Reportaže Burghausen • Vzdušje te ne pusti ravnodušnega Stran 2 Po naših občinah Ptuj • Pritožba zaradi zdravljenja in odnosa Stran 4 Po naših občinah Gruškovje • Začelo se je ... Stran 5 Po naših občinah Ptuj • Bale odpadkov zgorele zaradi samovžiga? Stran 6 Po mestni občini Ptuj • Cestno podjetje zahtevalo revizijo Stran 5 Šolstvo Slovenija • Zapletom s šolsko reformo ni videti konca Stran 9 H Ji Foto: Martin Ozmec Črna kronika Ptuj • Bi Bukvič lahko sam nesel Vukoviča? Stran 24 Nemčija • Gostovanje na grajskih igrah (Burgfest) v Burghausnu Srednjeveško vzdušje te ne pusti ravnodušnega Člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj so se minuli konec tedna že četrto leto zapored udeležili grajskih iger, imenovanih Burgfest, v pobratenem mestu Burghausen. Pridružili so se jim še tisti, ki so jih navdušile ptujske grajske igre in so želeli videti, od kod izhajajo. Burgfest traja tri dni, po obsegu priprav, številu nastopajočih in gledalcev pa ga lahko primerjamo z našim Kurentovanjem. Burgfest je potrebno doživeti Herzogstadt, kot se imenuje društvo iz pobratenega mesta Burghausen, vsako leto organizira grajske igre Burgfest. Društvo sestavlja okrog 600 aktivnih članov. Na Burgfestu sodeluje okrog 1500 udeležencev, kajti iger se udeležijo še podobna društva iz Nemčije (večinoma Bavarske), Italije in Slovenije. »Grajske igre v Burghausnu lahko po obsegu, pripravah, številu sodelujočih in obiskovalcev primerjamo s ptujskim Kurentovanjem. Uvodnik Burgfest se vsako leto začne v četrtek zvečer s koncertom glasbene skupine, katerih glasba je mešanica srednjeveških tonov, podkrepljena s keltsko vsebino. Slavnostno pa igre odprejo v soboto, vsako leto ob 14. uri, s krajšim ceremonialom. Vojvod-ski par sprejme nemškega cesarja v Burghausnu, nato sprevod nastopajočih krene skozi stari del mesta proti gradu. Njihov grad je nekaj posebnega, saj je najdaljši grad oziroma trdnjava v Evropi, meri 1043 metrov. Na grajskih dvoriščih in vrtovih se skupine razdelijo po svojih taborih in te dni živijo kot v srednjem veku. Med tem se na prireditvenem prostoru med drugim dogajajo razne animacije, igre, nastopi glasbenih skupin,« je o dogajanju Po vozniško še enkrat? Za začetek malo kmečke prometne pameti. Kajti skoraj verjamem, da se je prometna pamet razvila s kmetijsko dejavnostjo. Ko sta se namreč dva kmeta na kakšni ozki cesti srečala vsak s svojim vozom, sta se najbrž ustavila, izmenjala besedo ali dve, si zaželela "Bog daj srečo!", se izognila drug drugemu in se odpeljala proti domu. Pri čemer jima je zdrava pamet kazala, da se je tisti s praznim vozom izognil tistemu otovorjenemu. Pešci so se izognili vozovom, saj bi se sicer bližnje srečanje zanje slabo končalo. Seveda so se vsi izognili gospodu grofu - ampak ta je tako ali tako pred seboj poslal kakšnega oboroženega spremljevalca, da je uredil prometne razmere. Potem pa so se pojavili avtomobili. Saj ko je z 20 kilometri divjal en sam samcat na mesec, je najbrž še šlo. Tudi hrupen je bil toliko, da so se ga vsi že na daleč izogibali. Ko pa jih je bilo vedno več in več, pa se najbrž ni dalo kar tako pred vsakim preozkim mostičkom ustaviti in se z nasproti vozečim dogovoriti, kdo bo prvi peljal čez. In takrat so si ljudje - saj pamet nam je vedno dobro služila - izmislili prometne predpise, na ceste pričeli postavljati prometne znake in se na ta način kar učinkovito izognili zmedi. S še večjo gostoto prometa in da bi se izognili večjim nesporazumom, smo ugotovili, da bi se morali bodoči udeleženci v prometu marsičesa naučiti, preden se spustijo v kar precej zapleten prometni (ne)red. Pa smo si izmislili šole za bodoče voznike. Ko si enkrat dobil vozniško dovoljenje, si ga imel za vselej. 30, 40, 50 ali več let. Pa čeprav so se med tem časom prometne razmere kar precej spremenile. Zakaj tolikšen uvod? Ker opažam, da se marsikateri voznik v sedanjem ptujskem prometu ne znajde več. Še zlasti ob kakšni gradnji, ko se razmere pravzaprav iz dneva v dan spremenijo. Pa moraš en dan v levo, drugi dan v desno, pa naokoli, danes ti je odvzeta prednost, jutri si prednosten... Vse to sicer gradbeni delavci na cesti pridno označujejo, ampak nekateri vozniki tega ne opazijo. Pozabili so, kaj pomeni moder krog z belo puščico, pa rdeča luč na semaforju, pa rumen krog z rdečo obrobo. Da o obnašanju v krožiščih sploh ne govorim. Ja, od časov, ko smo delali šoferskega, se je marsikaj spremenilo, se zakompliciralo. In marsikdo temu ni uspel slediti. Mogoče pa bi morali vsakih nekaj let k dopolnilnemu vozniškemu pouku? Če se sami nismo sposobni spraviti k temu, da bi spoznali novo zakonodajo, nas bo pa mogoče država morala k temu prisiliti. Še zmeraj ceneje, kot da bi se nam ali zaradi nas zgodilo kaj hudega. Jože Smigoc na Burgfestu povedal Boris Zajko, predsednik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Večina nastopajočih je oblečena v avtentična oblačila 16. stoletja (to je obdobje renesanse, vendar zaradi lažjega pojmovanja govorijo o srednjem veku). Grajske igre so letos obiskali tudi zaposleni v Vrtcu Ptuj, ki so se oblekli v keltska oblačila. Spremljali sta jih je ravnateljica Božena Bratuž in Marija Hernja Masten, članica društva Ce-sarsko-kraljevi Ptuj. Še bomo potovali v Burghausen Vsem udeležencem se je udeležba na Burgfestu vtisnila v spomin. Zbrali smo nekaj vtisov. Milan Masten, zakladnik: »To je moje peto potovanje v Burghausen. Vtisi so lepi, ljudje prijazni, sprememb v celotnem konceptu Burgfesta ni. Vendar kljub temu vsako leto na tej odprti sceni doživiš nekaj novega v družbi prijateljev in znancev iz partnerskega mesta ter med vsemi našimi člani in drugimi, ki so se z nami odpravili na to potovanje.« Karmen Ivančič, dvorna plesalka: »Zelo zanimiv je stari del mesta in grad, ki ga na veliko oživljajo. Prireditveni prostor je vsako leto bolje urejen. Vse, kar je moderno, zakrijejo s trstiko. Vsako leto je več avtohtonih prodajalcev starih izdelkov, vedno večja je tudi gostinska ponudba. So pa cene nekoliko višje kot sicer. Zanimivo je tudi, da prihaja na Burgfest veliko mladih, ki se jim ni nerodno predstaviti v starinskih oblačilih.« Bojan Miško, knez: »Po mojem četrtem obisku opažam vedno več urejenosti na vseh področjih, naj bo to na gostinskem ali kakšnem drugem. Všeč mi je, ko se na primer nastopajoči kar pojavijo na enem delu prizorišča in nekaj zaigrajo, ne da bi to kdo organiziral. Upam, da bo tudi pri nas kmalu tako. Dostopi do gradu so lepo urejeni, ponoči osvetljeni.« Natalija Resnik Gavez, mestna pisarka: »Name je največji vtis naredil sam grad ter da je v vsakem, tudi najmanjšem vrtu neko dogajanje. Všeč mi je, da se cele družine oblečejo v srednjeveška oblačila in prikazujejo življenje, kot je bilo včasih. Eni so kovali, drugi pletli košare, žagali, kuhali v kotlih itd. Všeč mi je, da celo mesto živi s to prireditvijo. Nobena (Z leve) Karmen Ivančič, Boris Zajko (predsednik ptujskega društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, župan Burghausna Hans Steinl z ženo Evelin, ptujski župan dr. Štefan Čelan z ženo Andrejo, mestni svetnik Gerhard Huebner (koordinator Burghausen-Ptuj) ter Bojan in Brigita Miško. Člani iz ptujskega društva so se pridružili okrog 1500 nastopajočim, ki so v sprevodu krenili z glavnega trga proti gradu. arhitektura v mestu ne kvari tega srednjeveškega izgleda.« Irma Brodnjak, obiskovalka »Na grajskih igrah sem bila prvič in moram reči, da so lepo poustvarili vzdušje iz srednjeveških časov. Kostumi so bili zelo zanimivi. Vsekakor občudujem voljo ljudi, ki prostovoljno sodelujejo na teh igrah in postavljajo srednjeveške zgodbe v današnji čas.« Martina Ajster, dvorna plesalka: »Prireditev je bila zelo obsežna, zajet je bil cel spekter srednjega veka. Vsaka podrobnost je bila premišljena, od otroških vozičkov do vitezev, od konjarjev do grofov, in vsi so bili zelo prijazni in komunikativni.« Po potovanju v Burgfest pa Že samo iz društva Herzog- se za člane društva Cesarsko- stadt pričakujejo okrog 100 kraljevega Ptuja začnejo pri- udeležencev v kostumih. prave na ptujske grajske igre. mat Oklep se na soncu lahko segreje do 60 stopinj, tako da je osvežilna pijača še kako dobrodošla. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: MT Foto: MT Foto: MT Ptuj • Rekonstrukcija Potrčeve ulice Pri bolnišnici bodo končno uredili krožišče Y|Y V V nabor projektov, ki bodo sofinancirani s strani EU v okviru regionalnih spodbud v obdobju 2007-2013, je Mestna občina Ptuj uvrstila projekte za Mestno gledališče Ptuj, Potrčevo cesto, infrastrukturo, povezano s CERO Gajke, in Mestni kino. V nabor omenjenih projektov se lahko uvrstijo le tisti, ki imajo lokalni značaj, za katere so izdelani DllP-i in katerih vrednost presega 600 tisoč evrov. MO Ptuj bo s projektom za Potrčevo kandidirala na javnem razpisu za prednostno usmeritev „Regionalni razvojni programi" v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete „Razvoj regij". Potrčeva cesta je lokalna zbirna cesta, ki vodi od regionalne ceste R1-229 (Osoj-nikove ceste) mimo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v središče Ptuja. Cesta je dotrajana in potrebna celovite rekonstrukcije, na kar prebivalci ob njej opozarjajo že vrsto let. V zvezi s tem so v prejšnjih letih podali številne pobude in zahteve, zagrozili so tudi z državljansko nepokorščino, če se ne bo pristopilo k urejanju. Na- zadnje so se preureditvena dela na Potrčevi izvajala pred petimi leti, tik pred novimi županskimi volitvami, ko so preplastili del od nekdanje gostilne Pri grozdu do križišča s semaforji. Predmet sedanje prenove bo del ceste, ki poteka med Osojnikovo cesto (avtopral-nica) in semaforiziranim križiščem z Volkmerjevo in Ciril-Metodovim drevoredom. Gre za 930 metrov dolg odsek. V okviru celovite rekonstrukcije bodo prenovili cesto s pločnikom, kjer bo ob pešcih tudi dovolj prostora za kolesarje, uredili meteorno in fekalno kanalizacijo, plinovodno omrežje, javno razsvetljavo in tudi obnovili vodovod. Na obstoječem pet-krakem križišču pri ptujski bolnišnici, ki je z vidika prometne varnosti popolnoma neustrezno, bodo zgradili krožišče. Celotna vrednost investicije na Potrčevi cesti naj bi bila okrog 2,6 milijona evrov, od tega naj bi MO Ptuj zagotovila 1,2 milijona evrov, preostanek pa pričakujejo iz Evropskega sklada za regio- nalni razvoj. V letošnjem letu naj bi izdelali vso potrebno dokumentacijo, v letu 2008 pa bi lahko pričeli gradbena dela, ki naj bi bila končana v letu 2009. Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje v MO Ptuj, je tudi povedal, da bodo v letošnjem letu na Potrčevi sanirali del pločnika, kjer se zaustavlja voda. Dela bodo pričeli še to poletje. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj postaja vse bolj mesto krožišč, novo bodo uredili v petkrakem križišču pri Splošni bolnišnici Ptuj. Ptuj • Začetek poletnih sezonskih razprodaj Akcijske prodaje vse bolj izpodrivajo razprodaje Devetega julija so se pričele sezonske razprodaje tekstila in obutve. Trgovci so sezonskemu blagu in čevljem znižali cene od 30 do 70 odstotkov, kar pomeni, da mora najvišji objavljeni delež znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Po spremenjenih pravilih bodo poletne sezonske razprodaje trajale le štirinajst dni in ne več tri tedne, kot v prejšnjih letih. Pravila je spremenila trgovinska zbornica, do lani jih je sprejemala še Foto: Črtomir Goznik Gospodarska Zbornica Slo- Najvišji odstotek znižanja, ki smo ga zasledili v eni od ptujskih venije, novi zakon o trgovini trgovin, znaša 70 odstotkov. Začetek sezonskih razprodaj ni obe- je za to pooblastil trgovinsko taven, še največ kupcev je srečati v trgovinah s čevlji. zbornico. Glede na to, da se trgovci lahko za akcijske prodaje odločijo kadarkoli med letom, sezonske razprodaje izgubljajo na pomenu. V nekaterih ptujskih trgovinah so jih imeli teden dni pred razprodajami, cene pa so znižali v nekoliko manjšem odstotku od razprodaj. V Alpino so na primer vabili s 25-odstotnim popustom, ki so ga imeli v sklopu praznovanja 60-letni-ce tovarne. Še vedno pa se slovenski trgovci za sezonske razprodaje odločajo sorazmerno pozno v primerjavi s sosedi. Za koliko bodo znižali cene sezonskim tekstilnim izdelkom in obutvi, pa je prepuščeno po- sameznemu trgovcu. V ptujskih trgovinah s tekstilnimi izdelki in čevlji pretirane gneče ni, kljub temu pričakujejo, da se bodo police s poletnimi oblačili spraznile, da jih bodo lahko zapolnili z blagom nove sezone. MG Podravje • Povezovanje OOZ Pred 40. obrtnim sejmom v Celju Območne obrtne zbornice z območja Podravja (Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše, Ptuj in Slovenska Bistrica) se dogovarjajo, da bi na letošnjem 40. jubilejnem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju nastopile skupaj. Sejem bo v času od 12. do 19. septembra. Skupni razstavni prostor naj bi uredile v hali A na 100 m2 površine. Kot je povedal sekretar OOZ Ptuj Janez Riž-nar, bodo k sodelovanju povabili tudi šolske centre s tega območja. Izpostaviti želijo nekatere deficitarne poklice s področja kovinarstva, gradbeništva, prometa, gostinstva. Vsaka od teh panog naj bi se predstavila tudi posamično. V zbornicah bodo za skupno predstavitev plačali 0,80 evra po članu zbornice. V območnih obrtnih zbornicah bodo poskrbeli tudi za obisk osnovnošolcev na posameznih predstavitvah, ker želijo, da bi se čimveč mladih odločilo za šolanje v poklicih, ki prinašajo tudi zaposlitev. Slovenski obrtniki ugotavljajo, da se še vedno preveč mladih ljudi šola „na zalogo" in ne za potrebe gospodarstva. Prekvalifikacije pa državo veliko stanejo. V OOZ Ptuj so začeli tudi zbirati podatke o potrebah po delavcih za že omenjena deficitarna področja, ki bi jih lahko zapolnili delavci iz Srbije, kjer pa je kvalificiranega kadra dovolj. Po zagotovilu slovenskega veleposlaništva v Beogradu je mogoče vso potrebno dokumentacijo za zaposlitev delavcev iz Srbije rešiti v roku največ enega meseca. Obrtna zbornica Slovenije bo v okviru jubilejnega sejma v Celju dala poudarek predstavitvi regij in njihovih projektov pod okriljem območnih zbornic in sekcij, ki bodo sodelovale z izdelki, ki so v zadnjih 40 letih bistveno vplivali na razvoj posameznih obrti. Območna obrtna zbornica Ptuj pa se tudi na področju svetovanja vse bolj povezuje z OOZ Maribor, kjer ptujski obrtniki lahko koristijo brezplačna svetovanja v zvezi s statusnim pravom, pravnim svetovanjem, financami in davki. Ptuj • Po sledeh neke zdravstvene zgodbe Pritožba zaradi zdravljenja in odnosa V slovenskem zdravstvu dobesedno vre. Nekateri trdijo, da sistem razpada, minister za zdravje Andrej Bručan pa tega mnenja ne deli. Prepričan je, da se je veliko naredilo pri skrajšanju čakalnih dob, pacienti pa trdijo, da ne, ker se kvečjemu podaljšujejo. Res pa je, da je v zdravstvu eden največjih problemov tudi komunikacija med zdravniki, drugim zdravstvenim osebjem in pacienti ter njihovimi svojci. Marsikatero nezadovoljstvo bi odpadlo, če bi komunikacija delovala tako, kot bi morala. V zadnjem času so se odnosi med zdravstvenimi delavci in pacienti še dodatno zaostrili zaradi nekaterih primerov (smrt pacienta pred vrati celjske bolnišnice, ...), ki se ne bi smeli zgoditi, in ki so še dodatno porušili zaupanje v njihovo delo. Komunikacija med zdravniki in svojci pa je vsakič na preizkušnji v primerih, ko pride do smrti bolnika, še posebej če svojci niso jemali resno zdravnika, same bolezni svojcev in ker so bili prepričani, da se njihovo zdravstveno stanje izboljšuje. V ptujski bolnišnici so letos prejeli eno pisno pritožbo na zdravljenje in zaradi odnosa. V zvezi z zdravljenjem svoje mame Marije Šešerko jo je napisala Zofija Wallner - Sa-torius iz Berlina, ki je prepričana, da so njeno mamo na internem oddelku ptujske bolnišnice nepravilno zdravili, tudi odnosi osebja do pomoči potrebnih naj ne bi bili skladni z etičnimi načeli zdravstvenih delavcev, ker naj ne bi nudili pomoči ljudem, ki pridejo v bolnišnico. Njena mama je prišla v ptujsko bolnišnico 2. maja letos, umrla je 6. maja, vmes se ji je stanje izboljšalo. V pravilnost zdravljenja je podvomila zaradi morfija; ker je bila njena mama srčna bolnica, se je vpraševala, zakaj ga dobiva, na drugi strani pa so ji doze zdravila apruvel, ki ga je do takrat dobivala, zmanjšali. Ker je bila proti morfiju ali kakšnim drugim „ubijalskim" zdravilom, naj bi ga prenehali dajati. Stanje se ji je potem vidno izboljšalo, naslednji dan pa se ji je stanje močno poslabšalo in padla je v komo. Pojasnila zdravnika na njena vprašanja, zakaj je padla v komo, so bila skopa, češ "saj ve, da je mama srčna bolnica in da ni veliko pričakovati". Zdravnika je tudi opozorila, da mama ni mogla že trikrat vzeti zdravila in naj bi jih dobila na drugačen način. Odgovoril naj bi ji, da bo nekaj že dobila. Sestra je nato prinesla tri ampule. Takrat ni takoj opazila, da je bil zraven tudi morfij, da bi lahko preprečila škodo. Sestra ji je odgovorila, da mora zdravila dati, če tako naroči zdravnik. Dve uri potem je njena mama umrla. Poklicala je pomoč, sestre so prišle, poklicale so zdravnika in ta je prišel komaj čez okrog 20 minut, navaja Zofija Wallner - Satorius. Zdravnik se mame ni niti dotaknil, ona pa je začutila njen pulz, odgovoril ji je, da je mama že umrla in da ona čuti le svoj pulz. Na vpra- šanje, zakaj ji noče pomagati, ji ni odgovoril, tudi sestre naj ne bi razumele njegovega obnašanja. Bolnica je bila ustrezno zdravljena „Bolnici Mariji Šešerko smo na željo svojcev ves čas zdravljenja od 2. do 6. maja 2007 nudili oskrbo v nad-standardni sobi (soba z le enim bolnikom in pripadajočo kopalnico), tako tudi omogočili prisotnost svojcev po njihovih željah, tudi v času, ko na oddelku niso predvideni obiski svojcev. Ob sprejemu na interni oddelek je bilo pri 87-letni bolnici prisotno poslabšanje srčnega popuščanja, to je stanje, ko srce več ne zmore s svojim delovanjem zagotoviti, da bi vsi organi v telesu dobili zadostno količino kisika in da bi ledvici lahko izločili tekočino iz telesa. Pri bolnici je bil vzrok srčnega popuščanja v preteklosti (septembra 2006) prebolet srčni infarkt (srčna kap). Znano je, da se pri bolnikih po prebolelem srčnem infarktu razvije srčno popuščanje. Pri bolnici sta bili občasno prisotni tudi zmedenost in nemir, občasno pa tudi relativno ugodna stanja zavesti. Znano je, da se pri bolnikih s srčnim popuščanjem pojavijo spremenjena stanja zavesti, na katera je pri gospe Šešerko vplivala tudi visoka starost. Zdravljenje je potekalo popolnoma v skladu s slovenskimi in z mednarodno priznanimi smernicami za zdravljenje srčnega popuščanja. Vsa terapija je bila ustrezno dnevno prilagojena njenemu stanju in zmožnostim zaužit-ja hrane in tekočine, nikakor pa ni bila vzrok poslabšanj psihičnega oziroma fizičnega stanja. Med zdravljenjem se je pokazalo, da ni možno odpraviti vzroka poslabšanja srčnega popuščanja, vendar svojci niso realno ocenjevali tako telesnega kot psihičnega stanja bolnice. Svojci tudi niso bili zadovoljni s pojasnili o bolničinem stanju, ne glede na to, da so prejeli realne informacije o njeni bolezni, da