradi 10-krat višjega katastrskega dohodka. Zadeva je seveda izenačena, tako za tiste, ki seveda lahko in uspejo iztržiti neko pričakovano ceno proizvoda, kakor tudi za vse druge male vinogradnike oziroma pridelovalce, ki pravzaprav obdelujejo slovensko krajino in s tem tudi prispevajo k izgledu in delno tudi k samooskrbi Slovenije s pomembnimi kmetijskimi produkti.
Problem je, da se povečuje katastrski dohodek tudi za te, ki pravzaprav živijo od obdelovanja zemlje, in seveda s takšnim dodatnim davčnim primežem delamo slovensko kmetijstvo še manj konkurenčno, torej še zmanjšujemo neko voljo, da se slovenska zemlja obdeluje, in seveda s tem tudi zmanjšujemo vlaganja in gotovost, da bodo bodoče generacije na slovenski zemlji živele in jo obdelovale. Kako, spoštovani, v tako negotovih razmerah, ko Vlada pravzaprav pripravi rešitve, da naj bi se katastrski dohodek povečal med 5 in 10-krat, pričakujete, da bodo vlagali kmetje v posodobitve sadovnjakov, v protitočno zaščito, namakanje in podobne ukrepe? Kako pričakujete, da bodo obnavljali sadovnjake, da bodo sadovnjaki seveda dajali optimalne hektarske donose? Jaz menim, da če želimo resno s samooskrbo Slovenije oziroma čim večjo pridelavo, če želimo kmetijstvu dobro, in če želimo, da se bo tudi ohranjala kultura slovenske krajine in ne nazadnje poseljenost slovenskega podeželja, potem moramo imeti neko znosno davčno breme tudi za pridelovalce na teh območjih. Zato smo v Slovenski demokratski stranki predlagali, da ostane katastrski dohodek na ravni preteklega leta, kar pomeni, da se ne predvideva tako drastičen dvig. Zato seveda upam, da boste to rešitev tudi vsi podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! Kot smo najavili v stališču, bo Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati ta zakon podprla, zato ker nam ni vseeno za slovensko kmetijstvo, zato ker nam ni vseeno za proizvodnjo hrane, zato ker razumemo, da je agrikultura zelo pomembna kultura v Sloveniji in
zato ker nam ni vseeno za družinske kmetije in ker verjamemo, da perspektiva slovenskega kmetijstva lahko temelji izključno samo na družinskih kmetijah. Podprli bomo zakon tudi zaradi tega, ker če ne bi bilo te novele zakona, potem bi, na primer, pomurski vinogradniki imeli 12,95-krat večji katastrski dohodek, kot so ga imeli prej, torej skoraj faktor 13, in to ni dobro. In potem se čudimo, zakaj kmetje sekajo vinograde. Pričakujemo tudi, da bo katerakoli vlada, lahko tudi ta seveda, ki opravlja tekoče posle, pripravila razumno metodologijo zagotavljanja katastrskega dohodka, evropsko primerljivo, evropsko konkurenčno in takšno, da se bodo mladi že danes lahko odločali za prevzem kmetije, ne pa da zdaj pravzaprav do leta 2016 ne bodo vedeli, v kaj se podajajo. Torej, podpiramo ta zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Franc Pukšič, izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Seveda kaj drugega reči, kot to, da bomo podprli zakon v imenu Slovenske ljudske stranke, v tem trenutku ni. Dejstvo je, da se še kako zavedamo v Slovenski ljudski stranki, kako je slovensko kmetijstvo, slovensko podeželje pomembno. V Slovenski ljudski stranki smo veseli, da imamo v tem času, vsaj v tem času, ko Vlada razpada, bolj enoten parlamentarni pogled na slovensko podeželje in na slovenskega kmeta. Vendar je treba jasno vedeti, da se ta pogled ne bi smel spremeniti po parlamentarnih volitvah, ko se bodo zgodile. Dejstvo je, da sta slovensko podeželje in slovenski kmet bila daleč preveč obremenjena, daleč preveč obremenjena v zadnjem letu vlade Alenke Bratušek, ko so se izjemno povečale obremenitve v kmetijstvu. Vemo, da se bo upoštevalo celotne subvencije v davčno osnovo za dohodnino.
Potem povišanje katastrskega dohodka - če danes tega ne bi obravnavali, bi to imelo katastrofalne posledice za slovensko podeželje in kmeta. Kot vemo, tudi po globokem prepričanju Slovenske ljudske stranke, je obvezno knjigovodstvo za vse kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in je njihov letni prihodek večji od 7 tisoč 500 evrov, po našem nesprejemljivo in bi bilo treba to številko bistveno dvigniti. Hvala bogu, da je Ustavno sodišče razveljavilo tako imenovani nepremičninski davek. Če bi ga danes sprejemali, sem prepričan, da ne bi bilo treba Ustavnemu sodišču ga razveljaviti, ker pač ne bi bil sprejet.