bolezni nisem banaliziral, in prognoze. Bolnico sem prav tako pregledal ob nastopu smrti, ugotovil odsotnost utripa in dihanja ter to povedal hčerki. O njenem zdravljenju sem podal tudi strokovno poročilo zaradi pritožb svojcev. Da je bila bolnica ustrezno zdravljena, je potrdila tudi strokovna komisija Splošne Bolnišnice Ptuj," je na pri- tožbo o neustreznem zdravljenju povedal doc. dr. Mitja Letonja, dr. med., spec. int., predstojnik internega oddelka ptujske bolnišnice. Interni strokovni nadzor ni odkril nepravilnosti Interni strokovni nadzor je opravila komisija v sestavi Karmen Pišek - Šuta, dr. med., spec. anesteziologi-nja, Borut Kostanjevec, dr. med., spec. kirurg, in Anita Kek Ljubec, dr. med., spec. internistka. Strokovne ugotovitve je podala na podlagi popisa bolnice, poročila glavne sestre internega oddelka in strokovnega ugovora lečečega zdravnika doc. dr. Mitje Letonja, dr. med., spec. int., na pritožbo gospe Zofije Wallner - Satorius z ustreznimi referencami iz strokovne literature. Strokovna komisija je ugotovila, da je bila gospa Marija Šešerko zdravljena v skladu z mednarodno priznanimi smernicami za zdravljenje srčnega popuščanja, kot je razvidno tudi iz navedene literature. Terapija je bila ustrezno dnevno prilagojena kliničnemu stanju bolnice in zmožnostim zaužitja hrane in tekočine. Uporaba morfija je bila skladna s strokovnimi smernicami. Obravnava negovalnega osebja je bila v skladu s sodobnimi strokovnimi smernicami zdravstvene nege, pri negi so bile upoštevane tudi želje svojcev. Glavna sestra internega oddelka ptujske bolnišnice Jasmina Kropfl je v poročilu o obravnavi gospe Marije Šešerko z vidika zdravstvene nege zapisala, da je iz dokumentacije zdravstvene nege razvidno, da so jo medicinske sestre obravnavale strokovno, vestno in humano. Zdravstveno nego so izvajale skladno s sodobnimi strokovnimi smernicami, naročene preiskave in posege so izvrševale skladno z navodili in naročili zdravnika, terapijo so bolnici aplicirali po predpisu in navodilu zdravnika, ob spremembah zdravstvenega stanja so pravočasno in ustrezno ukrepale, pri obravnavi bolnice so upoštevale želje svojcev. Zaradi pritožbe Zofije Wallner - Satorius so še posebej prizadete medicinske sestre internega oddelka Mateja Zupanič, Lidija Lazar in Tanja Vizjak, ki si tudi želijo, da bi se lahko z gospo Wallner osebno srečale in pogovorile. Svojo mamo je gospa Wallner lahko obiskovala tudi ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, kar ni skladno s hišnim redom. Omogočile so ji uporabo okrasnih predmetov v bolnišnici sobi (kipci, prtički) in tudi uporabo osebnih blazin. Ob mamini smrti so ugodile njeni želji in je niso odpeljale v prostor za umrle oziroma kasneje v mrtvašnico. Gospa Wallner je pokojno mamo sama uredila, tudi tej želji so ugodili, z njo je ostala do prihoda pogrebnega podjetja, ki so ga poklicale medicinske sestre, ki so pokojno na njeno željo tudi preložile v krsto. To je bilo po preteku rednega delovnega časa, zato se medicinske sestre internega oddelka toliko bolj čutijo prizadete, ker so v največji meri skušale ugoditi vsem željam gospe Wallner. Pritožba Zofije Walner -Satorius je v obravnavi tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, odboru za strokovno-me-dicinska vprašanja. Možnost pritožbe zaradi nezadovoljstva z določeno storitvijo sodi med temeljne civilizacijske norme, prav tako je pomemben nadzorni mehanizem, ki lahko vodi v določeno izboljšanje zdravstvenih storitev. Vsako pritožbo vzamejo resno Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, dr. med., spec., radiolog, je povedal, da če je bilo kaj narobe v odnosu zdravnikov in medicinskih sester, se lahko opraviči, glede samega zdravljenja pa ne dvomi, da ni bilo strokovno. Sicer pa bo na morebitno odstopanje opozoril interni strokovni nadzor znotraj bolnišnice, pritožbo pa bo obravnavala tudi Zdravniška zbornica Slovenije. V desetih mesecih, odkar je prevzel vodenje ptujske bolnišnice iz rok prejšnjega direktorja, je bila pritožba Zofije Wallner -Satorius prva pisna pritožba, ki jo je prejel. To pa še pomeni, da se ljudje ne pritožujejo. Največ je ustnih pritožb. Paci- Foto: Črtomir Goznik enti so predvsem nezadovoljni z odnosom zdravstvenega osebja, pripominjajo glede čakalnih dob in podobno. Vsako pritožbo, ne glede na to, kako je podana, obravnavajo zelo resno, saj želijo biti pacientom prijazna bolnišnica, poudarja direktor. Zavedajo se, da so oni zaradi pacientov, ne pa obratno. Pri vseh pritožbah je zelo pomembno, da se jemljejo resno in da pritožniki dobijo odgovore v najkrajšem možnem času. Zofija Wallner - Satorius je za Štajerski tednik povedala, da bo šla do konca. Če bo treba, se bo odločila tudi za izkop matere, da bo dokazala, da so jo v ptujski bolnišnici nepravilno zdravili, predvsem pa ji ni jasno, zakaj so ji dajali morfij. S svojo pritožbo želi tudi prispevati k izboljšanju odnosov v njej, ker ljudje pridejo v bolnišnico po pomoč, ne pa da se sestre in zdravniki nad njimi kregajo, jim ne nudijo pomoči, ki bi jo lahko in ki so jo dolžni dajati, ker je to njihov poklic. Glede na svoje izkušnje lahko pove, da v ptujski bolnišnici še posebej starejšim ne nudijo potrebne pozornosti in pomoči, ki so je potrebni. Takih primerov, kot je njena mama, naj bi bilo več. S svojo pritožbo želi prispevati k temu, da se kaj takega ne bi zgodilo drugim bolnikom in svojcem, poudarja. Zdravljenje v ptujski bolnišnici je tvegano, je prepričana. Gruškovje • Dela na novem mejnem prehodu Začelo se je junija ... V okviru novega mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje se je junija končno začela izgradnja načrtovanega avtocestnega odseka v dolžini slabih 600 metrov med mejo Republike Hrvaške in samim prehodom. Pogodba za izvedbo del je bila sicer podpisana že drugega februarja letos v ptujski mestni hiši, kar je takrat precej presenetilo žetalskega župana Antona Butolena, ki je podpis pogodbe (upravičeno) pričakoval na lokaciji občine, kjer se dela izvajajo, torej v Žetalah ... Pogodba je bila podpisana med investitorjem, družbo Dars, in izbranima izvajalcema del, podjetjema SCT Ljubljana in Strabag Avstrija. Avtocestni odsek, kjer so se dela pred kratkim začela, je ocenjen na vrednost 6,1 milijona evrov in naj bi bil v skladu s pogodbenim rokom zgrajen v šestih mesecih, kar pomeni, da bi moral biti končan letos okrog novega leta. Ob podpisu pogodbe sta predstavnika obeh podjetij Ivan Zidar, direktor SCT Ljubljana, in Dragiša Lazarevič kot predstavnik družbe Stra-bag, poudarila, da dela zaradi konfiguracije terena ne bodo enostavna in da tudi ni možno napovedati točnega začetka, saj se je takrat še izvajal postopek pogajanj oziroma odkupa ali preselitve ene lastnice zemljiške nepremičnine na območju izvedbe avtocestnega kraka. Konkretno je šlo za težave pri dogovoru o Na MMP Gruškovje so dela za ureditev 600 metrov avtoceste v okviru samega mejnega prehoda do hrvaške meje v polnem teku. odkupu oz. zamenjavi nepremičnin Drevenškove domačije, ki pa se je na koncu iztekel brez kompromisa, saj bodo lastnico (proti odškodnini) razlastili. V okviru pogodbeno predvidenih del se bo na območju mejnega prehoda do meje s Hrvaško uredila predvidena dolžina avtoceste s širino voznih pasov 27, 5 metra, nadvoz, dve deviaciji, dva oporna zidova, štirje prepusti ter vodnogospodarska in hortikultuna ureditev področja. Izgradnja kratkega avtocestnega odseka v Gru-škovju sicer spada v projekt celovite izgradnje avtocestnega kraka Slivnica-Gru-škovje, kjer se bo v kratkem začel delati prvi del odseka Slivnica-Draženci. Investicijska vrednost tega odseka je slabih 300 milijonov evrov, zgrajen pa naj bi bil do leta 2009. Drugi del avtoceste od Dražencev pri Ptuju do Gruškovja je za gradnjo predviden leta 2013, investicijska vrednost tega dela avtoceste pa zaenkrat še ni znana. SM Ptuj • Vzdrževanje občinskih in krajevnih cest ter ulic Cestno podjetje zahtevalo revizijo MO Ptuj je marca letos v Uradnem listu objavila javno naročilo vzdrževanja občinskih cest, ulic, pločnikov in trgov v MO Ptuj čez vse leto. Javno naročilo je bilo razdeljeno na tri sklope: prvi se je nanašal na vzdrževanje lokalnih cest v MO Ptuj, drugi na vzdrževanje krajevnih cest v MO Ptuj, tretji pa na vzdrževanje ulic, pločnikov in trgov v MO Ptuj. V roku so ponudbe na razpis oddali: Cestno podjetje, d. d., Ptuj, Komunalno podjetje, d. d., Ptuj, Asfalti, d. o. o., Ptuj, in Nizke gradnje, d. d., Ptuj. Kot najugodnejši ponudnik je bilo za vzdrževanje lokalnih cest izbrano Komunalno podjetje Ptuj, ki je v tem delu oddalo ponudbo v višini dobrih 141 tisoč evrov za dela na tem področju do konca leta 2007, Cestno podjetje je bilo dražje za 15 tisoč evrov, v drugem sklopu pa je bila ponudba Komunalnega podjetja v višini 142 tisoč evrov, Cestno podjetje je bilo v tem delu dražje za 28 tisoč evrov, Foto: Črtomir Goznik Na občinskih cestah se zaradi postopka revizije izvajajo le interventna vzdrževalna dela. pri vzdrževanju ulic, pločnikov in trgov v MO Ptuj je bila ponudba Komunalnega podjetja Ptuj 141 tisoč evrov, Cestnega podjetja Ptuj pa 177 tisoč evrov. V vseh treh sklopih je bilo za najugodnejšega ponudnika izbrano Komunalno podjetje Ptuj, ki je že doslej izvajalo dela na drugem in tretjem sklopu, opravljalo vzdrževalna dela na krajevnih cestah v MO Ptuj ter ulicah, pločnikih in trgih. Cestno podjetje Ptuj podalo zahtevek za revizijo za celotni razpis. Ptujski župan je zahtevek argumentirano zavrnil, zdaj pa je zadeva v rokah državne revizijske komisije, kateri je MO Ptuj predložila tudi vso dokumentacijo v zvezi z razpisom in izbiro izvajalca po že omenjenih sklopih. Zaradi postopka revizije pogodbe z izbranim izvajalcem še niso mogli podpisati, zato se na občinskih cestah izvajajo le interventna vzdrževalna dela, krpajo najbolj problematične udarne jame, izvaja košnja ob cestah in na-važajo posamezne bankine. MG Foto: SM Od tod in tam Ptuj • Nadaljevanje del na krožišču na Zagrebški cesti Foto: Črtomir Goznik Dela na krožišču na Zagrebški cesti na Ptuju bi se po informacijah, ki smo jih dobili v Mestni hiši na Ptuju, morala nadaljevati že 2. julija. Tako so se vsaj dogovorili z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj. Uredili so finančna vprašanja, vezana na izgradnjo krožišč, prav tako probleme z zemljišči. Nekaj odprtih problemov naj bi bilo le še z zemljišči, kjer pa je tudi že zgrajena cesta. Izgradnja krožišča na Zagrebški bo stala sto milijonov tolarjev. MG Gorišnica • Družinsko kolesarjenje podjetja Žiher Foto: SM Na praznični ponedeljek (25. junija) so se pred podjetjem Žiher, d. o. o., v Moškanjcih zbrali člani te družine ter se s sodelavci in svojci odpravili na prvo skupno družinsko kolesarjenje. Najprej so zavili proti dornavskemu baročnemu gradu, kjer je ob prvem počitku nastal tudi pričujoči posnetek, nato pa so pot nadaljevali do ptujske Rance in preko Puho-vega mostu do parka v Šturmovcih. „Posebno skupno doživetje je vsekakor bilo prečkanje novega mostu našega starodavnega mesta Ptuj," je ob tem povedala Melita Kelenc. V podjetju Žiher so se po prvem tovrstnem kolesarskem izletu odločili, da bo skupno družinsko kolesarjenje postalo tradicionalno. SM Slovenija • Dobrote slovenskih kmetij v Mercatorju Foto: Peter Pribožič Organizatorji razstave Dobrot slovenskih kmetij so v dogovoru s trgovsko hišo Mercator v soboto, 7. julija, organizirali promocijsko-prodajno prireditev Dobrote slovenskih kmetij v Mercator centrih: Domžale, Celje, Maribor in Murska Sobota. V akciji je sodelovalo 14 kmetij, ki sodelujejo na vsakoletni razstavi na Ptuju. Sodelovala so tudi tri društva in glasbena skupina, ki so oblikovali kulturni program in delavnice za obiskovalce. Koordinacijo prireditve so vodili na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj ob sodelovanju svetovalk kmetijsko-gozdarskih zavodov Celje, Murska Sobota in Ljubljana. Prireditev je potekala na vseh lokacijah med 9. in 14.uro. Dobrote slovenskih kmetij bodo v Mercator centrih tudi prvo soboto v avgustu in septembru že na šestih lokacijah. Peter Pribožič Ptuj • Velik požar na deponiji Čistega mesta Bale odpadkov zagorele zaradi samovžiga? V torek, 10. julija, nekaj pred 19. uro so regijski center za obveščanje obvestili, da je izbruhnil požar na deponiji baliranih odpadkov ptujskega podjetja Čisto mesto v CERO Gajke. Šlo je za enega večjih požarov v zadnjem času, v skoraj peturni akciji gašenja pa je sodelovalo 54 gasilcev iz PGD Ptuj ter sosednjih gasilskih društev Spuhlja, Podvinci in Grajena. Zaradi bližine in glede na požarno-varnostni okoliš so najprej alarmirali člane PGD Spuhlja, ki so prihiteli na po-žarišče v nekaj minutah. Ker pa so kmalu ugotovili, da gre za obsežnejši požar - gorelo je več deset bal stisnjenih in v plastično folijo zavitih odpadkov -, in ker je obstajala nevarnost, da bi se požar razširil tudi na okoliških nekaj tisoč ton bal odpadkov, ki so naložene v več plasteh, so na Foto: M. Ozmec Boj s centrom požara je bil precej otežen zaradi slabe dostopnosti, zato so si pomagali tudi z delovnimi stroji. požarišče kmalu prihiteli še člani Gasilske enote Ptuj in sosednjih PGD Podvinci ter Grajena. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi se je v gostem črnem dimu in neznosnem smradu z ognjem, dimom in tlečimi odpadki bojevalo skupaj 54 gasilcev z 11 gasilskimi avtomobili. Ti so s hitro in učinkovito akcijo požar v dobri uri omejili; boj s tlečimi odpadki, ki so jih zaradi varnosti razlagali in prevažali na varnejšo lokacijo, kjer so jih polivali in hladili z vodo, pa je trajal skora do polnoči. Na požarišče je prihitel tudi direktor podjetja Čisto mesto Andrej Koter, ki je po pogovoru s sodelavci in gasilci lahko povedal le, da bo analiza pokazala, ali je šlo za samovžig ali je vmes kakšen drugi vzrok. O škodi do „Letošnje odkupne cene pšenice presegajo lanske za dobrih 60 odstotkov, prav tako kmetovalci nimajo več praktično nobenih stroškov, razen morebitnega sušenja prevlažne pšenice. Strošek sušenja pa znaša, glede na odstotek vlage, od 13,3 evra na tono," je povedal direktor KZ Marjan Janžekovič. V prvem valu žetve je KZ na odkupnih mestih v TMK Draženci in Mlinu Korošec prevzela približno 1000 ton pšenice, preteklo deževje pa je žetev za nekaj dni prekinilo. Glavna žetev se tako pričakuje v prihodnjem tednu, če bo vreme seveda dovolj ugodno in se bo pšenica primerno osušila. Razlika v ceni bo poplačana vsem V KZ sicer letos načrtujejo odkupiti med 4000 in 5000 ton pšenice, čeprav so bila prvotna predvidevanja nekoliko višja. Kmetovalci, ki bodo pšenico prodali KZ, bodo dobili izplačane zneske v celoti v roku dveh tednov. Tudi tisti, ki so pšenico že odprodali v preteklem tednu po nekaj nižji ceni - ta se je gibala okoli 145 evrov na tono - bodo sedaj z dvigom cene dobili povrnjeno razliko v ceni. Sicer ima KZ ob omenjenih dveh odkupnih mestih še dve odkupni mesti v Mariboru; in sicer na lokaciji Agrokombi-nata in podjetja Žito Intes. Da bodo cene pšenice letos višje kot lani, je bilo sicer slišati že precej časa nazaj; ali bodo lahko še naraščale, pa ne ve povedati nihče. Po mnenju Janžekoviča je sicer sedanja odkupna cena, ki jo ponuja KZ, ena najvišjih, če ne celo najvišja v Sloveniji in ni pričakovati, da bi lahko bila še višja. Že pred žetvijo v začetku julija je na višje cene pšenice opozarjala tudi pogajalska skupina pridelovalcev žita, saj cena na evropskih trgih še ni bila znana, akontacijska cena pa se je gibala med 130 in 147 evri. Ne glede na ugibanja, ali bi odkupna cena za pšenico Foto: M. Ozmec V obsežni akciji gašenja gorečih in tlečih bal je sodelovalo 54 gasilcev z 11 vozili iz štirih društev. Podravje • Cene pšenice rastejo pod nebo KZ ponuja od 165 do 170 evrov za tono Vodstvo ptujske KZ, ki odkupuje pšenico na dveh bližjih odkupnih mestih, je dva dni nazaj objavilo novo ceno za tono pšenice; ta znaša kar 165 evrov v Dražencih, ne glede na kvaliteto, medtem ko je cena na odkupnem mestu v Mlinu Korošec v Zabovcih določena v treh razredih; za A kvaliteto se plača 170 evrov/tono, za B kvaliteto 165 evrov/tono in za C kvaliteto 160 evrov/tono. včeraj še niso imeli zbranih podatkov, zagotovo pa je gost črn dim, ki se je valil v smeri proti Podvincem, dodobra vznemiril in „odišavil" okoliške prebivalce. Poveljnik PGD Ptuj Edi Pušnik, ki je bil vodja požarne akcije, je okoli 20. ure prek radia Ptuj obvestil krajane Podvincev in okoliških vasi, da naj zaradi dima, ki se je zaradi vetra širil v tisto smer, zaprejo vsa okna in naj se izogibajo neposrednemu vdihavanju, čeprav po dosegljivih podatkih ni šlo za strupene pline. Med vzroki za požar pa je na prvo mesto postavil sum, da je šlo za samovžig odpadkov, ki so naloženi v več plasteh; ker pa niso pokriti, so izpostavljeni vremenskim vplivom in posledično tudi drugim kemijskim reakcijam. M. Ozmec Ptuj • V ribiški družini ne mirujejo V soboto in nedeljo „Tisoč in ena postrv!" še znala zrasti, pa zaradi nevarnosti okužbe požete pšenice v domačih nerazkuženih skladiščih predstavniki pogajalske skupine kmetom priporočajo, da pšenico odpeljejo v skladišča prevzemnikov, ki imajo skladišča ustrezno pripravljena. S pšenico in piro je bilo letos v državi posejanih približno 35.000 hektarov površin, kar je skoraj 3000 hektarov več kot lani. Po podatkih državnega statističnega urada naj bi bil pridelek od lanskega (slabih 135.000 ton) višji za tretjino. Letošnji pridelek naj bi se po ocenah tako gibal med 2,5 in 5 ton pšenice na hektar. SM V ribiški družini Ptuj se lahko pohvalijo z uspehi na področju gospodarjenja z vodami, še posebej pa z odličnimi tekmovalnimi dosežki svojih mladih ribičev, članic in članov, ki sodijo v sam vrh športnega ribištva na Slovenskem. Ta konec tedna pa pripravljajo ob ribiškem domu na Rogoznici privlačno ribiško-športno in zabavno prireditev, ki so ji nadeli naziv „Tisoč in ena postrv!" Glavnina žetve naj bi bila ob ugodnih vremenskih razmerah končana v naslednjem tednu. Uspehi ptujskih ribičev se v zadnjem času ne kažejo le na področju gospodarjenja z vodami, ampak tudi z nadpovprečnimi tekmovalnimi uspehih svojih ribičev, od pionirjev in mladincev do članic in članov. Tako so prejšnji mesec, 10. in 11. junija, sodelovali na tekmovanju v »B« državni ligi, kjer je ekipa RD Ptuj Gastro v prvem dnevu dosegla tretje mesto, drugi dan pa prvo mesto in tako skupaj z RD Brestanica Krško prevzela vodstvo v tekmovanju rib v lovu s plovcem v tej konkurenci. Istega dne je tričlanska ekipa RD Ptuj na ribiškem tekmovanju v Novem Marofu na Hrvaškem dosegla odlično 2. mesto. Kmalu zatem, 16. junija, je ekipa RD Ptuj Gastro sodelovala na tekmovanju ribiške družine Šempeter v Preserju, s katero je ptujska ribiška družina pobratena, in dosegla odlično 1. mesto ter osvojila prehodni pokala Alojza Agreža. Na 1. mednarodnem prvenstvu v lovu rib s plovcem v počastitev dneva državnosti ter praznika občine Dornava je ekipa RD Ptuj osvojila 2. mesto. V želji, da bi popestrili na čase suhoparno poletno do-pustniško ponudbo druženja in ponudbe, pa pripravljajo ta konec tedna, v soboto, 14., in nedeljo, 15. julija, veliko ribiško, športno in zabavno prireditev pod naslovom „Tisoč in ena postrv." Osrednji ri-biško-športni dogodek, veliko tekmovanje v lovu rib s plov-cem za praktične in denarne nagrade, se bo pričel v soboto, 14. julija, ob 14. uri pred ri- biškim domom na Rogoznici, nadaljeval pa v nedeljo zjutraj ob 7. uri, ko bodo pod pokroviteljstvom Restavracije »Ga-stro« iz Ptuja pripravili tudi ribje in druge gostinske speci-alitete, ki jih bodo podkrepili z dobro kapljico in pivom. Ptujski ribiči in ljubitelji sproščene narave vas to soboto in nedeljo vabijo pred ribiški dom na Rogoznici, kjer bo vse v znamenju rib in ribištva. -OM Foto: M. Ozmec Prenovljen in poglobljen športni ribnik RD Ptuj na Rogoznici je v še posebej v poletnih mesecih prava meka za ribiče. Foto: SM Polenšak • Novomašnik Ciril Čuš Cirilovo slovo Nedeljsko zgodnje jutro je bilo za družino Čuševih ter številne domačine iz Bratislavcev in širše okolice Polenšaka prav posebno; takšno, ki se zgodi samo enkrat v življenju. Od doma, od staršev, bratov in sester se je namreč za vedno poslovil sin Ciril Čuš, eden redkih letošnjih novomašnikov. Kako boleči in hkrati polni ponosa so takšni trenutki za vse Cirilove najbližje in zanj samega, je bilo tega jutra čutiti v zraku majhnega dvorišča domačije, kjer se je trlo ljudi. Od Cirila so se po vrsti poslovili oče Tone, mama Marta, obe sestri in dva brata, nato pa še prijatelji, sosedje, znanci, tudi predstavniki občine Dornava in številni drugi. Solze staršev so ostale skrite, bratoma in sestrama novomašnika, ki je uspel ves čas uradnega slovesa na obrazu ohraniti prijeten nasmeh, pa so vseeno ušle. Po blagoslovu domačih se je dolga procesija zbranih, ki ji je načelovala pihalna god- Ciril Čuš, letos edini novomašnik s širšega ptujskega območja Moškanjci • Blagoslov nove vaške kapele V znak spoštovanja dediščini očetov ba, vila od Bratislavcev do domače cerkve device Marije na Polenšaku, kjer je Ciril daroval svojo prvo sveto mašo, obred pa je nato ponovil v ponedeljek v cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih. Da je potem na Polenšaku celo nedeljsko popoldne izzvenelo v prijetnem druženju, ni potrebno posebej omenjati, saj se takšen dogodek zgodi zelo, zelo redko. Ciril Čuš je letos edini no-vomašnik s širšega ptujskega območja, sicer pa je slovenska katoliška Cerkev letos dobila 18 novomašnikov, 16 v Sloveniji, enega v ZDA in enega na avstrijskem Koroškem. Ciril Čuš je bil v bogoslužje posvečen v mariborski stolnici na petrovo in pavlovo, kar je tradicionalni dan posvečenj, obred pa je v prisotnosti pomožnih škofov opravil dr. Franc Kramberger. SM Tako se je mladi novomašnik Ciril Čuš v spremstvu domačih in številnih prijateljev ter sosedov in krajanov poslovil od domačije in se napotil v cerkev na Polenšaku. Izjemno veliko krajanov se je v soboto pozno popoldne udeležilo slavnostne otvoritve in blagoslova povsem nove, t. i. Vnukove kapele na križišču v Moškanjcih, ki so jo številni občani na pobudo Slavka Visenjaka zgradili na mestu prejšnje že stare in dotrajane. Kot veste, je celotna nova kapela rezultat dobrodelnosti številnih občanov in donatorjev; vsi, ki so kakorkoli pomagali, so to naredili zastonj in ob tej priložnosti se jim želim še posebej zahvaliti," je ob otvoritvi poudaril Slavko Visenjak. Na slovesnosti je govoril tudi župan Jože Kokot in med drugim poudaril, da se tudi na tak način ohranja kulturna dediščina okolja in videz kraja, blagoslov pa so opravili številni župniki, ki so tako ali drugače povezani z občino: Ivan Ho- lobar, Mirko Vršič, Emil Drev, Andrej Firbas in Jože Trunk ter častni občan občine Gorišnica dr. Stanko Ojnik. Več o sami kapeli in razlogu ter poteku novogradnje pa je povedal Slavko Visenjak: „Za točno starost prve kapele na tem mestu ne ve nihče točno, govori se o letnici 1700, ko je bila še polkrožne oblike, iz začetka 20. stoletja pa je znano, da je imela že sedanjo šesterokotno obliko. Staro kapelo sta ves čas obnavljala Franc in Marjeta Visenjak, po- treba po novogradnji pa se je pokazala v zadnjih letih, saj je bilo popravil preveč, pa tudi kapela je bila zaradi vlage že popolnoma uničena. Zgodba o stari kapeli se je končala lani, ko smo jo porušili, hitro zatem pa smo s skupnimi močmi začeli graditi novo." Krajani so sestavili gradbeni odbor, ki ga je vodil Jože Petek, v njem pa so bili še Jože Kokot, Janez Sok, Bernarda Antolič in Slavko Visenjak. Vseh tistih, ki so pomagali pri izgradnji nove kapele bodisi z delom bodisi z materialom ali drugimi uslugami, je preveč, da bi jih naštevali, gotovo pa so vsi sodelujoči, pa tudi ostali krajani, na svojo novo kapelo danes nadvse ponosni. Posebnost kapelice je gotovo bakrena streha zvonika s 47-kilogramskim zvoncem iz livarske delavnice v Žalcu. Kapela je posvečena Mariji; kipec je kupil duhovnik Andrej Firbas, sicer domačin, za umetniške podobe pa je poskrbel Branko Zupanič. SM Novo kapelo v Moškanjcih so blagoslovili vsi župniki, ki so povezani s tem krajem. Skorba • Poletne kiparske delavnice Navdih za male in velike ustvarjalce Poletne kiparske delavnice pod vodstvom likovne pedagoginje Mojce Grula v Domu krajanov v Skor-bi imajo že majhno tradicijo. Letos jih bodo organizirali že tretjič zapored. Prijave so sprejemali do 10. julija. Delavnice so brezplačne, Zveza kulturnih društev občine Hajdina, ki je njihov organizator, bo poskrbela tudi za potreben material pribor, malico in pijačo. Poletne kiparske delavnice so namenjene osnovnošolcem od 4. razreda dalje, pa tudi odraslim, ki jih veseli kiparska dejavnost. Mojca Grula je tudi sama umetniška duša, doslej je svoja dela predstavila že na več razstavah, zadnja leta pa se bolj posveča otrokom na različnih delavnicah na Ptujskem in v ormoški občini. Kot likovna pedgoginja je zaposlena na OŠ Ivanjkovci in OŠ Miklavž. Izredno jo navdušuje delo z mladimi in tudi malo starejšimi ustvarjalci. Dom krajanov Skorba pa je s svojo idilično okolico (stare hiše, konji, golf itd.) s pogledom na ptujski grad pravi kraj za vse umetniške navdušence. Motivika je praktično na dlani. V prvi poletni kiparski delavnici so vzeli pod drobnogled risbo, na lanski slikanje na platno, letos pa bo osrednja pozornost posvečena kiparstvu. Udeleženci bodo spoznali tri kiparske tehnike, različne materiale, portret, figuro. Svoje stvaritve bodo udeleženci kiparske delavnice, potekala bo med 13. in 14. avgustom, predstavili tudi na priložnostni razstavi, ki spremlja vsakoletni literarni večer v Skorbi. Poleg tega naj bi jih predstavili tudi v prostorih novega poslovno-stano-vanjskega centra Hajdina, ker galerije v občini Hajdina še nimajo. Mojca se po dveh letih premora od barv in platna počasi tudi sama pripravlja, da bo znova slikala za svojo dušo. MG Foto: Črtomir Goznik Pod vodstvom likovne pedagoginje Mojce Grula bodo potekale tudi tretje poletne kiparske delavnice v prostorih Doma krajanov v Skorbi, v katerem bodo avgusta pripravili tudi proslavo ob 25-letnici njegove izgradnje. Foto: SM Foto: SM Rogoznica • Priprave na četrti krajevni praznik V Spodnjem Velovleku urejajo igrišče Priprave na letošnji krajevni praznik v PČ Rogoznica so v polnem teku. Prvič so ga organizirali v letu 2004 v Rogoznici. Naslednje leto so praznovali v Podvincih, lani v Kicarju, letos pa v Spodnjem Velovleku. Ob odločitvi za krajevni praznik, ki poteka v duhu srečanja med vasmi, ki je bilo nekoč tradicionalno na tem območju, so se dogovorili, da bodo vsako leto praznovali v drugem naselju četrti. V naseljih Podvinci, Kicar, Žab-jak, Spodnji Velovlek, Nova vas, Pacinje in Rogoznica živi okrog 3640 prebivalcev. Ivan Šenkiš, predsednik sveta PČ Rogoznica je povedal, da bodo letošnje prireditve podobne tistim, ki so jih organizirali v prejšnjih letih. Začeli jih bodo sredi avgusta z že tradicionalno mednarodno likovno kolonijo, ki jo bo organizirala likovna sekcija KD Rogoznica, organizirali bodo tudi nogometni turnir, turnir v namiznem tenisu in šahu, kolesarjenje po naseljih PČ Rogoznica, vrhunec 4. krajevnega praznika pa bo 2. septembra, ko bodo svečano predali namenu novo športno igrišče v Spodnjem Velovleku, za katerega si prizadevajo že vrsto let. Koristili ga bodo lahko mladi in vsi ljubitelji rekreacije. Zemljišče je odstopilo GD Spodnji Velovlek, na njem bo mogoče igrati nogomet, košarko, uporabljali ga bodo tudi gasilci. Igrišče bo osvetljeno. Na drugem krajevnem prazniku v Podvincih v letu 2005 jim je bilo sicer obljubljeno, da bodo športno igrišče uredili tudi v Kicarju, vendar je MO Ptuj zmanjkalo denarja za nakup zemljišča, sami pa niso imeli dovolj denarja, da bi ga kupili. Ob lanskem krajevnem prazniku so se morali zadovoljiti z 250 metri asfalta. Projekt ureditve športnega igrišča v Spodnjem Velovleku je bil v lanskem letu ocenjen na okrog osem milijonov tolarjev, ker bodo precej dela opravili udarniško, se bo po vsej verjetnosti ta znesek nekoliko znižal. Dogovorili so se, da bodo za ureditev igrišča uporabili tudi sredstva PČ, ki jih je mestni proračun za letos zelo skopo odmeril (le pet milijonov tolarjev), ker ne želijo, da bi v uporabo predali objekt, ki ni dokončan. Če pa bo kaj denarja ostalo, pravi Ivan Šenkiš, ga bodo porabili za prvo etapo ureditve parkirišč (gramozi-ranje) pred domom krajanov v Rogoznici. V njem potekajo številne aktivnosti, parkirnih prostorov pa ni. Ob celoviti ureditvi Slovenjegoriške čete pa naj bi se prostor ob domu tudi celovito uredil, vključno s hodnikom za pešce. PČ Rogoznica je ena tistih četrti na območju MO Ptuj, ki izstopa z infrastrukturni-mi problemi. Prebivalci tega območja se čutijo odrinjene, ker se njihovi problemi tako počasi rešujejo. Ivan Šenkiš je v imenu novoustanovljenega sveta četrti, ki je začel z delom po lanskih lokalnih vo- Foto: Črtomir Goznik Ivan Šenkiš, predsednik sveta PČ Rogoznica: »Naredili bomo vse, da se bo tudi na območju PČ Ro-goznice izboljšalo stanje na področju infrastrukture.« litvah, povedal, da imajo vsi skupaj toliko moči in volje, da jih bodo pričeli pospešeno tudi reševati, čeprav sami denarja nimajo, in o tem, kje se bo porabil, odločajo zunaj četrti. Na prvo mesto postavljajo ureditev kanalizacije, sledijo ceste, hodniki za pešce, javna razsvetljava. Nevzdržno postaja stanje na Slovenjegoriški cesti s prometom, ki je iz dneva v dan gostejši, eden od velikih problemov je tudi cesta skozi Žabjak, zgodba o njenem urejanju se vleče že nekaj let. »Zavedamo se, da je ureditev ceste povezana z ureditvijo kanalizacije. Prizadevamo si, da bi s kanalizacijo zaobjeli čimvečje območja Žabjaka, ki je danes gosto naseljeno območje, še nedavno to ni bilo. Pričakujemo, da bo problem kanalizacije v nekem razumnem roku rešen, temu pa mora slediti ureditev ceste. Gospodarski obrati na tem območju pa vse te probleme samo še povečujejo. Ni avtobusnih postajališč, prav tako ne varnih poti za naše šolarje. Tudi v Podvincih je veliko nerešenih infrastrukturnih problemov. V preteklosti je bilo v zvezi z njihovim reševanjem danih kar nekaj obljub, nič pa ni realiziranega,« je med drugim opozoril Ivan Šenkiš, ki tudi ne skriva, da je razpoloženje med ljudmi zaradi počasnega reševanja odprtih problemov vse prej kot pozitivno. Ugotavljajo, da nekatere manjše občine bistveno hitreje rešujejo in-frastrukturne probleme. Vse pogosteje se tudi vprašujejo, ali morebiti v kakšni drugi organiziranosti ne bi to uspelo tudi njim, naposled jih je tudi skoraj štiri tisoč. Razmišljanja so legitimna, pričakovanja pa tudi, poudarja Šenkiš, ki je prepričan, da bodo v svetu PČ Rogoznica naredili vse, da se ta preboj naredi, da se v Mestni hiši na Ptuju pričnejo resneje kot doslej spopadati z njihovimi problemi. MO Ptuj premalo vlaga v območja, ki so v bistvu sestavni del mesta. Vsi problemi v PČ Rogoznica izhajajo iz neurejene infrastrukture. Veliko pričakujejo tudi od srečanja z županom dr. Štefanom Če-lanom, ki tudi nosi največjo odgovornost pri planiranju proračuna kot pri razvojnih projektih. Ivan Šenkiš, novi predsednik PČ Rogoznica, je dipl. ekonomist, zaposlen na železnici, ki je pred tem sedem let vodil enega od sindikatov železnic. Vodenje primestne četrti je sprejel kot izziv, skupaj z ostalimi člani sveta se bo trudil, da bo njihovo delo v korist razvoja četrti dalo pozitivne rezultate. MG Lancova vas • Slovesno ob odprtju tretjega odseka pločnika Pridobitve za večjo varnost ljudi V Lancovi vasi v videmski občini so minulo soboto, 30. junija, krajani spodnjega dela vasi poskrbeli za prijeten družabni dogodek in ga posvetili slovesnemu odprtju novozgrajenega pločnika, javne razsvetljave in modernizirane ceste. Naložba na odseku Krajnc-Zupanič v dolžini 800 metrov je videmsko občino veljala dobrih 166 tisoč evrov, v nekaj let trajajoči investiciji pa je tako v celoti skozi naselje Lancova vas na dobrih dveh kilometrih urejena obcestna infrastruktura. Vendar vse ni šlo gladko, pojavljali so se zapleti z lastniki zemljišč ob cesti, je v svojem nagovoru spomnil predsednik sveta KS Lancova vas Anton Jus, ampak z vsemi so uspeli najti rešitev in jih tudi prepričati, odkupili so nekaj zemljišč, potrebno je bilo porušiti tudi nekaj manjših zgradb, ki so bile moteče. Jus, ki je pohvalil dobro sodelovanje z županom in občinsko upravo, še posebej pa z direktorico mag. Darinko Ratajc ter strokovnima sodelavcema Marjetko Železnik in Alešem Gregorecem, pa tudi s svetniki prejšnjega mandata, je med drugim tudi dejal, da so v Lancovi vasi zelo srečni, da imajo urejeno obcestno infrastrukturo, sam pa je po- nosen, da krajani v zadnjem času še posebej zelo skrbijo za okolico svojih domov. Ob tem je izrazil željo, da se v Lancovi vasi ne bi več delili na zgodnji, srednji in spodnji konec vasi, saj so navsezadnje vsi krajani ene vasi, ki si še želi napredka in bo tega zagotovo tudi deležna, četudi v svetu občine nimajo nobenega svojega krajana. Veselje z Lancovljani ob novih pridobitvah je delil tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je poudaril, da nov pločnik prav gotovo daje občutek večje varnosti, tega pa si v občini v prihodnje želijo čimveč. V svojem nagovoru je spomnil na zadnje tri večje naložbe v občini; vrtec, lekarno in vodovod v Halozah, k temu pa dodal, da imajo dobro zastavljene razvojne programe za vseh osem krajevnih skupnosti, predvsem pa si jih želijo naravnati v tisto smer, ki bo občane še bolj prepričala, da ostanejo v občini. Za slovesen blagoslov novih pridobitev sta poskrbela pater Slavko Stermšek iz videmske župnije in domačin, duhovnik Martin Vido-vič, ki pa e izrazil veliko zadovoljstvo, da se v njegovem rojstnem kraju zmeraj kaj dogaja, in hudomušno dodal, da jim še vrag nič ne more, če držijo skupaj. Z ljudsko pesmijo in glasbo so druženje obogatili domači pevci in godci Folklornega društva Lancova vas. TM Škarjice in trak so Lancovljani zaupali županu Frideriku Bračiču, predsedniku KS Antonu Jusu in domačinu Marjanu Kramerju. Foto: TM Šolstvo • Po mnenju Sviza šolska reforma neustrezna Zapletom s šolsko reformo ni videti konca Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Podravja in Ptuja je v petek, 6. julija, ob 13. uri v sejni sobi hotela Piramida v Mariboru predstavil svoje argumente, povezane s šolsko reformo. Izpostavili so razloge, zakaj šolski reformi nasprotujejo, možnost za predstavitev stališč pa je dobilo tudi Ministrstvo za šolstvo (MŠŠ), ki ga je zastopala generalna direktorica Mojca Škrinjar. „Vlada meni in trdi, da nismo nikoli živeli bolje. Zaradi tega ne razumemo, zakaj želijo po vsej sili racionalizirati prav javno šolstvo, ki je temelj socialne države. Želja nam je, da skupaj ohranimo javno šolstvo ter ne zmanjšamo kakovosti in dostopnosti javnih šol in ne ogrozimo obstoječih delovnih mest. Vlada to počne brez strokovnega mnenja učiteljev, brez mnenja staršev, in ker te reforme ne temeljijo na strokovnih analizah, smo priredili okroglo mizo," je uvodoma dejala dr. Iris Fenrich, sekretarka OO SVIZ Podravja. Na začetku je izpostavila dejstvo, da so poslankam in poslancem državnega zbora Republike Slovenije poslali javni poziv, ki ga je podpisala velika večina stroke in v katerem so izrazili svoje nezadovoljstvo. Kot je dejala, je problematično dejstvo, da je zakon nastal brez strokovnega mnenja in sindikata ter da je bil rok, ki so ga imeli na voljo za predlaganje sprememb, prekratek. Po njenem mnenju bo novi zakon prinesel varčevanje vlade, kar naj bi posledično pomenilo poslabšanje na področju kakovosti. Svoje mnenje o šolski reformi je predstavil tudi Goran Rajic, vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Maribor. Uvodoma je poskušal pojasniti, da razume obe strani in da zaostritev debate ne bo koristila nikomur. Poudaril je, da je spremembe treba uvajati sistemsko, brez eksperimentov in ob upoštevanju načela strokovnosti. Kot je dejal, gre za poskus Ministrstva za šolstvo, da ustavi naraščanje finančnih stroškov, a je pristop prehiter. Rajic je ob tej priložnosti izpostavil, da sta ključni dve stvari. Prva je po njegovem mnenju ta, da je Zakon o financiranju osnovnih šol (ZOŠ) obsojen na neuspeh. Obenem je poudaril, da tega MO Maribor v nobenem primeru ne bo podprla in da ne bo ustanavljala nobenih centrov. Druga zadeva, ki si po njegovem mnenju zasluži pozornost, je javno šolstvo, za katerega je povedal, da ga podpira in bi moralo biti prioriteta vsake države. V marsičem se je z Rajicem strinjala tudi generalna direktorica MŠŠ Mojca Škrinjar, ki je izpostavila, da gre pri centrih za odločitev občine o tem, ali bodo te ustanavljali ali ne. „Pri centrih gre za racionalizacijo poslovanja, a ne na škodo zaposlenih," je pojasnila Škrinjarjeva. Kot je še poudarila, strošek na učenca z leti narašča in ne razume, zakaj Sviz meni, da vlada želi s tem zakonom varčevati na Foto: Dženana Becirovic Iris Fenrich Foto: Dženana Becirovic Mojca Škrinjar račun zaposlenih. Obenem je Škrinjarjeva izrazila čudenje, da je izjavo podpisalo tolikšno število, češ da imajo na ministrstvu pisne pripombe kopice ravnateljev, ki se z zakonom strinjajo. Na začetku svojega uvodnega govora je želela nekatere pojme razčistiti z ravnatelji in ostalimi udeleženci okrogle mize. Postavila jim je vprašanji, kaj zanje sploh stroka je in katero določilo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVl) ali Zakona o financiranju osnovnih šol (ZOŠ) govori o racionalizaciji ter za katero vrsto le-te sploh gre. Vsaj v teh odgovorih sta se obe strinjali. Največja debata se je vnela okrog ustanavljanja centrov, ki po mnenju večine prisotnih niso potrebni. Kljub temu da je Škrinjarjeva poudarila, da ravnatelji preveč časa porabijo za pisarniška dela in da bi jim ustanavljanje centrov olajšalo delo, so udeleženci okrogle mize večinoma nasprotovali ustanavljanju le-teh. Skrbelo jih je tudi, da bi potem delavec, ki opravlja delo pomočnika ravnatelja, ostal brez zaposlitve. Pri tem je Škrinjarjeva poudarjala, da bi se ta sredstva preusmerila v plače direktorjev. Rajic je zahteval jamstvo, da bodo centri pravica in ne obveza, pri čemer je Fen-richova poudarila, da je to dvorezen nož in da se lahko kasneje z morebitno zamenjavo oblasti v