V	Slovenski ljudski stranki se še kako zavedamo pomena slovenskega podeželja in slovenskega kmetijstva, tudi zaradi samooskrbe, in v bodoče bo treba temu nameniti bistveno več pozornosti.
V	zadnjem času smo kar nekaj govorili o tem in v naslednjem mandatu se bomo mogli prav tem temam posvetiti, tako malemu gospodarstvu kot podjetništvu, če bomo hoteli v tej državi
50
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/66. izredna seja
preživeti. Za to je garancija sigurno Slovenska ljudska stranka.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo? Ugotavljam, da ni več interesa za obrazložitev, zato prehajamo na odločanje o zakonu.
Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.
(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 27. maja 2014.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Pozitivna Slovenija k 3. členu.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 10.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 10.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Pozitivna Slovenija k 5. členu. Tukaj vas moram opozoriti, da je amandma povezan z amandmajem k 34. členu, in če ta amandma ne bo sprejet, postane amandma k 34. členu ravno tako brezpredmeten. Torej, odločamo o amandmaju Poslanske skupine Pozitivna Slovenija k 5. členu.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 9.
(Za je glasovalo 41.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Pozitivna Slovenija k 27. členu.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 11.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 11.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Pozitivna Slovenija k 34. členu.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 12.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 12.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Pozitivna Slovenija k 39. členu.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 12.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 12.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo končali z glasovanjem o amandmajih.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona v celoti. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu in v drugi oziroma tretji obravnavi na seji Državnega zbora, predlog zakona neusklajen. Lahko odločimo o zakonu? Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 19.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 19.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA	O	IMENOVANJU
PODPREDSEDNICE KOMISIJE ZA POSLOVNIK.
Predlog je v obravnavo zboru predložila Poslanska skupina Pozitivna Slovenija. Sprašujem, če želi predstavnik predlagatelja besedo. (Ne želi.) Želite predstavniki poslanskih skupin besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem predstavitev stališč poslanskih skupin. Želi kdo od poslank in poslancev besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa o imenovanju Alenke Lampe za podpredsednico Komisije za poslovnik.
Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti 2.
(Za je glasovalo 61.) (Proti 2.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključnem tudi 66. izredno sejo Državnega zbora. Hvala za sodelovanje in nasvidenje!
Seja se je končala 27. maja 2014 ob 18.27.
51
DZ/VI/48. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
b
BIKAR, ALENKA....................................................................................................................................32
BOSNIC, DRAGAN...........................................................................................................................26, 47
BREZNIK, FRANC..................................................................................................................................28
BRULC, MIRKO......................................................................................................................................10
č
ČUŠ, ANDREJ.............................................................................................................................25, 32, 48
d
DIMIC, IVA................................................................................................................................................18
f
FICKO, BRANKO..............................................................................................................................10, 21
h
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA.............................................................................................................44
HOČEVAR, MAG. KATARINA........................................................................................................12, 15
HORVAT, JOŽEF....................................................................................................................8, 26, 46, 50
HROVAT, ROBERT..........................................................................................................................19, 20
j
JERIČ, ALJOŠA......................................................................................................................................10
JEROVŠEK, JOŽEF.........................................................................................................................22, 23
k
KAVTIČNIK, JOŽEF.....................................................................................30, 39, 42, 43, 44, 46, 47, 49
KURNJEK, BRANKO.............................................................................................................................35
l
LAH, ZVONKO....................................................................................................................................9, 29
LISEC, TOMAŽ........................................................................................................................................20
n
NOVAK, LJUDMILA.........................................................................................................................31, 41
p
PAVLIČ, ALENKA..................................................................................................................................34
PAVLIŠIČ, MARKO....................................................................................................................11, 37, 41
PERTINAČ, ALJUŠ..................................................................................................31, 37, 42, 44, 45, 49
PLEVČAK, MARIJA...........................................................................................................................8, 36
POJBIČ, MARIJAN.................................................................................................................................22
POTRATA, MAG. MAJDA.....................................................................................................................33
PUČNIK, MATEJA..................................................................................................................................45
PUKŠIČ, FRANC...............................................................................................................................23, 50
r
RIBIČ, JANEZ....................................................................................................................................12, 36
v
VIZJAK, MAG. ANDREJ............................................................................................6, 14, 16, 17, 18, 50
VRANIČAR, MATEJA......................................................................................................7, 17, 18, 20, 27
52
ZNIDAR, LJUBO .
DZ/VI/48. izredna seja
. 27
53
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/66. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
54