občini marsikaj spremeni. Škrinjarjeva je vztrajala pri tem, da so centri le opcija. „Nobenih normativov nismo zaostrovali. Težko je vzeti nekaj, kar je nekdo imel. Specifike pa smo vzeli in še jih bomo," je poudarila Škrinjarjeva. Na te trditve se je odzvala Zdenka Križanič z Oddelka za družbene dejavnosti MO Maribor, ki je izrazila strah, da se bodo stvari čez čas spremenile. Med njo in Škrinjarjevo se je vnela ostra debata, v kateri se je s strani Križaničeve usul plaz očitkov na delo ministra za šolstvo dr. Milana Zvera. „Upam si trditi, da minister ne opravlja svojega dela," je dejala Križaniče-va. Pri tem se je razburila tudi Škrinjarjeva in se razjezila, češ kako upa kaj takega trditi brez prisotnosti ministra ter da ne more razumeti trditev, da je zakon nastal brez sodelovanja stroke. „Imena komisij, ki so sodelovale, so objavljene na spletu," je še dejala generalna direktorica MŠŠ. Fenrichova je Škrinjarjevo opozorila, da pripombe izhajajo iz dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in da je to treba upoštevati. Jasno je izpostavila, zakaj šolski reformi nasprotujejo. Kot je dejala, se z zakonom postavlja javne šole in vrtce v neenakopraven položaj z zasebnimi. Obenem po mnenju Sviza z zakonom zmanjšujejo kakovost javnega šolstva in njegovo dostopnost, ogrožajo delovna mesta, ne upoštevajo mnenj učiteljev in staršev, in kot so večkrat poudarili, menijo, da zakon ne temelji na strokovnih analizah. Dženana Becirovic Ptuj • Bazenov energije se udeležilo okoli 1500 obiskovalcev Pool party v Sloveniji ponovno uspešen Tradicionalni Bazeni energije, ki jih že osmo leto zapored organizira Klub ptujskih študentov, so tudi letos potekali brez primere. Na enodnevni zabavi za mlade, ki je na tradicionalno prizorišče dogajanja, ptujske Terme, v petek, 6. julija, privabila približno 1500 obiskovalcev, je bilo poskrbljeno za zabavo, igre, rekreacijo, ples in zanimive glasbene goste. Obiskovalci so se lahko udeležili številnih športnih iger: ravsanja v vodi, tekmovanja s kanuji, odbojke, vodne košarke, vlečenja vrvi čez olimpijski bazen, vaterpola, nogometa na travi in v letošnjem letu na najbolj priljubljenega nogometa na milnici. Osrednja športna igra Bazenov energije 2007 so bili skoki s petmetr-ske skakalnice, ki so privabili največje število opazovalcev, ki so imeli možnost ogledati si nekaj odličnih umetniških skokov. Za vse športne igre so organizatorji pripravili bogate nagrade. Zraven športnih iger je bilo poskrbljeno tudi za vrsto animacij. Obiskovalci so lahko plezali na plezalni steni, preizkusili svoje vojaške sposobnosti z airsoft opremo in si privoščili brezplačno masažo. Letos so pripravili tudi plesno delavnico salse, ki je med obiskovalci vzbudila veliko zani- manja. Med vsemi sodelujočimi v športnih igrah so izžrebali tudi nagrajence, eden izmed njih je prejel gorsko kolo GT v vrednosti 350 evrov. Organizatorji vsako leto poskrbijo tudi za glasbene goste, ki popestrijo dogajanje. „Za Elvise Jacksone smo se odlo- čili predvsem zaradi tega, ker smo jih obljubljali na zadnjih dveh Bazenih energije, a zaradi logističnih težav njihovega nastopa nikoli nismo dočakali. Pomemben faktor za njihov nastop je bil tudi ta, da je to bil nasploh njihov prvi koncert na Ptuju v desetih letih njihovega ustvarjanja. Orleke smo izbrali zaradi energije, ki jo Trboveljčani vedno znova uspejo pričarati na odru. Njihov nastop v živo je v slovenskem prostoru nekaj posebnega, tako kot njihov pristop h glasbi. Možnost smo ponudili tudi izredno kvalitetnemu ptujskemu bendu Zen, ki si nastop preprosto zasluži. Za presenečenje večera smo na Ptuj privabili skupino InFire iz Gradca (skupina je nastopila na odprtju zimskih olimpijskih iger v Torinu lansko leto), ki je uprizorila enkraten ognjeni šov," je povedal pred- Foto: Dženana Becirovic Foto: Dženana Becirovic Dogajanje zvečer je med drugim popestrila skupina Zen. Obiskovalci so se lahko preskusili tudi v streljanju. sednik Kluba ptujskih študentov Saša Ljubec, ki ocenjuje, da so bili letošnji Bazeni energije zelo dobro obiskani. „Predvsem smo zadovoljni z obiskom zvečer, saj je bil am-fiteater poln. Zavedamo pa se, da ga lahko napolnimo še bolj, zato se bomo potrudili, da bo naslednje leto obisk še večji." Pred dvema letoma so bili Bazeni energije tridnevni, letos pa so se odločili, da potekajo le en dan, to pa predvsem zaradi dejstva, ker organizatorjem zadnja štiri leta vreme ni bilo najbolj naklonjeno. „Projekt je povezan s precejšnjim finančnim vložkom in rizikom, da nam vse trdo delo odplakne vremenska fronta," je zaključil Ljubec. K sreči pa jim je bila letošnja vremenska fronta dokaj naklonjena kljub nekaj oblakom, ki pa niso prestrašili obiskovalcev. Dženana Becirovic Ptuj • Pogovor z ravnateljico OŠ dr. Ljudevita Pivka Ireno Cvetko Obetajo se boljši časi Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka, ki deluje v stari stavbi ("rdeči šoli") sredi mesta, kjer so prostori že dolgo neprimerni za izobraževanje, še najmanj pa otrok s posebnimi potrebami, se končno obetajo boljši časi. Razprave, ki jih je doslej bilo nešteto, so lani postale intenzivnejše in končno obrodile sadove. Gradnja novih prostorov bo bistvenega pomena za kakovost izobraževanja in vzgoje otrok s posebnimi potrebami. Ti so bili doslej prikrajšani za marsikaj. Stara šola nima dvigala, zaradi česar nekaj učencev sploh ne more v kletne in nadstropne prostore. „Nekaj otrok ne more v zgornje prostore, kjer je na primer računalniška učilnica, ne v kuhinjo na malico in kosilo, zato jim vse prinesemo v pritličje. Smo pa v eni učilnici uredili knjižnico, kjer je tudi računalnik, da ga tudi ti otroci lahko uporabljajo," je dejala Irena Cvetko, ravnateljica Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Dotrajana stavba ima še kopico ostalih pomanjkljivosti: ni dovolj parkirnih mest, ustreznih sanitarij in zunanjih prostorov. Novi prostori, ki naj bi jih zgradili v roku treh let, bodo zagotavljali vse potrebno, in kar je najpomembnejše, funkcionalnost in prilagojenost posebnim razvojnim potrebam učencev. Priprave na pridobitev nove zgradbe so že stekle. Delovna skupina, ki so jo sestavljali ravnateljica Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Irena Cvetko, mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, in mag. Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, je pripravila projektno gradivo, v katerem so predstavili pomen in vsebino dejavnosti, ki bi bile potrebne za izgradnjo. To namreč poleg osnovne šole dr. Lju-devita Pivka podpirata tudi Center za socialno delo Ptuj Foto: Dženana Bečirovič Ravnateljica Irena Cvetko in Dijaški dom Ptuj. Lokacija za nove prostore šole je predvidena ob dijaškem domu, saj se je izkazala za najprimernejšo. Učenci namreč potrebujejo šolo, ki je v neposredni bližini mesta, selitev zunaj tega bi zanje pomenila določene težave. Osnova idejnega načrta je pokazala, da je gradnja pri dijaškem domu povsem ustrezna, šlo pa bo za samostojno zgradbo. Vezni hodnik bo šolo povezoval z dijaškim domom. Kuhinje v novih prostorih ne bi bilo, ampak nameravajo koristiti dijaški kuhinji in hodnik. Vse druge prostore bo šola imela v svojem okviru - od telovadnice, modernih učilnic do dvigal, ki so za šolo, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami, še kako pomembna. V načrtu je predvideno tudi nekaj dodatnih dejavnosti, saj želijo razširiti skrb za osebe s posebnimi potrebami. Cvetkova pravi, da upajo, da bodo dobili tudi prostore za delovno terapijo, kjer bi sodelovali z zunanjimi institucijami. „V novih prostorih bomo lažje sodelovali tudi z Dijaškim domom, saj je kopica naših učencev, ki tam bivajo. Možnosti bodo v novih prostorih prav gotovo večje. Tako kot je projekt zastavljen, če bo tudi realiziran, bo več kot odlično," je dejala Cvetkova. Čez tri leta v novo šolo Nosilka projekta je Mestna občina Ptuj, investicija pa se bo izvajala s sredstvi proračunov vseh 11 občin ustanoviteljic s Ptujskega in s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo. To bo glavni financer, njegov delež sofinanciranja naj bi bil med 70 in 90 odstotki. Tri občine niso želele pristopiti k projektu, s temi pa se bodo poskušali dogovoriti z različnimi pogodbami. Kot je dejala Cvetkova, imajo že sedaj z nekaterimi občinami precej težav, ker morajo vsak mesec sproti moledovati za denar, kljub temu da so po zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja dolžne plačevati stroške za otroke, ne glede na to, kje se šolajo. Šola letos ni uspela zagotoviti sredstev za sanacijo, ki so pomembna, saj bodo, kljub temu da se bodo čez tri leta preselili v nove prostore, v starih morali preživeti še nekaj časa. „Potrudili se bomo in z dopisi prosili za sredstva, saj moramo ta tri leta še ostati tu,"je še dejala Cvetkova. Novi prostori, ki naj bi jih začeli graditi leta 2008, naj bi skupaj merili 2440 kvadratnih metrov, od tega bo šola imela 452 kvadratnih metrov veliko telovadnico. Vsi ravnatelji, ki so doslej vodili šolo dr. Ljudevita Pivka, so si prizadevali za dograditev in ureditev prostorov zanjo. Sedaj, ko jim je končno uspelo zagotoviti potrebno dokumentacijo za gradnjo novih prostorov, ravnateljica Irena Cvetko šolo zapušča. Dvakrat doslej je bila vršilka dolžnosti ravnateljice, po pravilniku pa kot učiteljica razrednega pouka ne izpolnjuje pogojev za ravnateljico. Kljub izkušnjam, ki si jih je pridobila v 31 letih dela na tem področju, funkcije ravnateljice ne more več opravljati. Z novim šolskim letom jo bo nadomestila Dragica Emeršič, de-fektologinja, ki je tudi doslej delala na šoli. „Mislim, da ne bo težav, ker ima Emeršičeva že veliko izkušenj. Kolektiv je strokovno dobro pokrit, tako da se bodo hitro znašli," je zaključila Cvetkova. Dženana Bečirovic Foto: Črtomir Goznik Bo čez tri leta sedanja stavba OS dr. Ljudevita Pivka prazna? Tednikova knjigarnica Lučka Zorko na zadnji bralni terasi Ležej je biti ftica biti zemla biti človik Kak pa biti boug Zmantrani so posvejti keri ne svejtijo na zalüblene Ležej je biti šalica ležejposouda al pa soud kak biti tisti keri lejvle Al neščen neščen biti niti ftica niti zemla niti soud Samo to ščen ke se te lejko teknem tan ge maš zaprejte očij Pravkar ste prebrali verze v prekmurskem jeziku, ki jih je mlada pesnica Lučka Zorko (1981, Murska Sobota) postavila na začetek svoje druge pesniške knjige Obdukcija srca: knjiga o razmaličenju (2004). Doslej je avtorica, sicer študentka slovenščine in biologije na mariborski univerzi, tudi odlična amaterska gledališka igralka s hvalevrednim smislom za humor, izdala tri samostojne pesniške zbirke Reciklaža kosti (2001), prej navedena Obdukcija srca in Karavana (2006). Kot pravi urednik pesniških zbirk Lučke Zorko, tudi literarni ustvarjalec in pesnik, Robert Titan Felix, je Zorkova predvsem pesnica s simbolno nabito, jezikovno večplastno in suge-stivno pesniško. Na zadnji letošnji poletni bralni terasi, kamor vas vabimo, spoštovani bralci knji-garnice, to soboto, 14. julija, ob 10. uri pred knjigarno Mladinska knjiga Ptuj, bo Zorkova ob svoji poeziji še spregovorila o bralnih navadah in počitniških knjigah. Glasbeni gost bo David Hojsak, kitarist in pevec, ki je navdušil na letošnji otvoritvi bralnih teras z literatinjo Janjo Vidmar, sicer študent glasbene pedagogike na mariborski univerzi. Na zadnjem druženju pred ptujsko knjigarno bodo knjige letošnje sezone zadnjič prodajane s popustom (Pavček.doc, Nevihta sladkih rož, knjige Janje Vidmar in Branka Gradišnika), izjemoma pa bodo na voljo še edicije UD Stara steklarska Ptuj in pesniška zbirka Polovička Erike in Mirka Kotnika ter knjige Lučke Zorko z avtorskim podpisom. Vabljeni torej v soboto pred knjigarno, v knjižnico pa vse ostale delovne dni, kjer so pravkar pričele počitniške urice v mladinskem oddelku vsak torek in četrtek ob 10. uri. Urice so namenjene osnovnošolcem, ki želijo popestriti čas brez šole. V knjižnica zanje pripravljamo literarne uganke in druge igre, socialne igre, likovno delavnico, predstavitve novih knjig, govorne igre, ustvar-jalnico iz papirja, vaje sproščanja in motorične telesne vaje. Počitniške urice so brezplačne, obiskovalci naj imajo copate in lahna športna oblačila. Počitniške urice bodo trajale do 10. avgusta. Knjige vas bodo vesele, knjižničarji in knjigarji pa tudi. Prijetne počitniške dni želi Liljana Klemenčič Rokomet Mladi rokometaši uspešni v Srbiji Stran 12 Nogomet 7. Sandijev memorial v malem nogometu Stran 12 Nogomet 20 let zlate generacije Aluminija Stran 12 Karting Razburljiva dirka na kartodromu v Čedadu Stran 12 Atletika Brajkovičeva zmagala na 5000 metrov Stran 13 Tenis Uspešno izvedli šolo tenisa Stran 13 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Iz Drave Ptuj Samo deset dni še do derbija z Mariborom! Nogometaši ptujske Drave se dokaj mirno, predvsem pa tiho pripravljajo na začetek novega prvenstva 2007-2008. Pridno trenirajo, odigravajo pripravljalna srečanja in čakajo na začetek prvenstva. Do sedaj so dobili okrepitve v Marku Kmetcu, Marku Grižoniču in Janu Štrukelju. Do sem lepo in prav, vendar vseeno niso brez težav, saj so poškodbe Emila Šterbala in Roka Kronavetra težje, kot se je mislilo. Fanta sta v ponedeljek res pričela z vadbo, vendar le toliko, da sta bila zraven. Sedaj se bo pričelo odštevanje do starta v prvenstvu, od katerega tako Drava kot gostje iz Maribora veliko pričakujejo. Maribor se krepi, njihovi apetiti rastejo, vendar tudi Drava želi svoj delež. Na Ptuju so v pričakovanju Komentar argentinskega Slovenca - 22-letnega napadalca Javiera Grbeca, ki bo na Ptuj prišel danes (petek) » Mi treniramo zelo dobro, predvsem kvalitetno. Imamo nekaj težav, vendar se da vse to prestati. V lanski sezoni smo bili četrti, sedaj pa imamo željo in predvsem cilj, da bi napredovali za mesto navzgor, kar bi nam prineslo eno izmed vstopnic za igranje v evropskih pokalih. Že lani smo dokazovali, da lahko v 1. slovenski nogometni ligi premagamo vsakega nasprotnika in zakaj tega ne bi počeli tudi v tej prihajajoči sezoni, je dejal Mitja Emeršič, sicer igralec, ki marljivo trenira, izpolnjuje naloge trenerjev. Zapisati pa je potrebno, da je še brez pogodbe. Deset dni do derbija z vijo- Ali so vsega krivi samo kolesarji? Že neka let buri duhove v kolesarstvu jemanje nedovoljenih poživil. V bistvu so se samo na najprestižnejši dirki lotili tega temeljito, saj so uporabljali različne metode. Dejstvo pa je, da kjer je dim, je tudi ogenj. Kakšni so bili rezultati, vedo samo tisti, ki so bili na eni ali drugi strani. Kolesarji zagovarjajo, kar je povsem razumljivo, sebe, organizatorji pa bi radi imeli vse čisto, ob tem pa verjetno tudi kalkulirajo s svojimi favoriti, ki niso na črni listi, tako kot so se znašli največji, najboljši, prave legende. Ob pomanjkanju zvezd, tudi potem te svetovno znane dirke nimajo več pravega smisla. Veliko je skesancev, ki so to priznali, verjetno ne zastonj. In ob vsem tem se poraja vprašanje, kdo dela kolesarstvu, kot zelo priljubljenemu športu, medvedjo uslugo. Samo v Londonu je bilo preko milijon gledalcev, kar pomeni, da zanimanje za ta šport je. No, šport, to je pravo gla-diatorstvvo. Če je res toliko jemanja poživil, potem ne moremo kriviti samo kolesarjev, saj tudi vse strukture klubov dobro vedo za vse v svojem moštvu, ob tem pa se sprenevedajo, da so čisti. Nerazumljivo pa je, da na predlog združenja profesionalnih kolesarjev (CPA), ki je pozvalo menedžerje, športne direktorje, trenerje in vso ostalo osebje, da tudi oni podpišejo izjavo o nev-pletenosti v dopinške zadeve, nihče od prej naštetih ni reagiral. Torej kar precej smrdi, žal pri športu, ki ima v svetovnih časopisih veliko prostora. Tako so ob vsem tem zbledele blesteče vožnje, zmage Merxa, Induriana, Amnstronga. Še njim bi verjetno kaj prišili. Dejstvo je, da je jemanje poživil prisotno v vseh športih, ne samo v kolesarstvu in »snifanju« mamil itd. To bo potrebno zajeziti, vendar na pravi način in res prav kaznovati tiste, ki to delajo, ter narediti vse v podporo tistim, ki vozijo samo na naravni način. Tudi v Sloveniji je verjetno kaj tega, saj se je pojavilo kar nekaj sumljivih situacij. Res nam to ni potrebno. Za kakšno stotinko hitrejši in močnejši, za kakšen milimeter daljši itd., pa res ni potrebno svoj šport zaviti v črno. Kdo bo v nadaljevanju odpiral »pondorino« skrinjico dopinga, bo moral vseeno poskrbeti za verodostojnost. Kot smo zapisali, vemo, da se športniki dopingirajo, vendar ne vsi, in zato je potrebno tistim, ki tega ne počnejo, zagotoviti brezmadežnost. Danilo Klajnšek ličastimi bo tudi velik zalogaj za ptujski klub, saj se pričakuje rekordno število gledalcev in polagoma bo potrebno razmišljati tudi o nabavi vstopnic za ogled tega srečanja. Srečanje z Mariborom bi moralo biti v nedeljo, 22. julija, vendar če bo Maribor premagal Hajduka iz Kule (Srbija) ter se uvrstil v nadaljnji krog tekmovanja za pokal Intertoto, potem bo srečanje v sredo, 25. julija, ob 17.30. Navijači Drave bodo nare- dili svoj dekor, mi pa si želimo, da bi pokrita tribuna na ptujskem mestnem stadionu bila bolj plava kot vijoličasta. Danilo Klajnšek It* O ■ji . ■ * XáSbv ; Os Foto: Črtomir Goznik Rok Kronaveter, eden najboljših igralcev Drave v pretekli sezoni, ki se vrača po poškodbi; bo eden od glavnih nosilcev igre v tudi tej sezoni. Nogomet w Zavrč - Varteks 1:2 (1:2) Strelci: 0:1 Viljevac (12), 1:1 Letonja (28), 1:2 Viljevac (40). Zavrč: D. Golob, Kokot, Lenart, Bajlec, Gabrovec, Železnik, Korez, Šnajder, Letonja, S. Golob. Igrali so še: Veselič, Ram-pre, Murko, Smolkovič, Rozman, Zdelar. Trener: Ivan Zajc. Nogometaši novega dru-goligaša iz Zavrča se marljivo pripravljajo na začetek tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi in so proti Varteksu iz Varaždina odigrali svoje tretje pripravljalno srečanje. Gostje iz Varaždina so bili boljši nasprotnik v prvem polčasu, ko so dosegli dva zadetka in imeli še nekaj priložnosti. Za domačine je po hitri akciji v 28. minuti zadel Letonja. V drugem polčasu, ko sta trenerja opravila številne menjave, je tempo igre padel, na obeh straneh je bilo nekaj poiskusov in lepo izdelanih akcij, vendar več do spremembe rezultata ni prišlo. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Uroš Gabrovec (NK Zavrč, v črtastem dresu), ob njem je strelec obeh zadetkov za Varteks Vedran Viljevac. Rokomet • Mednarodni turnir v Arandjelovcu Mladi rokometaši uspešni v Srbiji Rezultati: 1993: Borac - Ptuj 7:13, Ptuj - Obilic 16:15, Ptuj - Arandjelovac 8:16 1994: Ptuj - Obilic 15:15, Borac -Ptuj 10:14, Ptuj - Arandjelovac 21:16 1995: Obilic - Ptuj 13:12, Ptuj -Arandjelovac 16:9, Ptuj - Avala 14:10 Uspešni mladi ptujski rokometaši. rezultatov. Dobro delo z mladimi pa vrača na Ptuj upanje, da bomo čez nekaj let gledali vrhunski rokomet, ki je v devetdesetih letih že domoval v našem mestu. Več o delu v Rokometni šoli Ptuj pa si lahko ogledate tudi na njihovem spletnem naslovu www.roko-metnasola-ptuj.si. David Breznik Rokometna šola Ptuj že nekaj let uspešno dela z mladimi in njihovo delo so opazili tudi v srbskem Arandjelovcu, saj so jih iz tamkajšnjega rokometnega kluba povabili konec junija na mednarodni rokometni turnir. Okrog štirideset otrok Rokometne šole Ptuj letnikov 1993, 1994 in 1995 je tekmovalo proti vrstnikom iz Rokometnega kluba Borac iz Banja Luke, Rokometnega kluba Obilič iz Beograda, Rokometnega kluba Avala in domačega Rokometnega kluba iz Arandjelovca. Ptujčani so pokazali svoj talent, saj so pri letnikih 1994 zmagali na turnirju, medtem ko sta bili ostali ekipi na drugem mestu. Otroci so Nogomet dneve v pobratenem srbskem mestu Arandjelovcu s Ptujem preživeli kar pri novih prijateljih, saj so jih ti povabili na svoje domove. Njihovi spremljevalci, trenerji, predstavnika Mestne občine Ptuj, podžupan Mirko Kekec in svetnik Matej Janžekovič - ti so na poti skozi Beograd obiskali tudi slovenskega veleposlanika v Beogradu, Ptujčana Miroslava Lucija, nekateri starši pa so sami poskrbeli za bivanje v Arandjelovcu. Vsi skupaj so se nadvse veselili uspehov mladih ptujskih upov na rokometnih igriščih. V Arandjelovcu je Rokometna šola Ptuj uspešno sklenila tekmovalno sezono 2006-2007, v kateri so nanizali nekaj vidnih 20 let zlate generacije Aluminija Pred dobrimi dvajsetimi leti je za majhno presenečenje poskrbela mladinska ekipa Aluminija, ki je takrat v 2. sMl - vzhod osvojila prvo mesto in se preko kvalifikacij z ekipo trboveljskega rudarja prebila v takratno prvo slovensko mladinsko nogometno ligo. To so bili res lepi dnevi za zelo nadarjeno generacijo, ki je pod trenersko taktirko Maksa Kmeteca in Franca Fridla ter tehničnega vodje Draga Horvata prišla v slovenski elitni mladinski nogometni razred. V prvem letu nastopanja - sezona 1988-1989 je osvojila tretje mesto za ljubljanskima kluboma Slovanom in Olimpijo. Iz te generacije je bilo tudi nekaj članskih reprezentantov in pa dobrih nogometašev v 1. članski slovenski nogometni ligi. Nekateri so do nedavnega bili še na nogometni sceni. Na fotografiji od leve proti desni - stojijo: Maks Kmetec (trener), Roman Kaisesberger, Milan Ekart, Edi Hojnik, Tomis- Foto: Danilo Klajnšek lav Grbavac, Jožef Šmigoc, Boris Bavdek, Robert Hojnik, Darko Jeza, Franc Fridl (pomočnik trenerja), Drago Horvat (tehnični vodja), Branko Tominc, Svetozar Kaisesberger, Iztok Fridl, Damjan Gajser, Zvon-ko Rozman, Robert Kristofič, Franci Fridl, Janko Turk, Dušan Kočevar. Danilo Klajnšek Liga malega nogometa PRL SLOfutsal.com Juršinci 2007 Lestvica po 7. krogu Mesto Ekipa Št. tek. Gol razlika Št. t. 1. MIT MAU 6 25-6 18 2. BAR ŽABICA 7 28-9 18 3. KMN VITOMARCI 7 18-13 11 4. REMOS 6 23-13 10 5. BRAMAC 7 15-23 10 6. KUKI DOM 6 22-19 9 7. CAR MAX 6 14-26 9 8. ŠD POLENŠAK 6 14-19 7 9. KMN JURŠINCI 6 16-23 6 10. VIN.TOPLAK 6 11-23 3 11. PUCH SAKUŠAK 6 10-19 0 Sestavil: Kukovec Franci Karting Razburljiva dirka Na kartodromu v Čedadu (Italija) je bila 4. dirka za državno prvenstvo in pokal Sportstila. Organizatorju dirke Sportstila se je prijavilo 84 voznikov iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Žal tokrat ne moremo biti zadovoljni z dogodki, ki niso v korist avto moto sporta. Prisotni gledalci so bili priča pravemu boksarskemu dvoboju dveh italijanskih voznikov, kot v dirki 6. razreda, kjer je zaradi agresivne vožnje in naletov nekaterih v 6. krogu direktor dirke moral dirko prekiniti in za dogodke bo morala zadnjo besedo reči disciplinska komisija pri AMZ Slovenije. Tudi tokrat so vozniki AMD Ptuj privozili ekipno II. mesto. Največ točk je tudi tokrat doprinesel Blaž Božak, ki je zmagal v razredu R-4 pred Žanom Zabretom, Tomaž Dominko je bil 4. Odlično sta vozila tudi Dejvid Nestor in Zlato Oman, ki sta bila druga, Borut Levstek četrti in Jože Šeruga šesti. Brez uvrstitve sta ostala Darjan Klobasa in Damjan Švanjcer Bu-tinar. Tudi tokrat so ptujski vozniki uvrščeni mesto višje v svojih razredih za pokal Sportstila. Po razredih so zmagali R-3 Erik Sajovic - Moste, R-4 Blaž Božak - Ptuj, R-7 Žan Humar - Gorica, R-9 Gregor Tomazin - Moste in R-1 Filip Gregorič - Gorica. Ekipna uvrstitev: AMD Moste 71 točk, sledijo AMD Ptuj 66, AMD Gorica 53, AMD Racin 31 točk, ... Vsem ljubiteljem kartinga sporočamo, da bo prihodnjo soboto dirka za državno prvenstvo na Kartodromu v Hajdošah. anc 7. Sandijev memorial Dež kot iz škafa Med veterani Mizarji iz Selc, mladinski primat potrdili Vi-tomarci, članom pa je zagodlo vreme. Minuli vikend smo bili priča že 7. tradicionalnem nočnemu turnirju v malem nogometu, Sandijevem memorialu, v organizaciji KMN Vitomarci Petlja. V petek so se merile veteranske ekipe, bilo jih je devet, največ znanja so pokazali igralci iz ekipe Mizarstvo Širovnik Selce, Voličine in Gostilne pri Maji iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki so bili zmagovalci tekmovalnih skupin, ki so bile formirane s po tremi ekipami. V sobotnem finalu veteranov je največ znanja pokazala ekipa Mizarjev iz Selc v Slovenskih goricah in tako prvič postala zmagovalka veteranskega turnirja. V mladinski kategoriji so Vitomarča-ni odpravili Cerkvenjak z 2:0. Ko se je v soboto opravilo z veterani in mladinci, je nad cerkvenjaškim igriščem nebo prekril črn oblak in lilo je kot iz škafa, prav v času, ko bi se članski turnir naj pričel. Klub že lepemu številu prijavljenih ekip, smo se organizatorji iz več razlogov (hud naliv, nevarno, spolzko igrišče, . ) odločili članski turnir presta- viti v drugo polovico avgusta, ko upamo, da bo nam vreme bolj naklonjeno. Vse ekipe, ki so že prispele na turnir, smo pogostili bodisi z odličnimi palačinkami velikankami, napitki ali obrokom hrane in se jih tako poskušali oddolžiti za prevoženo pot na turnir. Na željo ekipe Joy bar, ki je prispela iz Grosupljega, smo organizirali eno in edino tekmo, ki smo jo poimenovali tekma za najlepšo ekipo. Gledalci, ki so vztrajali kljub ne najbolj čednemu vremenu, so bili priča zanimivi tekmi med že omenjeno ekipo in malonogometaši Mit-maua iz Trnovske vasi, ki so tekmo tudi prepričljivo dobili in s tem postali bogatejši za novo Munichovo žogo, pokrovitelja Kogoj Dolores, s. p., sicer tudi letošnjo uradno žogo državnega prvenstva v Futsalu, ekipa Joy bar je kljub porazu postala najlepša ekipa turnirja. Verjamem, da se vsi, ki smo bili prisotni predvsem v petek v izjemno lepem številu kot tudi sobotni obiskovalci, že veselimo nadaljevanja turnirja, ko upamo, da nam bo naklonjeno tudi vreme. Darko Rojs Odbojka Serija za pokal SK Company Odbojkarski klub Kurent se pridružuje splošnemu trendu vedno večje popularnosti odbojke na mivki. To poletje nas čaka kar 12 turnirjev od sredine julija do začetka septembra. Tekmovanje bo potekalo v dveh kategorijah: fantje in punce, oboji v dvojicah. Fantje bodo tekmovali ob sobotah, punce ob nedeljah. Pet vikendov bodo kvalifikacijski turnirji, na katerih bodo sodelujoče ekipe zbirale točke, po štiri najboljše iz vsake kategorije pa bodo povabljene na finalna turnirja, ki bosta nočna: za fante iz petka na soboto, za punce pa iz sobote na nedeljo. Tekmovanja bodo popestrena z glasbo, animacijo, nogometom na mivki in nagradami. Najboljše ekipe bodo nagrajevane tudi na kvalifikacijskih turnirjih, na finalnih turnirjih pa je v vsaki kategoriji predviden nagradni sklad po 1.000 EUR. Koledar turnirjev: 14. in 15. julij - Pomaranča v Ptuju 21. in 22. julij - Športni park Skorba 28. in 29. julij - Pomaranča v Ptuju 11. in 12. avgust - Športni park Za-bovci 18. in 19. avgust - Pomaranča v Ptuju 31. avgust / 1. september - moško finale - Pomaranča v Ptuju 1./2. september - žensko finale - Pomaranča na Ptuju V primeru slabega vremena bodo turnirji prestavljeni na 'proste' vikende, sicer pa so pravila in dodatne informacije na voljo tudi na www.kurent. org. Kureš Martin Športne novičke Veslanje • Dobro v Žusterni Na tekmi za slovenski pokal v veslanju na mirnih vodah so v koprski Žusterni nastopili veslači BD Ranca iz Ptuja. Kot vedno so bili fantje dobri. Uvrstitve: - mladinci K-1 1000 metrov: Aleš Vršič 4; K-1, 500 metrov: 4. Aleš Vršič; dečki K-1, 2000 metrov: 2. Darko Štrucelj; mlajši dečki K 420, 2000 metrov: 3. Žan Emeršič. Naslednjo dirko bodo veslači na mirnih vodah imeli 21. in 22. julija v Ankaranu. Danilo Klajnšek Prijedor • Lep uspeh mladih padalcev na mednarodnem tekmovanju Minuli konec tedna je v mestu Prijedor v Bosni potekalo že 12. mednarodno tekmovanje v padalskih skokih na cilj, tako imenovani »Petrov-danski padobranski kup«. Tekmovanja so se tako kot vsako leto tudi letos udeležili padalci Aerokluba Ptuj, a tokrat v nekoliko pomlajeni sestavi. Kakor njihovi starejši klubski kolegi, ki v svetovnem pokalu v padalskih skokih na cilj dobro mešajo štrene svetovni eliti, so tokrat tudi mladinci poskrbeli za prijetno presenečenje. Tako se je prvič v svoji karieri na stopničke povzpela mladinka Anja Čuš, ki je v ženski kategoriji doskočila na več kot odlično drugo mesto. Prednost domačega terena ter leta izkušenj so pripomogli, da je zmago slavila domačinka Svetlana Simic (Naša krila - Paracin), tretja pa je bila Jelena Vučenovic iz Sarajeva. Da pa je bil uspeh mladih ptujskih padalcev popoln, so k temu pripomogli tudi fantje. Tako je v mladinski razvrstitvi Tomaž Korpar zasedel odlično tretje mesto, prvi je bil Ivan Lajic (Prijedor), drugo mesto je zasedel Milan Filipovic (Rijeka), z nehvaležnim četrtim mestom pa se je moral zadovoljiti prav tako padalec Aerokluba Ptuj Dejan Veselič. Edini, ki je branil čast članske ekipe Aerokluba Ptuj, je bil lanskoletni zmagovalec »Petrovdanskega padalskega kupa« Aleksander Čuš, ki je vse do finalne serije branil prvo mesto, nato pa po večji napaki v zadnjem skoku pristal šele na šestem mestu. Ekipno so padalci Aerokluba Ptuj zasedli peto mesto, ekipo pa so sestavljali: Tomaž Korpar, Dejan Veselič, Aleksander Čuš, Tonček Gregorič in Anja Čuš. Milan Jurič Športni napovednik NOGOMET: Prijateljska nogometna tekma. NEDELJA - Kidričevo ob 18.00: Aluminij - MU Šentjur. (DK) MALI NOGOMET: OLMN Juršinci. Pari 8. kroga - 13. 7. ob 19.45: KMN Mit mau - KMN Juršinci, ob 20.25 ŠD Polenšak - Vinogradništvo Toplak, ob 21.05 Puch - Bramac, ob 21.45 Remos - Car Max, ob 22.25 KMN Vitomarci - Kuki dom. (DK) ATLETIKA: Nina Kolarič in Laura Pajtler iz Atletskega kluba Keor iz Ptuja bosta ta konec tedna imeli najpomembnejšo tekmovanje v tej sezoni. Kolaričeva bo v Debrecenu tekmovala na 6. evropskem prvenstvu za mlajše članice in člane do 23 let v skoku v daljino in v slovenski štafeti 4 krat 100 metrov. Pajtlerjeva pa bo tekmovala na svetovnem mladinskem prvenstvu v Ostravi v teku na 400 metrov. (DB) ŠPORTNO PLEZANJE: Ptujska športna plezalka Mina Markovič od 11. julija do 13. julija tekmuje v slovenski reprezentanci na tekmi za svetovni pokal v francoskem Chamonixu. (DB) GOLF: Od 12. do 14. julija ptujski igralec golfa Matjaž Gojčič nastopa na turnirju Open International De Normandie, ki sodi v serijo turnirjev za Alps Tour. (DB) ODBOJKA: Odbojkarski klub Kurent iz Ptuja organizira odbojkarski turnir na mivki. Ta bo v soboto, 14. julija, po 14. uri za moške in nedeljo, 15. julija, po 14. uri za ženske na igrišču pri Pomaranči na Ptuju. (DB) Foto: DB Nogomet Poletna šola nogometa na Hajdini Športna zveza Hajdina je tudi letos v sodelovanju s športnimi društvi iz občine Hajdina organizirala Poletno šolo nogometa za otroke, stare od 6 do 14 let, ki je potekala od 26.-29. 6. 2007 na igrišču na Hajdini. Šole se je udeležilo 25 otrok iz občine Hajdina in njene bližnje okolice, razdeljeni pa so bili v dve starostni skupini. V prvi skupini je bilo 10 otrok, starih od 5 do 8 let, strokovno se je z njimi ukvarjal Aleksander Verlak, v drugi, starejši skupini pa je bilo 15 otrok, v starosti od 9 do 13 let, z njimi pa se je ukvarjal Tomaž Vindiš. Najmlajši so se predvsem učili osnove nogometne igre, medtem ko so malce starejši že bili poučeni o tehničnih in tudi taktičnih prvinah nogometne igre. Šola je vsekakor ponovno izpolnila svoj cilj, to pa je aktivno pre- Tenis Sodelovali so tudi najmlajši. Foto: Matija Brodnjak življanje prostega časa mladih nogometašev v času poletnih počitnic. Naj še poudarimo, da je bil zaključni dan šole za otroke organiziran še skupinski piknik, vsak udeleženec pa Uspešno izvedli šolo tenisa je prejel tudi majico Športne zveze Hajdina. S podobnimi prireditvami bo ŠZ Hajdina zagotovo nadaljevala tudi še v prihodnje. Danilo Klajnšek Športna zveza Hajdina in TK Skorba sta prejšnji teden organizirala šolo tenisa za mlajše dečke in deklice iz občine Haj-dina. Šole se je udeležilo 11 dečkov in 5 deklic, ki so bili razporejeni v začetni in nadaljevalni tečaj. Svoje pridobljeno znanje so prikazali na zaključnem turnirju v soboto. Zmagovalci po kategorijah so bili: mlajše deklice: Maja Kaisesberger, Gerečja vas; mlajši dečki - začetni: Timotej Cebek, Slovenja vas; mlajši dečki - nadaljevalni: Domen Haluždan Slovenja vas; starejši dečki: Tilen Abraham, Hajdoše. Svoje tekmovanje in tedensko Na koncu teniške šole je bilo živahno. druženje so mladi tenisači in tenisačice zaključili v skup- nem druženju skupaj s starši. Danilo Klajnšek Atletika • Mladinsko DP Brajkoviceva zmagala na 5000 metrov Minuli konec tedna je v Ravnah potekalo državno prvenstvo v mladinski kategoriji. Po enem izmed vrhuncev letošnje atletske sezone, DP za mlajše člane na Ptuju, je bilo mladinsko prvenstvo nekoliko okrnjeno, saj so se zaključili predvideni roki za dosego norm na mednarodnih mladinski prvenstvih. Prav tako okrnjena ekipa Atletskega kluba Keor Ptuj se je iz Koroške vrnila s štirimi odličji. Za presenečenje je poskrbela Ana Brajkovič, ki je v teku na 5000 metrov osvojila naslov državne prvakinje. V najdaljši disciplini prvenstva je zanesljivo ugnala tekmice, ciljno črto pa je prečkala v času 20 minut in 11,71 sekunde. Po kvalifikacijah na 100 metrov, kjer je bil najhitrejši z 11,11 sekunde, je imel Mitja Horvat dobro izhodišče za naskok na zmago v finalnem teku. A se je na koncu še vedno rahlo poškodovani Horvat moral zadovoljiti s srebrom (11,22 sekunde). Drugo mesto s solidnim časom (točno 44 sekund) je dosegla štafeta fantov na 4 x 100 metrov v postavi Sandi Kukovec, Aleksander Kelenc, Tomas Plohl in Mitja Horvat. V suvanju 6-ki-logramske krogle pa si je tretje mesto priboril Matej Krušič, ki je orodje zalučal 13,40 metra. Izmed ostalih velja omeniti tri peta mesta mnogobojca Grdine - v skoku v višino (180 centimetrov), v metu krogle (12,87 metra) in v metu kopja Ana Brajkovič je zmagala v teku na 5000 metrov. (50,68 metra). Prav tako peta je bila Živa Sabo v skoku v daljino (512 centimetrov). Uroš Esih Fit na kolesu Na klepetu z državno prvakinjo v rekreativnem kolesarstvu in zvesto Poli maratonko Tokrat smo poklepetali z dobrovoljno Ptujčanko, gospo Natalijo Veršič, vztrajno in uspešno kolesarko ter tudi zvesto Poli maratonko, ki doslej še ni manjkala na nobenem od štirih Poli maratonov. Le malokdaj imaš priložnost srečati človeka, ki je tako poln življenjske energije in pristnega navdušenja, kot naša današnja sogovornica. Gotovo razlog tiči tudi v tem, da si ob hitrem tempu življenja vedno zna vzeti čas za sebe in zdravo rekreacijo, predvsem na kolesu. Poli maratona ste se prvič udeležili že leta 2002, čeprav v dežju. S čim se vam je tako prikupil, da se ga vedno znova udeležujete? Sem velika ljubiteljica tako Ptuja kot kolesarstva, kar pa sta dve temeljni lastnosti Poli maratona. Vsako leto se ga udeležim s prijatelji in družino, med drugim tudi zato, ker je to maraton posebne vrste, saj ni tekmovalen, ampak je bolj sproščen in zabaven. Tradicijo udeležbe bomo seveda nadaljevali tudi letos. Pa tudi sicer rekreativno kolesarite? Kako pogosto? Zelo rada kolesarim. Na kolesu sem vsak dan uro do uro in pol, če je le lepo vreme. Tako vsakič prekolesarim 50 kilometrov in več. Kolesarsko sezono odprem navadno že aprila, seveda pa je to odvisno tudi od vremena. Ukvarjam se tudi s cestnim amaterskim tekmovalnim kolesarstvom, v okviru katerega se udeležujem tudi številnih tekmovanj. Kdaj ste začeli aktivneje kolesariti? Kako se je začela vaša kolesarska kariera? Že od nekdaj sem bila na kolesu več kot moji vrstniki. Aktivneje sem začela kolesariti nekje leta 1999 ali 2000, predvsem zaradi dobrega počutja in sprostitve. Sprva sem hodila na rekreativne mara- tone, kjer pa sem se navadno uvrstila med najboljše. Sicer nikoli nisem razmišljala, da bi se aktivno udeleževala kolesarskih tekmovanj. Druženje z ljudmi v kolesarskih krogih in splet okoliščin pa sta nato prispevala, da je moje kolesarjenje preraslo tudi v tekmovalno. Kakšni pa so vaši kolesarski uspehi? Na kateri svoj kolesarski podvig ste najbolj ponosni? S kolesarskimi amaterskimi tekmovanji sem se začela ukvarjati pred štirimi leti. Od takrat se je nabralo kar nekaj osvojenih prvih mest. Priznati moram, da je konkurenca zelo močna in kot čisti rekreativec moraš za takšna tekmovanja zelo veliko trenirati. Junija letos mi je uspelo osvojiti naslov državne prvakinje v cestnem amaterskem kolesarstvu, kar tudi štejem za svoj največji dosežek. Majice državne prvakinje se pač ne da kupiti. Ste kdaj na kolesu doživeli tudi kakšno neprijetno izkušnjo? Še največ slabih izkušenj imam s psi. Ko se vozim po manj prometnih poteh, po naravi in mimo kakšnih hiš, kar precej neprivezanih psov prosto teka naokoli. Eden me je že celo ugriznil, pred kratkim pa sem morala bežati kar pred dvema psoma, in to celo navzgor v hrib! Vas kolo spremlja tudi na dopustu? Tudi! Če ne bi imela kolesa ob sebi tudi takrat, ko gremo na počitnice, bi verjetno kar zbolela. Tako na dopustu vsako jutro vstanem že ob petih ali šestih zjutraj in se odpravim kolesarit. Poli maraton se že vztrajno bliža in večina se nas že pripravlja nanj. Da bomo lahko še bolj pridno trenirali, vas prosim, da nam »KOLESARSKI IZLET TEDNA« Predlagaj kolesarski Izlet In super kolesarska nagrada bo morda prav tvoja! Veste za čudovito kolesarsko pot, ki ste jo tudi sami preizkusili, oziroma za prijeten kolesarski izlet, na katerem ste uživali sami ali v družbi? Povejte še nam! Gremo kolesarit! V svoj predlog vključite: ime izleta (poimenujte ga sami), regijo, težavnostno stopnjo po vaši oceni (ocena - 'za začetnike', 'za občasne kolesarje', za 'profije'), približno dolžino poti ter kratek opis poti (izhodiščno točko, poti in ključni zavoji). Vaše predloge nam pošljite na e-mail naslov info@polimaraton.si s pripisom »Kolesarski izlet tedna«. Seveda pa ne pozabite zapisati tudi vaših podatkov (ime in priimek, naslov, davčna številka, telefon), saj bomo vsak teden objavili enega izmed predlogov ter ga kolesarsko nagradili. Sodelujte in ne bo vam žal! Natalija Veršič doslej ni manjkala na nobenem od štirih Poli maratonov. predlagate kakšno zanimivo kolesarsko pot oziroma kolesarski izlet, ki ga lahko preizkusimo še pred 8. septembrom 2007, ko se bo zgodil že 5. Poli maraton. Predlagala bi kolesarsko pot čez Haloze, ki je moja najljubša. Sicer je bolj zahtevna, dolga je približno 30 km, zanjo pa potrebujemo kakšni dve uri časa. Všeč mi je predvsem zato, ker poteka po manj prometnih cestah, na najvišjih vrhovih poti pa so tudi čudoviti razgledi na dravsko in ptujsko dolino. Pot se mi zdi najlepša v jeseni, ko se vinogradi in gozdovi lepo obarvajo. Sicer pa je pot v vsakem letnem času drugačna in vsakič vidiš drugačne stvari. Tako tudi bolje spoznaš okolico in zdaj poznam že vsak delček stranpoti! Še veliko tekmovalnih kolesarskih uspehov vam želim in na svidenje na 5. Poli maratonu 8. septembra v Moškanjcih pri Ptuju! Janja Šuler Di@log Company PREDLOG ZA KOLESARSKI IZLET: Haloze (start v Lovrencu) Pot pričnemo v Lovrencu in nadaljujemo proti Apačam, kjer pri kapeli zavijemo desno za Lancovo vas. Nadaljujemo čez avtocesto Ptuj-Macelj, v prvem križišču nato zavijemo desno za Tržec, peljemo naravnost proti Podlehniku zopet čez most nad avtocesto Ptuj-Macelj in nato v smeri proti Žetalam. V križišču pred osnovno šolo zavijemo desno, nato sledi kratek vzpon (približno 2 km) ter spust, kjer je treba voziti z večjo pazljivostjo. Pot nadaljujemo v smeri proti Majšperku, kjer zavijemo desno za Ptujsko Goro. Tam si lahko ogledamo zanimivo in precej znano gotsko cerkev. Sledi kratek vzpon ter nato spust skoraj do Lovrenca. Če hočeš biti fit Če si želiš zabaven dan Če ti je kolo užitek M A K^ATO f* www.polimaraton.si Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! Foto: DK Foto: UE rmf^/i Skrbimo za udobnejše bivanje MCKd.o.o. Nova vas pri Markovcih 103, 2281 Markovci Obrtna cona Novi Jork Telefon 02 754 00 90 email: mck.trgovina@siol.net Vse cene so v EUR brez DDV. Ugodni kreditni pogoji NKBM: obrestna mera 7% letno, kratkoročni do 12 mesecev, dolgoročni do 60 mesecev. Pipa Paffoni i SK 180 Pipa Paffoni SK 023 Blok Jana Breza 140,16_ Pipa Paffoni SK 070 46,29 Koplaniški sestav ORION Gorenje Pipa Paffoni SK 185 Masažna kopalna kad Gorenje KK145,47 z oblogo Pipa Paffoni ZCOL320CR 283, V enem tednu popolnoma obnovimo vašo staro kopalnico! Ogrevalna tehnika_-^^»ll^^^^ff Kotel za polena z ventilatorjem DC/S10/22kW 1.405,44 Kotel 21-25 kW Buderus Unit 1.504,00 Kotel Viessmann VITOROND 111 2.394,50 Radiator AKLIMAT Aluminijski radiatorji AKLIMAT so Izredno kakovostni Izdelki, ki vam bodo v različnih j_. oblikah in dimenzijah, prinašali toplino v 1.196,21 Montiramo in dobavljamo različne vrste materialov za vodovod in ogrevalno tehniko! Za vso blago, kije na zalogi, velja 10% gotovinski popust v času od 16.7. do 21.7.2007 vaš dom najmanj 15 let kolikor zanje garantira I proizvajalec. Kot dodatno možnost si izberite radiatorski obešalnik, za odlaganje birsač. Radiator KORADO Tehnični podatki: Dolžine: 500-3000 mm Višine: 300-400-500-600-900mm Priključna višina: 54mm Priključek: 4 priključki - po 1/2" Debelina pločevine: 1,25mm Preizkusni tlak: 9 bar Delovni tlak: 6 bar Toplotna moč: po DIN 4704 Na keramične ploščice: - ostanki zalog 30% gotovinski popust m ^ Izvajamo vsa instalacijska in keramičarska dela Iščete svoj stil Za Matija v stilu „vse v enem" Matija Puž je 21-letni Ptujčan, ki želi študij nadaljevati na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Želi postati igralec in šansonjer, najbolj so mu pri srcu pesmi Edith Piaff. Rad ima ekstreme v vseh stvareh, tudi v ljubezni. Pravi, da želi posrkati čimveč življenja, občasno dela tudi kot natakar, ker mu delo zelo ugaja in ker ima tako malo več svojega denarja. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil se je odločil zaradi izziva, da bo „obešalnik" stilistke Sanje Veličkovič, pa tudi da bi malo prevetril svojo načrtnost, ru-tinskost v oblačenju, ki ga je že začela obremenjevati. Je eden tistih mladih ljudi, ki si že prejšnji večer pripravi vse, kar bo nosil naslednji dan, pri tem pa se mora tudi vse ujemati. Današnja stilska preobrazba je malo drugačna od utečenih. Matijo kozmetičarka še vedno čaka, za frizuro je poskrbel kar sam v stilu svoje ekstremnosti: ker ni mogel dočakati dolgih las, jih je enostavno porezal. KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo Slomškova 22 10 % popust v juliju * Tudi make up je bilo tokrat delo stilistke Sanje Veličkovič. Uporabila je le malo pudra v kamnu, da se koža ni svetila v poletni vročini. Na Matijo, ki se te dni poti tudi zaradi sprejemnih izpitov, pa čakajo tudi še v Športnem studiu Olimpic. „Današnja moda je velika spremenljivka. Včasih določen trend izgine še hitreje, kot se pojavi. Danes je zelo težko slediti vsem modnim trendom. Probleme imajo tudi tisti, ki imajo polne omare oblačil, ko se njihov dan začne normalno, čez dan pa jih čakajo pomembni, vendar zelo različni opravki, ker ne vedo, kako bi se oblekli. Verjamem, da se tudi v Matijevi glavi kdaj porajajo takšna in podobna vprašanja. Matija je mladenič, ki se že drži nekega svojega stila, zato sem se odločila, da ga oble-čem v stilu »vse v enem«. Na to so me asociirale razne reklamne ponudbe s svojimi slogani 2 v 1, 4 v 1 in podobno. Odločila sem se, da bom še sama skušala kombinirati oblačila za cel dan in različne priložnosti, vendar brez potovalnega kovčka in likalnika. Obleči drugače z »normalnimi« kosi oblačil zame pomeni igranje in ustvarjanje. V Muri sem izbrala oblačila v peščenih tonih, bombažne hlače do kolen, bež majico in laneno srajco s kratkimi rokavi, roza srajco z dolgimi rokavi, športno bombažno vetrovko do pasu, dve kravati v roza odtenkih in bež usnjen pas. V Alpini sem k že izbranim oblačilom poiskala še ustrezno obutev. Izbrala sem športne in udobne čevlje prav tako v odtenku peščene barve. Manjkajoče nogavice sem poiskala v Polzeli. Ker sem se že pri oblačilih in čevljih odločila za barvno kombinacijo peščenih in roza barve, sem želela v tej barvni paleti zaključiti tudi pri nogavicah. V Polzeli ima- Foto: Črtomir Goznik Matija je za svojo pričesko poskrbel sam, še preden smo ga povabili v frizerski salon Stanka. Dolgih las kar ni uspel dočakati, zato se je tudi pri pričeski odločil za drugo skrajnost. jo tudi poletne tanke moške dokolenke, ki pa jih nosi zelo malo moških. Kljub krajšim hlačam sem jih izbrala z razlogom, da se vidijo. Za končno sliko sem k bež nogavicam dodala še nogavice v roza barvni kombinaciji - vzorec burlington. Izbrala sem tudi šal v točno pravih barvnih odtenkih. Da oblečemo najprej majico, smo že tako navajeni, naj tako ostane tudi danes. Matija je oblekel majico in hlače, zatem je na majico oblekel lane-no srajco, ki je ostala odpeta. Na noge je obul najprej do-kolenke, preko njih nogavice in tako stopil v zelo udobne čevlje. Preko hlač sem mu ovi-la šal in ga zapela z elegantnim usnjenim pasom. Ker je imel popoldan ob drugih obveznostih tudi malo bolj resen poslovni razgovor, kjer bi mu zelo prav prišla tudi kravata in mogoče malo bolj elegantna srajca, si je preko rame zvezal srajco, za pas pa zataknil kravato; ko bo čas, bo oblekel srajco ter zvezal kravato. Na srajco s kravato pa bo lahko v primeru ohladitve brez skrbi oblekel tudi vetrovko. Nakit, ki ga nosi Matija, je iz domače zaloge, saj je tudi na- Foto: Črtomir Goznik Matija je sprejel izziv Sanje Veličkovič, da bo „njen obešalnik", ker kot poudarja, rad hodi iz ekstrema v ekstrem - tudi v ljubezni. kit pri moških zelo redko viden. Če ga že imajo, ga skrbno skrijejo, doma v omaro ali pod majico. Matija v tej opravi gotovo zelo izstopa na ptujskih ulicah, verjetno pa bi bil skoraj neopažen, če bi se tak sprehajal po škotskih ulicah ali modnih brveh," je današnjo stilsko preobrazbo pokomentirala stilistka Sanja Veličkovič. V Muri so bili navdušeni, želijo si, da bi tudi na ptujskih ulicah in trgih kdaj pa kdaj srečali še kakšnega takšnega Matijo, ki odstopa od modnega vsakdanjika. MG Nagradno turistično vprašanje Prvič tudi denar za prireditve turističnih društev Konec aprila letos se je zaključil javni razpis za sofinanciranje prireditev turističnih društev, ki je potekal preko javnega razpisa Slovenske turistične organizacije. Turističnim društvom je podelila 124.560 evrov. Vseh vlog je bilo 153, nobene niso odklonili. Na območju savinjske in podravske regije je sredstva pridobilo skupaj 49 društev, od tega 25 v Podravju, v skupnem znesku 19.500 evrov. Pri dodelitvi sredstev so upoštevali značaj in vsebino prireditve, število posameznih subjektov pri organizaciji prireditve, tržno naravnanost, trajanje prireditve, oceno Foto: Črtomir Goznik Komisija Turistične zveze Slovenije v okviru letošnjega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna je že na terenu. Tudi na Ptuju so lahko opazili, da jim je pri letošnjem ocvetličenju mesta marsikje zmanjkalo cvetja. Korita pred avtobusno postajo (na fotografiji) niso edina, po mestnih ulicah in trgih jih je najti še veliko praznih. števila obiskovalcev in število tujih obiskovalcev. Za omenjeno sofinanciranje so se v STO odločili zaradi spodbujanja razvoja turistične ponudbe in krepitve konkurenčnosti v okviru destinacijskega menedž-menta in na osnovi partnerstva s civilnim sektorjem. Poleg tega pa STO želi s projektom sofinanciranja prireditev turističnih društev pomagati le-tem pri realizaciji prireditev, ki povezujejo dediščino, naravne vrednote in doživetja ter bistveno prispevajo h kakovosti, celoviti in privlačni turistični ponudbi. V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu se predlaga, da bo kmet, ki na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, le-to lahko opravljal tudi zunaj svoje kmetije, vendar le na prireditvah, povezanih s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji (na primer ob martinova-nju). V lanskem letu so se v zvezi s tem pojavili številni problemi, zato se je pristopilo k spremembam in dopolnitvam zakona o gostinstvu. Fizičnim osebam (sobodajalcem, kmetom), samostojnim podjetnikom posameznikom in pravnim osebam po novem pred pričetkom opravljanja gostinske dejavnosti ne bo več treba pridobivati odločb pri Upravnih enotah. Sami pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti pa se ne bodo spremenili. Sobodajalci naj bi se po novem registrirali v Poslovnem registru pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve, kar bo zmanjšalo njihovo administrativ- ne obremenitev. Letošnja poletna muzejska noč je bila peta po vrsti. Nagrado bo prejela Otilija Privšek, Kariževa 2, Ptuj. Danes vprašujemo, kateri projekt, povezan z rimsko zgodovino Ptuja, bo osrednji projekt Pokrajinskega muzeja Ptuj v letu 2008? Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 13. julija. Kuharski nasveti Čebula Čebule in njenih sorodnic, sploh spomladanske čebule, šalotke, pora je veliko različnih sort, tako po barvi, obliki in tudi okusu. V kuhinji je nepogrešljiv dodatek, včasih kot začimba, dodatek pri solatah, pri omakah kot zgoščevalno sredstvo in nemalokrat tudi živilo za samostojno jed. Na okus čebule pa vpliva tudi podnebje, tako velja, da bolj ko je podnebje zmerno, blažja in slajša je čebula. Z blanšira-njem oziroma kratkim kuhanjem čebula zgubi kislino in dobi blažji okus. Mlečne in smetanove mešanice, ki vsebujejo rahlo prekuhano čebulo, se ne se-sirijo tako hitro. Pri pečenju čebule moramo biti natančni, saj je le previdno popečena čebula na surovem maslu ali olju po okusu blaga in sladka. Če pa jo hitro popečemo, zelo hitro porjavi, pri visoki temperaturi celo počrni in postane grenka. Te dni pobiramo popolnoma dozorelo čebulo in si delamo zaloge za jesen in zimo, ki je sorazmerno velika oz. obilna. Mlado čebulo najpogosteje uživamo kar surovo, v kolikor jo kuhamo, naj bo čas kuhanja kratek, da ne zgubi nežnega sladkastega okusa. Pri mladi čebuli veliko bolj kot pri ostalih vrstah čebule uporabljamo tudi liste oziroma zeleni del, tako jo pogosto prerežemo na polovico in v vreli vodi kuhamo dve do tri minute. Tako prekuhano nato damo v pomaščeni pekač, prelijemo z bešamel omako ali potresemo s poljubnim poltrdim sirom in v pečici zapečemo. Tako prekuhana mlada Tačke in repki Kužni kašelj psov V začetku poletja in jeseni srečujemo pri kužkih eno najpogostejših obolenj zgornjih dihal, imenovano kužni kašelj psov oz. strokovno imenovan traheobronhitis psov. Bolezen se ponavadi začne nenadoma in nas preseneti z močnim kašljem. Kašelj je pogosto tako močan, da se kužek dobesedno davi in na koncu pogosto tudi bruha. Lastnik dostikrat pomisli, da se je kužku zapičila kost v grlo in se zaradi tega davi. V razvoj te zelo nalezljive bolezni je vpletenih več virusnih in bakterijskih povzročiteljev, kot so virus pasje parain- čebula je primerna tudi za čebulni narastek, ki ga pripravimo tako, da beli kruh narežemo na tanke rezine in ga močno pokapljamo z mlekom. Posebej v vreli vodi na hitro prevremo mlado čebulo. V pomaščen pekač nadevamo namočen kruh, tako da dno pekača prekrijemo, čez kruh podevamo čebulo, lahko eno zraven druge ali bolj na redko, po čebuli potresemo na maslu prepražene gobe, prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ter prekrijemo z namočenim kruhom. Po vrhu prav tako prelijemo s kislo smetano in jajci. Tako pripravljen nara-stek pečemo v pečici pri 200 stopinj C tako dolgo, da postane zlato rjave barve. Spomladanska ali mlada čebula pa je primerna kombinacija zelenjave, ki jo pripravljamo v voku. Narezano pogosto kombiniramo s stročjim grahom, sladkim korenčkom, gobami, cvetačo in podobno zelenjavo. Glede na okus je cenjena tudi srebrna čebulica ali perla, je velika za lešnik in jo pobiramo, ko doseže premer dva do tri centimetre. Sveža srebrna čebulica je tako blagega okusa kot spomladanska čebula, izrazitejšo aromo razvije šele med sušenjem. Pogosto z njo krasimo poletne zelenjavne solate, jo uporab- ljamo za mariniranje, vloženo ponudimo v hladnem bifeju ali z njo obogatimo enolončnice. V svetu iz čebule pripravljajo številne jedi, tako jo v Španiji dušijo skupaj s paradižnikom in čičeriko, v Nemčiji jo pripravljajo skupaj s telečjimi jetri in jabolki, v Franciji poznajo čebulne kolačke, nadevane s kostanji, krušnimi drobtinami in sirom. V Veliki Britaniji pripravljajo čebulni nadev s perutnino in žajblom, prav tako juho s sirom in opečenimi kruhovimi kockami, Francija pozna znamenito čebulno juho, V ZDA pripravljajo čebulne zrezke s krompirjevo kašo in še številne druge jedi. Čebula se po okusu še posebej ujema z listno zeleno, kumino, mesnimi jedmi, paradižnikom, ribami, kumarami, avokadom, sladko-kislo vloženo zelenjavo, korenčkom, krompirjem, pečenkino omako, dušenim sadjem, grahom, poletnimi bučami, ingverjem, baziliko in žajblom. Pravzaprav s težavo najdemo še kakšno drugo živilo, ki ima toliko možnih dodatkov, s katerimi čebulo lahko kombiniramo in pripravljamo kot samostojno jed ali kot dodatek h jedem. Opečeno čebulo na maslu ali olju pa lahko dodamo tudi k surovemu kvašenemu testu fluence, reo in adeno virusi, bakterija Bordetela bronhi-septica. Lahko posamično ali pa vsi skupaj delujejo na kuž-ka. Le-ti se okužijo s stiki med seboj. Dostikrat imajo voden izcedek iz nosu in pri kašlju razpršijo kapljice, polne povzročitelja daleč naokrog. V milejši obliki bolezni splošno stanje živali ni prizadeto, kužek še ima apetit in je normalno aktiven. Vnete ima lahko tudi očesne veznice. V hujši obliki bolezni pa je splošno stanje psa lahko zelo prizadeto, pojavi se visoka temperatura, težko sopeče dihanje, ki nakazuje razvoj pljučnice, in dobimo čebulni kruh, ki je dobrodošla popestritev ob kozarcu domačega vina. Čebula je primerna tudi za samostojne glavne jedi, tako si lahko pripravimo polnjeno čebulo in sicer jo pripravimo tako, da izberemo srednje velike podolgovate čebule, jih olupimo prerežemo na polovico in izdolbemo sredino. Lupine z vdolbinico damo kuhat v vrelo slano vodo in jih kuhamo dve minuti. Posebej seseklajo čebulo, ki smo jo izdolbli, jo na manjši količini rahlo prepražimo in dodamo manjšo količino na lističe narezanih svežih gob, gobe pražimo toliko časa, da voda izpari, dodamo namočene drobtine, manjšo količino naribanega sira in na rezance narezano zeleno mlado čebulo ali drobnjak. Začinimo s soljo in peteršiljem. S tako pripravljenim nadevom napolnimo kuhano čebulo, po vrhu nadeva damo žlico sladke smetane z jajci in potresemo z naribanim sirom. Vso sladko smetano rahlo premešamo in dodamo razžvrkljana jajca. Na dva dl smetane dodamo dve jajci. V pečici zapečemo pri 220 stopinj C. Tako pripravljeno čebulo ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. kužek neha jest, poležava, je nezainteresiran za okolico. Pride lahko celo do smrti psa, predvsem pri psih, ki imajo oslabljen imunski sistem in pri mladih psih. Diagnostika kužnega kašlja je za veterinarja relativno enostavna, saj so karakteristični klinični znaki in z anamnezo lastnika je diagnoza postavljena. Značilno je, da večini obolelih psov lahko sprožimo kašelj z dotikom sapnika. Pazljivi moramo biti z ovratnicami pri bolnih psih, saj lahko pri zategu povzročijo močan kašelj in davljenje. Pri huje prizadetih živalih opravimo laboratorijsko preiskavo krvi, odvzamemo bris iz grla in pošljemo na bakteriološko preiskavo, pri sumu na pljučnico pa opravimo tudi rentgensko slikanje prsnega koša. Zdravljenje pri manj prizadetih kužkih, se pravi pri kužkih, ki še imajo apetit in so živahni, poteka po navadi brez antibiotikov, saj bolezen podobno kot prehlad pri ljudeh mine sama po sebi. Predpišemo le sredstva za umirjanje kašlja in vitamin- sko podporo za dvig odpornosti. V resnejših primerih bolezni, ko ima kužek povišano telesno temperaturo in nima več apetita, je potrebno zdravljenje z antibiotiki in to ponavadi v obliki injekcij, saj tabletke zaradi oteklega grla kužki zelo težko pogoltnejo. Zelo oslabele tudi hospitali-ziramo in jim z infuzijami pomagamo prebroditi kritično fazo bolezni. Oboleli kužki se morajo izogibati razburjenju in telesnim naporom. Učinkovita preventiva pri kužnem kašlju je, da ga ne izpostavljamo stikom z drugimi psi v času epidemije bolezni. V praksi je sicer to skoraj nemogoče. Obolenje lahko preprečimo tudi z rednim vsakoletnim cepljenjem psa, saj kvalitetna kombinirana cepiva za pse vsebujejo tudi kužni kašelj. Pomembna je tudi kakovostna prehrana in vitaminski dodatki, ki krepijo imunski sistem, saj je močan imunski sistem najboljša preventiva zoper bolezni. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu V poletnem utripu vrtne narave Vrtna podoba sredi julija je podobna mizici, pogrnjeni in obloženi s polno dobrot. Ponuja nam na naravni način pridelano raznovrstno žlahtno sadje in jagodičevje, svežo zelenjavo z ozaljšanim dehtečim cvetjem. Vrtno rastje je sredi poletja v polni moči doraščanja ter zorenja njegovih plodov. V dolgih vročih in občasno z dežjem osveženih poletnih dnevih pa je tudi v vrtu še precej opravil. Po pobranih pridelkih vrtnin izpraznjene gredice ponovno posejemo za jesensko bero vrtnin, trajno rastlinje pa skrbno negujemo na pričakovano prijetno jesen. V SADNEM VRTU nadaljujemo z varstvom dreves pred boleznimi in škodljivci, da bo zdravo zaključilo vegetacijo ter dobro pripravljeno za prezimitev. Občasne padavine sredi vročega poletja niso dovoljšne, da bi omilile žejo drevnin, so pa dovoljšne za razvoj bolezni. V kapljicah vode in rosi na listju ugodno kali sadni škrlup, v soparnih dneh pa se širi sadna plesen. Proti škrlupu škropimo preventivno v rednih dvotedenskih presledkih z ustreznimi fungicidi z dotikalnim in globinskim delovanjem. Sortam, občutljivim na sadno plesen, plesnive poganjke pred škropljenjem porežemo in odstranimo, škropimo pa drevesa z žveplenimi pripravki ali kombiniranimi pripravki z globinskim delovanjem pred škrlupom, plesnijo in drugimi boleznimi. Manj bo bolezni pri sadnem drevju, če sproti poškodovane in bolne veje z drevesne krošnje izrezujemo in odstranjujemo, enako ravnamo s samoodpadlim in poškodovanim sadjem. Junijsko naravno redčenje jabolk in hrušk je zaključeno. Veje s številnejšimi plodovi postajajo iz dneva v dan težje, s čimer se povečuje nevarnost, da se ob nevihtnem vremenu polomijo. Zavarujemo jih pravočasno z raznimi podporami ali povežemo na oporo, je pa še čas, da slabše razvite plodove razredčimo, s čimer veje razbremenimo, pridelek pa bo zato kakovostnejši. Izrabimo vsak sprehod po sadnem vrtu s škarjami v roki in izrezujemo pregoste, navpično rastoče bohotivke ter poškodovane mladike, da se bodo dovolj razredčene in dobro od sonca osvetljene drevesne krošnje do meseca avgusta, ko se pri-čno tvoriti cvetni brsti za rodnost v naslednjem letu, zdrave in dobro razvite v jeseni pripravile na prezimitev. V OKRASNEM VRTU je sredi poletja vzcvetela že večina vrst spomladi posejanih in na cvetlične gredice presajenih cvetlic enoletnic. V času cvetenja jih negujemo podobno kot smo jih doslej. Za bujno cvetenje, njihovo razraščanje in tvorbo novega cvetnega nastavka jih dognojujemo z lahko topnimi rudninskimi talnimi, po potrebi pa tudi s foliarnimi gnojili. Odmerke rudninskih gnojil potrosimo po tleh ter ob plitkem okopavanju zagrebemo v zemljo. Listna gnojila pa na rastline nanašamo ob škropljenju s pesticidi ali umetnim dežjem s posebej v te namene prirejenimi deževalniki. Cvetlične nasade redno plevemo, po vsakem dežju ali namakanju pa plitvo rahljamo zemljo, da preprečimo kapilarno izhlapevanje talne vlage. Odcvete-le cvetove s peclji vred odrežemo, da ne tvorijo semenic oziroma da odmrli cvetovi ne okužijo s plesnijo ali cvetno gnilobo zdravih rastlin. S pletvijo in odstranjevanjem odcvetelih cvetov pri rastlinah enoletnicah vzpodbujamo razraščanje in tvorbo novih cvetnih poganjkov, da cveto do jesenskih slan. ZELENJAVNI VRT od vseh vrst vrtov v poletju najbolj spremeni svojo podobo. Nekatere vrtnine z zelo kratko rastno dobo se v eni letni dobi lahko zvrste nekajkrat, zato so nekatere že zapustile gredice, mnoge doraščajo in zore, večino vrst, med njimi še posebej solatnice, pa sredi julija sejemo in sadimo za jesensko in zimsko rabo. Poletna opravila v vrtu se razlikujejo od opravil v ostalih letnih časih pri načinu obdelave zemlje, pri oskrbi vrtnin z vodo, prehranjevanjem varstvom pred poškodbami in nenazadnje spravila pridelkov. Miran Glušič, ing. agr. Emk&kdan 11 julija -1% julija 13 -petek 14-sobota 15-nedelja 16-ponedeljek 17-torek # 18-sreda # 19-četrtek Z roko v roki Oven (21. 3. - 20. 4.) Ognjena ljubezen, dolga romanca (2) www.poravnava.si [por/^/nava 080 13 14 Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Poškodoval sem se v prometni nesreči, ki jo je povzročil italijanski državljan, ki ima sklenjeno avtomobilsko zavarovanje pri eni od italijanskih zavarovalnic. Ali sem vseeno upravičen do odškodnine in ali morem zato vložiti zahtevek v Italiji? Ali lahko zahtevam odškodnino sam, brez vaše pomoči? Marko, Koper Odgovor Ne glede na to, da je prometno nesrečo povzročil tuj državljan, ste upravičeni do odškodnine iz naslova avtomobilskega zavarovanja povzročitelja Za takšne primere naše zavarovalnice sodelujejo s tujimi zavarovalnicami na podlagi korespondenčnih pogodb -korespondenčne zavarovalnice, ki nato vodijo in rešujejo primere slovenskih državljanov, ta) je nezgodo povzročil tujec. To pomeni, da lahko odškodnino uveljavljate v Sloveniji Kar pa se tiče, da bi odškodnino uveljavljali sami, vam to odsvetujemo. Iz naše prakse namreč izhaja, da stranke iztržijo mnogo nižji znesek, kot bi ga z našo pomočjo. Sami namreč verjetno ne boste znali napisati odškodninskega zahtevka, prav tako pa ne boste vedeli koliko zahtevati. V primeru, da z odškodnino ne boste zadovoljni, je treba vložiti pritožbo, ki pa more biti napisana strokovno, če boste želeli, da se višina ponudbe zviša Oglasite se v kateri od naših poslovalnic in z veseljem vam bomo pomagali. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na ENTFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314. ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI Vodnikova 2 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 0801314 BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: Zaobljuba revščini Večina nas pozna zaobljube revščini, ki jih pobožni ljudje dajo cerkvi, da bi jim bile v podporo pri njihovem duhovnem poslanstvu. Ko sem bil še otrok, mi je oče razložil, da se je njegov prijatelj, katoliški duhovnik, zaobljubil revnemu življenju. Ko sem ga vprašal, kaj to pomeni, mi je rekel: »Svoje življenje je posvetil Bogu in božjemu delu. To pomeni, da denar ni del njegovega življenja. Živel je asketsko življenje v službi Boga.« »Kaj pomeni asketsko?« sem vprašal. Utrujen od tisočih vprašanj, ki jih otrok zastavlja, je oče odgovoril le: »Saj ni važno, kaj pomeni asketski. To boš zvedel kasneje.« Mnogo let kasneje sem izvedel, kaj pomeni asketski. Sedel sem na enem izobraževanju, ko je predavatelj rekel: »V času fevdalizma se je veliko vitezov zaobljubilo revščini, da bi bili bolj zvesti svojemu poslanstvu. Niso želeli, da bi jih denar ali želja po materialnih stvareh ovirale pri njihovi vdanosti Bogu ali kralju.« Ko sem sedel v učilnici in poslušal predavateljevo razlago, da so možje in žene, ki so se bojevali, skozi zgodovino, sprejemali zaobljube revnemu življenju, sem končno spoznal svojo definicijo besede asketski, definicijo, ki mi jo moj oče pred leti ni podal. Poznamo tri vrste denarja v primerjavi s prihodki 1. Zasluženi prihodki; 2. Port-feljski prihodki; 3. Pasivni prihodki Veliko ljudi dela za zasluženi prihodek, ki je od vseh - najbolj obdavčen prihodek. Vendar obstaja tudi dosti ljudi, ki delajo v glavnem le za pasivne prihodke - najmanj obdavčene dohodke. Podjetnik ima možnost delati za vse tri vrste prihodkov in mora poznati le razlike med njimi, saj lahko različne davčne stopnje močno vplivajo na končni rezultat dobička. S temi prihodki vas nisem želel zmesti - le toliko, da boste ločili med tremi različnimi vrstami denarja: 1. konkurenčni denar; 2. kooperativni denar in 3. duhovni denar. Konkurenčni denar Že zelo zgodaj v življenju se naučimo tekmovati. V šoli tekmujemo za ocene, tekmujemo v športu in tekmujemo za tistega, ki ga imamo radi. Pri delu tekmujemo za delovna mesta, za povišice, za napredovanje, za priznanje in za preživetje. V poslovnem svetu tekmujemo za stranke, tržni delež, pogodbe in dobre uslužbence. Konkurenca pomeni preživetje najmočnejšega oziroma tekmovanje, kjer zmagovalec porazi druge. Večina ljudi dela za konkurenčni denar. Kooperativni denar Pri športu in pri poslu sodelovanje pomeni ekipno delo. Najbogatejši, najmočnejši podjetniki so največja podjetja na svetu ustvarili s pomočjo sodelovanja. Nastale so kooperacije. Konkurenčno prednost si pridobijo, ker njihove ekipe med seboj sodelujejo. Večinoma so podjetniki velikih podjetij odlični ekipni vodje. Mitja Petrič Oven - Tehtnica To sta znamenji, ki ležita na polarni osi in odsevata tiste lastnosti, ki se lahko zelo dopolnjujeta, in že stara modrost pravi, da se nasprotja privlačijo. Zdi se, da gre pri tej kombinaciji predvsem za vznemirljive trenutke, za drugačne prijeme in za od-sevanje tistega, kar eden ima in drugi nima. Princip je zelo pomembna energija dneva in noči. Oven se mora nekoliko potruditi in brzdati neposredna čustva in Tehtnica se varovati pretirane popustljivosti. Skupna avantura je nekaj vzpodbudnega, zakon pa nekaj, ker se začne večno učenje. Oven - Škorpijon Zdi se, da se združita dve zelo močni in intenzivni energiji in da je že na samem začetku potrebno postaviti manevrski prostor. Težko pa je uskladiti, kdo bo glavni in kdo v podrejenem položaju. Morda dovolj kmalu pride do očitne Škorpijonove lastnosti, in to je ljubosumnost, kajti Ovnova koketnost je lahko izrazito izzivalna. To je dobra stran in lahko reši vsak zaplet, je izrazita seksualna Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Kako do dobrega počutja? 7. del Masaža - učinek sprostitve in dobrega razpoloženja Lepotni ideali, ki nam jih narekuje medijska industrija, hiter tempo sodobnega življenja, ... vse to so dejavniki, ki nas nemalokrat pripeljejo do roba naših moči. Stres v današnjem času odzvanja na vsakem koraku in njegovo neprijetno plat pogosto čutimo tudi na lastni koži. Gre za prilagoditveni odziv organizma na notranje ali zunanje dejavnike, ki jih mi v trenutku njihovega vpliva prepoznamo kot ogrožajoče oz. škodljive. Kakorkoli že, kratkotrajni stres ni nujno negativen, lahko ima tudi pozitiven učinek, saj omogoča ohranjanje integritete organizma - tako se učimo, napredujemo in prilagajamo privlačnost. Nakazano je, da bo življenje s to kombinacijo kot spust po najbolj deroči reki. Ali bo uspelo, ali ne pa bo pokazal čas. Oven - Strelec Skupna lastnost je prav gotovo odkrita tekmovalnost, ki bo obrodila sadove. Veže jo tudi želja po avanturah in po odkrivanju novih in drugačnih prijemov. Zanimivo je, da ju veže veliko stvari in da ognjena energija pomaga pri premagovanju vsakodnevnih opravil. Čeprav Strelec zna v Ovnu vzbuditi zanimanje in ga na pravilen motivirati, v obratnem smislu pa pride do realizacije določenih projektov. Lepe in skladne energije se združijo v eno in tako lahko kmalu zadonijo poročni zvonovi, čeprav dasta oba več poudarka na tisto, kar je adrenalinsko. Oven - Kozorog Nakazano je, da je Oven poln dogodivščin in da verjame, da mu življenje lahko vsak dan prinese nove izzive in situacije, za Kozoroge pa je značilno, da so realisti in da ne pričakujejo ničesar, kar je tako ali drugače nerealno. Večkrat dajeta občutek, da sta vsak na svoji strani mostu reke življenja in da ko se odločita in prideta na sredino, lahko dosežeta popolnost, ki jo išče tako ali drugače vsak. izzivom nenehno spreminjajočega se okolja. Vendar pa enaki mehanizmi pri dolgotrajni ali ponavljajoči izpostavljenosti lahko vodijo v bolezen (povečuje tveganje bolezni srca in ožilja, povzroča motnje menstrualnega ciklusa in libida, pogostejšo zgago itd.). Na srečo lahko za ohranjanje notranjega ravnotežja največ storimo sami. Poskušajmo se izogniti nepotrebnim povzročiteljem stresa, naučimo se soočiti z njim in kar je najpomembnejše, ne pozabimo si vzeti časa zase. Prepogosto pozabljamo, da imamo samo eno telo za vse življenje in da nikoli ni prezgodaj, je pa na žalost lahko velikokrat prepozno. Ena izmed metod kako istočasno sprostiti telo in duha je, kot so vedeli že stari Rimljani, masaža. Sama beseda izhaja iz arabske besede »massa«, kar pomeni dotik. Prisotna je v večini starih kot tudi sodobnih kultur. Nasprotja so včasih lahko ovira in drugič izziv, kajti tisto, kar je na svoj način neznanka, je v osnovi zelo sladko. Avantura pri tej kombinaciji odpade, ali trden zakon ali pa nič. Oven - Vodnar Če se najdeta predstavnika teh dveh znamenj, se obeta živahen, temperamenten in domiseln način življenja. Skupaj se močna privlačita, Oven je zelo zadovoljen, kajti Vodnar mu bo z lahkoto prepustil in bo celo poskrbel, da bo to počel na vsakem koraku. Dokler ne bo tako ali drugače prišlo do prepira, bo vse v najlepšem redu. Znata pa se pogovoriti, kajti Vodnar je toleranten in Oven naj bi to spoštoval (tega se uči). Zdi se, da bo skupna pot več ali manj posuta s cvetjem. Oven - Ribi Zodiakalna soseda se zdi nekoliko bolj zanimiva, kajti Oven bo tisti, ki bo Ribo takoj postavil pred dejstva in tako krepil samozavest, ki njej primanjkuje. Riba pa lahko s svojimi intuitivnimi pristopi pomaga in obudi skrite talente v njem. Seveda je nekoliko težje, kajti Oven je neposreden in Riba občutljiva in na tem bo potrebno delati, kajti dokler ne uskladita svojih značajskih z realnim življenjem bo potrebno počakati. Odločitev za skupno pot pa je samo njuna. Zrno modrosti: Opisane kombinacije opisujejo zgodbo o življenju, kajti vedeti moramo, da ima dan štiriindvajset ur in da se nam veliko zgodi. Za Ovne je značilen pogum in pionirska drža, seveda je to nekaj, kar jih drži pokonci in pelje naprej po poti življenja. Vendarle Masaža temeljito učinkuje na zdravje človeka. Izboljšuje krvni obtok, sprošča mišice, spodbuja prebavo in s stimulacijo limfnega sistema pospešuje izločanje odpadnih snovi. Za masažo se večina ljudi odloči šele, ko imajo hrbet preveč napet, kadar jih muči neznosen glavobol, imajo hude bolečine v mišicah, hrbtenici in podobno. Zakaj bi čakali, da nas bo bolelo, če lahko veliko stvari preprečimo že prej in se jim izognemo? Masaža ima izredno pozitiven vpliv tudi na kožo. Zaradi stimuliranja žlez lojnic se izboljša stanje kože, njen relief in barva. Gnetenje, glajenje, ožemanje ter številne druge masažne tehnike med drugim tudi povečajo prekrvavitev kože, kar pospeši dovajanje dodatnih hranil, to pa posledično botruje bistveno boljšemu in lepšemu stanju kože. Hitra in intenzivna masaža pospeši venski priliv v srce, torej pozitivno vpliva tudi na kardiovaskularni sistem, ravno tako je učinek teoretično naj omenim, da je za resno analizo, ali se nekdo ujame s partnerjem ali ne, potrebno pogledati celotno astrološko karto. Želim vam prijetno branje in vzemite si ga tudi za dokazljiv tudi pri vplivu na živčni sistem. Ljudje, ki se masirajo, imajo povišane ravni živčnih prenašalcev centralnega živčnega sistema in sicer dopamina in serotonina. Ne navsezadnje smo spet pri povzročitelju številnih, tako psihičnih kot fizičnih težav, stresu. Med masažo se zniža raven stresnih hormonov, upočasni se dihanje, . telo se sprosti. Ne čakajte na trenutek, ko boste morali reševati težave in ko jih bo naenkrat preveč, preprečite vsaj tiste, ki nastanejo kot posledica preobremenitve. Pa naj si bo to fizična ali psihična preobremenitev, kvalitetna in strokovna masažna tehnika vam bo polepšala in poenostavila vsakdanjik. Kot zdravstveni tehnik in maser tako iz teorije kot iz prakse vem, kje je masaža učinkovita in kje ne, vsekakor je pa ena izmed neizogibnih tehnik pri lajšanju in saniranju bolečin v hrbtenici, je sestavni del bolj ali manj intenzivnih treningov šport- Rok Snežič, Nenad Oukič, univ. dipl. prav. mag., MBA zabavo. Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog nikov in ne navsezadnje, je krasna možnost sprostitve, nekaj minutnega odklopa in razbremenitve tako misli kot mišic. Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da je vsaka masaža individualna, tako kot je vsak človek individuum zase, posamezniku je potrebno prilagoditi tako trajanje kot tudi tehniko masiranja. Privoščite si najboljše in še danes naredite nekaj zase. Informacij o tem, kje in kako si lahko na Ptuju privoščite kvalitetno terapevtsko, športno ali sprostitveno masažo, najdete na www.masaza.sta-jerska.com, za vse nasvete in informacije smo vam na voljo tudi v našem društvu. Ne dovolite, da vas spone časa in sodobne družbe ujamejo v jetništvo stresa. Ustavite se za trenutek in si privoščite . masažo. Tomislav Muršec, terapevtski in športni maser, Društvo Feniks - kvaliteta življenja, Mariborska c. 15, Ptuj, 051 413 354 Svetovanje za vas, za vse nas »tet, 4/ičežcc www. radio-ptuj.si Info - Glasbene novice Pred približno mesecem in pol je na Ptuju gostoval ameriški blues glasbenik Jerry Ricks. V sproščenem pogovoru mi je podal zanimivo primerjavo med glasbo in hrano. Popularna glasba se prodaja v velikih nakladah, a po besedah Ricksa ni najboljša in enako velja za hitro prehrano, ali kot je dejal zreli glasbenik, hamburgerji in kokakola se odlično prodajata v ZDA, a sigurno nista najboljša hrana. Poanta mojega uvodnika je, da popularna glasba ni najboljša in zato vas pozivam, da čimveč raziskujete čudovit glasbeni svet. NELLY FURTADO je s svojim novi r&b izražanjem vžgala sto na uro. Njen album Loose je prinesel lepe kupčke dolarjev in evrov ter je navrgel že štiri super hite Maneter, Promiscious, All Good Things in Say It Right. Glasbeno gledano prihajajoča pesem IN GOD'S HANDS (*****) prekaša prav vse naštete hite in glavni aduti te pesmi so umirjenost, melodičnost in iskrenost. Ameriško rock skupino GOO GOO DOLLS sestavljajo Johnny Rzeznik, Robby Talcac in Mike Malinin. Trio je v drugi polovici devetdesetih opozoril na sebe, a slovenska publika jih nedvomno najbolj pozna po pesmi Iris iz filma City Of Angels. Skupina vztraja pri takoj razpoznavnem zvoku v rok pesmi BEFORE IT'S TOO LATE (***), ki prihaja iz akcijskega filma Transformers. Letošnje poletje bo zaznamovala tudi skupina GARBAGE, saj bo izdala kompilacija največjih uspešnic in tako boste lahko na enem mestu našli takšne pesmi, kot so Queer, Stupid Girl, Push, Only Happy When It Rains in The World Is Not Enough. Kvartet je dodal dve novi pesmi in najavna je tipična rok pesem TELL ME WHERE IT HURTS (****) in v njej je v glavni vlogi karizmatična pevka Shirley Manson. SHASHING PUMPKINS so Billy Corgan, Jimmy Cham-berlin, Ginger Reyes in Joel Schroeder. 10. julija je band po sedmih letih končno izdal šesti studijski projekt Zeitgeist. Nosilna pesem TARANTULA (**) je ostra, odpičena in v končni fazi celo šokantna. Pisalo se je leto 1979, ko so na sceno prišli BEASTIE BOYS in se zapisali v glasbeno zgodovino s hitom Fight For Your Right. Skupina je še naprej inovativna in tako je presenetila z novim komadom OFF THE GRID (**), ki najavlja instrumentalno ploščo The Mix Up. Z grammyjem nagrajena rap zasedba BONE THUGS N HARMONY je požela največ slave v sredini 90., ko so bili tudi na vrhu ameriške Billboardove lestvice s hitom The Crossroads. Njihov hip hop ali rap je preveč ponavljajoč in v novem vročem komadu LIL LOVE (***) sta za boljše vibracije in predvsem za petje poskrbela Mari-ah Carey in Bow Wow. Ko ti gre, ti pač gre je znan pregovor, ki absolutno drži za AMY WINEHOUSE. Britanka osvaja trenutno ZDA in njeni mega hiti so Rehab, You Know I'm No Good in Back To Black. Odlična vokalistka se zgleduje po klasičnem r&b-ju 60. in 70. let in njej nov komad TEARS DRY ON THEIR OWN (***) je snet z zgoščenke Back To Black. BEVERLEY KNIGHT je v začetku leta od britanske kraljice Elizabete II dobila posebno nagrado MBE za njen prispevek k britanski glasbi in za njeno dobrodelnost. Simpatična mulatka je svoj peti album naslovila z Music City soul in napo pesmi No Man's Land ponuja še eno zelo melodično pop, soul in r&b obarvano harmonijo AFTER YOU(****). DJ-ji v glavnem zelo cenijo skupino GROOVE ARMADA, ki je to pomlad osvojila klube s hitom Get Down, medtem ko se je na policah s ploščami pojavila njihova novost Soundboy Rock. Pravo presenečenje je studijski dvojec pripravil v komercialni elektroplesni pop in r&b različici plesnega komada SONG 4 MUTYA (****), ki ga je zapela bivša članica skupine Sugababes Mutya Bue- na. David Breznik Glasbeni kotiček Melodije morja in sonca 2007! Poletje je res čas sprostitve oziroma poletje je čas za zabavo. Zraven sodi tudi festival Melodije morja in sonca, ki poteka v teh dneh na naši obali (včeraj, v četrtek, je bil prvi polfinale, danes bo na sporedu drugi polfinale in jutri sledi še veliki finale). Trideseti festival po vrsti je že to in v zgodovini smo na njem slišali že veliko večnih poletnih hitov in še več glasbenih spodrsljajev. Prav napeto sem tokrat čakal na glasbeno osvežitev ali festivalske pesmi, saj sem se ob spisku na imena nastopajočih v glavnem vpra-ševal:"Kdo pa je ta izvajalec? Kaj spet ta in ta nastopa na festivalu? Kako to, da so izbrali tega in tega izvajalca in izvajalko?" Moje glasbene slutnje so bile povsem upravičene, saj je glasba naravnost grozna. Naj se sliši še tako grobo, ampak MMS z letnico 2007 bo prinesel nekaj poletnih hitov, a glavna zamera gre avtorjem besedil, saj je večina besedil pod vsako kritiko. Če začnem na primer pri Funky Tini in njenem Vročem sladoledu, ne morem mimo vrstice: "Jezik le za tebe vrtim, z usti grizem z roko držim. Ko ližem vroči sladoled, ostaneš brez besed." Dvakratni zmagovalec Domen Kumer se naravnost dela norca:"Očka bom prosil naj mi kupi novo zmago za ukraden hit. Naj se govori, mene ne srbi ta rumeni tisk." Rumeni tisk čaka na vsak spodrsljaj, da popljuva vsako malenkost in prav brez zveze se mi zdi, da bi vam privoščil še kakšno večjo tekstualno „tumarijo", saj bi potem bili še hujši zmagovalci izvajalci, kot so Lepi Dasa, Mambo Kings (od njih sem pričakoval kaj več kot že znano melodijo in katastrofalen tekst v stilu:"Hauba Party, nismo vsi enaki, Hauba Party, sami veseljaki."), Pop N Dekl ali Yo Zo. Že v začetku sem zabluzil, da nam poleti pašejo lahkotnejši ritmi. To je nedvomno resnica, ampak to še ne pomeni, da narediš hopa cupa glasbo brez riti in glave, da zveni pesem narejena na silo ali da pač zmečeš nekaj skupaj in skočiš na oder Melodij morja in sonca. Eh, pa vse itak ni tako hudo ali slabo. Res je, ampak dobrih pesmi je med Filmski kotiček Vroča kifeljca Nicholas Angel je preveč dober londonski policaj. Ker kolege in šefe zaradi svoje prevelike učinkovitosti prikaže v na moč slabi luči, se ga po hitrem postopku znebijo: pošljejo ga v neko pozabljeno angleško vasico. Tam Nicholas seveda svoje delo prav tako resno vzame v svoje roke, toda na umirjenem podeželju vendarle veljajo drugačna pravila igre. Konflikti z lokalneži se prično še preden sploh stopi v policijsko uniformo ... Seveda, če bi to bil celoten zaplet filma, bi ga zmanjkalo po 20 minutah, saj ga je premalo, da bi na njem zgradili celoten film. No, v Hollywoodu bi ga in tako bi dobili še eno generično in dolgočasno buddy-buddy policijsko komedijo, ki bi se na koncu zadušila v lastni osladnosti. Simon Pegg, Nick Frost in režiser David Wright na srečo prihajajo iz Velike Britanije, kjer so filmi zaenkrat še dovolj poceni, da si avtorji lahko privoščijo kreativno svobodo in temu primerno premikajo meje žanra. Za vso trojico avtorjev se z Marsa vidi, i Hot Fuzz Igrajo: Simon Pegg, Nick Frost, Timothy Dalton Režija: David Wright Scenarij: Edgar Wright in Simon Pegg Žanr: Akcijska komedija Dolžina: 121 minute Leto: 2007 Država: Velika Britanija V kakšen filmski žanr sodi film Vroča kifeljca? Odgovor:_ K in NAGRADNO VPRAŠANJE O Vsaki sre¿o in ng : 051 804 324 # ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si Razpored dežurstev zobozdravnikov petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Matej Hasaj, dr.dent.med v ZD Ptuj MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Ponudba rabljenih Petek, 13. julij 19.00 Ormož, pred gradom, prevzem novega gasilskega vozila 21.00 Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu, AFS študent in FS Zgornja Ložnica 21.00 Ormož, na grajskem dvorišču, poletni ples z ansamblom Lojzeta Slaka, koncert legendarnega mojstra z veliko ljudsko veselico 21.30 Ptuj, Feluka bar, Poletje s Feluko - Ptuj, prijave na Oratorij 2007, Mesto Ptuj - za vse tri župnije od 20. do 25. avgusta, dodatne informacije na moj.oratorij.net/ptuj/2007 Sobota, 14. julij 9.00 10.00 10.00 17.00 21.00 21.30 Gorišnica, na igrišču Športnega društva, 9. tradicionalna vaška olimpija-da Ptuj pred knjigarno MK Ptuj, Bralna terasa Ptuj 2007, gostja Lučka Zorko iz Murske Sobote Ormož, v Mestni grabi, turnir ulične košarke s pestrim spremljevalnim programom, ulične delavnice, risanje po asfaltu z barvnimi kredami, grafitarska delavnica, žpmgčersla dečavmoca sledi žonglerski šov Sobetinci, pred gasilskim domom, 24. Pokalno Ormož, na grajskem dvorišču, Flamenco spektakel in večno zelene slovenske popevke: Elda Viler, Ana Dežman, Kio De Bonaldi ... Ptuj, Feluka bar, My house is your house Nedelja, 15. julij 20.30 Slovenske Konjice, v Žički kartuziji, Poletni glasbeni večer, koncert Jararaja Ponedeljek, 16. julij 10.00 do 19.00 Ptuj, Terme, poletni tabor Brož, »Sonce za vse«, tabor za vse srednješolce in vse, ki so končali osnovno šolo, ki še niso odpotovali na morje, organizira Timotej Ptuj - Društvo za izboljšanje kvalitete življenja TV Ptuj Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Sklenjen sporazum o ustanovitvi pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Podravja. Rimski dnevi na Ptuju. 17. intelektualni forum mladih v Minoritskem samostanu na Ptuju. Trgovina z naravnimi izdelki Agharti, nova pridobitev na Ptuju. Letni koncert Komornega moškega zbora. Grumova nagrajenka Draga Potočnjak, gostja umetniškega društva Stara steklarska Ptuj. Koncert ženske pevske skupine »Spominčice«. Zaključni koncert mladih virtuo-zov 1. mednarodne poletne klavirske šole. Atletsko državno prvenstvo na Mestnem stadionu Ptuj. Zaplesale so folklorne skupine. Kino Ptuj 13., 14. in 15. julij, ob 19.30 Drkajva skupaj. Ob 21.10 Art program: Življenje v rožnatem. Kolosej Maribor Petek, 13. julij, ob 17.40, 19.50, 22.00 in 00.05 Krvavi hostel 2. Ob 16.50, 19.10, 21.10 in 23.10 Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca. Ob 17.00, 19.30, 21.50 in 00.10 Pevec. Ob 16.10, 18.50, 21.20 in 23.55 Vroča kifeljca. Ob 16.20, 19.00, 21.40 in 00.15 Oceanovih 13. Ob 16.00, 18.30, 20.40 in 22.50 Šola za barabe. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 15.40, 16.30, 17.50, 18.30, 20.00 in 22.10 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 17.10, 20.30, 20.30 in 23.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.30 in 18.30 Shrek Tretji, sinhroniziran. Sobota, 14. julij, ob 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 in 00.05 Krvavi hostel 2. Ob 12.50, 14.50, 16.50, 19.10, 21.10 in 23.10 Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca. Ob 14.40, 17.00, 19.30, 21.50 in 00.10 Pevec. Ob 13.10, 16.10, 18.50, 21.20 in 23.55 Vroča kifeljca. Ob 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 in 00.15 Oceanovih 13. Ob 13.45, 16.00, 18.30, 20.40 in 22.50 Šola za barabe. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 12.30, 13.30, 14.30, 15.40, 16.30, 17.50, 18.30, 20.00, 22.10 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 13.50, 17.10, 20.30, 20.30 in 23.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Shrek Tretji, sinhroniziran. Nedelja, 15. julij, ob 13.20, 15.30, 17.40, 19.50 in 22.00 Krvavi hostel 2. Ob 12.50, 14.50, 16.50, 19.10 in 21.10 Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca. Ob 14.40, 17.00, 19.30 in 21.50 Pevec. Ob 13.10, 16.10, 18.50 in 21.20 Vroča kifeljca. Ob 13.40, 16.20, 19.00 in 21.40 Oceanovih 13. Ob 13.45, 16.00, 18.30 in 20.40 Šola za barabe. Ob 14.20, 16.30, 18.40 in 20.50 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 12.30, 13.30, 14.30, 15.40, 16.30, 17.50, 18.30 in 20.00 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 13.50, 17.10 in 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ponedeljek, 16. julij, ob 17.40, 19.50 in 22.00 Krvavi hostel 2. Ob 16.50, 19.10 in 21.10 Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca. Ob 17.00, 19.30 in 21.50 Pevec. Ob 16.10, 18.50 in 21.20 Vroča kifeljca. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Oceanovih 13. Ob 16.00, 18.30 in 20.40 Šola za barabe. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 15.40, 16.30, 17.50, 18.30 in 20.00 Shrek tretji, sinhroniziran. Ob 17.10 in 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 20.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.30 in 18.30 Shrek Tretji, sinhroniziran. ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing PTUJSKA TELEVIZIJA T V TV spored Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00 Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00 Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00 Popust na igralnino oz. Green Fee znaša 30% od 10. 7. 2007 do 15. 8. 2007. Vljudno vabljeni! G 0 i F - PTUJ 2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386(2)788 91 10, fax: +386(2)788 91 11, E-mail: golf@golf invest-ptuj .si 15% SPUST CENE Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na dan pred enim letom, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, ati, brat, stric in svak Branko Anželj Z DRAVSKE 7, PTUJ 11. 7. 2006 - 11. 7. 2007 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in poklonite lepe misli. Pogrešamo te: žena Mira, sin Matej in hči Branka Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te angel čuva, kjerkoli si, nate bomo mislili mi vsi. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedka in pra-dedka Antona Hrnčiča IZ TURŠKEGA VRHA 31 PRI ZAVRČU *14. 5. 1993 - + 4. 7. 2007 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge darove, nam pa izrekali sožalje. Iskrena hvala župniku Jožetu Pasičnjeku, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir za opravljen obred. Prisrčna hvala pa tudi govorniku Petru Vesenjaku za besede slovesa, zastavonošu in praporščaku. Žalujoči: žena Barbara, hčerki Kristina in Danica z družinami Življenje ni bilo ti z rožami postlano; z bodečim trnjem blo je posejano. Doma, v tujino je vodila pot usode. A ko zajadral v mirnejše si vode, šepeče veter misel nedokončano: »Nikar sedaj ne jočite za mano.« ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, brata, očeta, dedka in pradedka Alojza Kmetca IZ ZG. LESKOVCA 15 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim znancem za izrečeno sožalje ter darovane rože in sveče. Hkrati se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku za besede slovesa ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Vsi njegovi Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te, podoba tvoja v naših srcih zdaj leži vse do izteka tudi naših dni. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre Rozalija Šegula IZ DORNAVE 133 2. 9. 1925 - 27. 6. 2007 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili naj njeni zadnji poti, darovali cvetje, za sv. maše in nam izrekali sožalje. Hvala g. župniku patru Emilu Križanu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Velikonja za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir ter vsem, ki so počastili njen spomin. Vsi tvoji najdražji Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod v srcu si z nami ti. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, oh, kako boli. V SPOMIN dragemu možu, očetu, dedku in botru Jožetu Himelrajhu IZ RUCMANCEV 19/a 12. julija je minilo eno leto, kar se je od nas poslovil. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje ter se z lepo mislijo spominjate nanj. Žena Karolina, otroci in vnuki Kjerkoli si, povsod smo mi s teboj, povsod je s tabo naš pozdrav, in kjer smo mi, si tudi ti z nami, zato ne misli, da smo sami. SPOMIN 13. julija mineva 10 let žalosti, odkar si nas zapustila, draga mama in babica Pepca Petrovič IZ STRMCA 21, ZG. LESKOVEC Hvala vsem, ki obstojite ob njenem grobu z lepo mislijo in prižgano svečko. Sin Toni ter vnukinja Wioleta z družinama Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lep spomin nate. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in brata Franca Arnuša IZ KICARJA 103 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala patru Marjanu za opravljen cerkveni obred, ge. Veri za molitev in izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Hvala tudi Hiši usnja Herman in sindikatu Taluma. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kako srčno si ti želela, da med nami bi še živela, smo skupaj s tabo se borili, da zdravje bi ti ohranili. Usoda tega ni hotela, te prezgodaj nam je vzela, tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš! ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi Slavice Trunk IZ STRMCA PRI VELIKI NEDELJI 16 29. 9. 1963 - 1. 7. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Alojzu Trunku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici ge. Jožici Megla, pogrebnemu zavodu Aura iz Ormoža in godbeniku za odigrano Tišino. Posebej bi se želeli zahvaliti osebju ZD Ormož, dr. Simoničevi ter medicinskima sestrama Štefki in Olgi. Vsi njeni S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke pet let že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. V SPOMIN Alojzu Smolingerju IZ GOLOBOVE 8, PTUJ 13. 7. 2002 - 13. 7. 2007 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s prižgano svečko ohranjate njegov spomin. Tvoji najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Vedno boš ostal v naših srcih in trajnem spominu. V SPOMIN 14. julija 2007 mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš Milan Vratič Z BORŠTNIKOVE 25 Hvala vsem, ki s svečo in mislijo postojite ob njegovem prera-nem grobu. Tvoji najdražji Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Danes, 13. julija, minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustila, draga mama, hčerka in sestra Marjana Turk IZ LANCOVE VASI 81 Hvala vsem, ki prižigate svečke, nosite cvetje in postojite ob njenem preranem grobu. Tvoji najdražji Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep poletni dan, nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, utihnil glas, ugasnil tvojih oči sijaj, a tebe nikoli več ne bo nazaj. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedija Slavka Zajca IZ SP. VELOVLEKA 50 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekali pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, gospe Veri za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, društvu upokojencev Rogoznica, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Prav tako hvala kolektivu podjetja Opte Žabjak in Ptujske pekarne. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Ptuj • Točne ure smrti Tomaža Vukoviča niso določili Foto: Dženana Bečirovic Peter Repec Bi Bukvic lahko sam nesel Vukovica? V sredo, 11. julija, se je na Okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevalo sojenje za umor 23-letnega Tomaža Vukoviča. Pred sodnim senatom, ki mu predseduje Katja Kolarič Bojnec, je med drugim svoje mnenje na glavni obravnavi predstavila izvedenka Centra za forenzične preiskave Mojca Jovan, ki je opravila analizo bioloških sledi, najdenih v avtomobilu Suzuki swift, ki je pripadal pokojnemu, in nekaterih stvari, zaseženih v hišni preiskavi pri Bukvičevih. Kot je pojasnila Jovanova, analiza predmetov ni potrdila, da bi se na njih nahajala biološka sled Petra Repca. Obenem pa je poudarila, da prisotnost katerekoli osebe z znanstveno metodo ni mogoče izključiti. Ponovila je dejstvo, ki ga je že na prejšnji obravnavi izpostavil strokovnjak daktiloskopske stroke Matej Krapečar, da so nekatere osebe slabi donorji in da je zato sledi nekaterih oseb težko zaznati. Jovanova ni potrdila najdbe biološke sledi Repca, obenem pa je opozorila, da ne morejo izključiti prisotnosti katerekoli osebe. Na vprašanje Roberta Berkoviča, zagovornika obtoženega Gorazda Bukviča, koliko časa sled potrebuje, da razpade, in ali je možno, da bi kakšna sled v avtomobilu prej razpadla, upoštevajoč dejstvo, da so vrata le-tega bila priprta in ne povsem zaprta, je Jova-nova pojasnila, da ne more z gotovostjo trditi, da ta dejavnik vpliva na razpadanje sledi. Pri analizi ključev avtomobila pokojnega, ki so bili najdeni in analizirani, Jovanova ni sodelovala, zato o sledeh na teh ni vedela povedati ničesar. Najbolj izčrpno strokovno mnenje je predstavil izvedenec sodne medicine mag. Rajko Kavalar, ki je podal povsem drugačno poročilo od prvotnega. Kot je poudaril, je pri ponovnem pregledu ugotovil, da je pri določanju časa smrti Tomaža Vukoviča prišlo do tiskarske napake. Prvotno je namreč podal mnenje, da je smrt nastopila 3. februarja ob 14. uri, medtem ko je sedaj zatrdil, da je čas smrti nastopil dan prej, torej 2. februarja. O natančni uri smrti se ni mogel izjasniti. Kot je povedal Kavalar, je pri določanju časa smrti ob opravljanju obdukcije upošteval prisotnost mrliških znakov in druge dejavnike, kot sta prisotnost koncentrata kalcija v očesni steklovini in poročilo Agencije RS za okolje in prostor, ki je ptujskemu sodišču posredovalo podatke o temperaturi zraka za 4. februar. Kavalar je še pojasnil, da zaradi nizkih temperatur dopušča možnost, da bi bil proces popuščanja mrliške okorelosti znatno upočasnjen in je zato mrliška okorelost bila prisotna dalj časa kot običajno. Poudaril je, da so vsi izračuni glede časa smrti zgolj približki. Vukovič je ob streljanju ležal Pojasnil je tudi, da so prišli do ugotovitve, da je bila medsebojna lega položaja žrtve in Foto: Dženana Bečirovič Gorazd Bukvič in njegov odvetnik Robert Berkovič Foto: Dženana Bečirovič Višji državni tožilec Milan Birsa storilca drugačna od tiste, ki so jo podali v prvem poročilu. Prvotno je namreč podal mnenje, da sta si storilec in žrtev stala nasproti, medtem ko je sedaj po opravljenih rekonstrukcijah dogodka prepričan, da je pokojnik v času streljanja moral biti v ležečem položaju na desnem boku. Obenem je dodal, da je bila žrtev nižje od položaja strelnega orožja, ki ga je storilec imel v rokah, ko je sprožil. »Ne dopuščam možnosti, da je pokojni v času streljanja sedel ali stal,« je eksplicitno povedal sodni izvedenec, ki je še povedal, da oškodovanec ni ležal na hrbtu, temveč na desnem boku. Pojasnil je tudi, da je trditev Bukviča, da je Vukovič ob prvem strelu sedel in ob drugem ležal, kon-tradiktorna in neverjetna, saj sta po njegovem mnenju oba strela bila izstreljena pod podobnim kotom. Na vprašanje okrožne sodnice Marjane Kosi, kaj bi se s truplom dogajalo ob vlečenju po stopnicah navzdol, je Ka-valar odgovoril: »Pri vlečenju trupla bi na stopnicah v vsakem primeru morale biti sledi krvi pokojnika, saj je zaradi obsežnih ran na trebuhu intenzivno krvavel, poleg tega pa so bila tudi oblačila znatno Napoved vremena za Slovenijo Če je Aleš (17.) suhoparen in suh, 26/11 si napravi za zimo topel kožuh. Danes bo večinoma sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj C. Nad severno in vzhodno Evropo je več ciklonskih območij. Nad Sredozemljem se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi v višinah k nam priteka toplejši in še razmeroma vlažen zrak. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in vroče. okrvavljena.« Pojasnil je tudi, da na truplu ni bilo najdenih vzporedno potekajočih črtastih odrgnin, ki so značilne za drsanje kože po trdi podlagi. Prav tako je dejal, da niso bile najdene poškodbe, ki bi kazale na udarjanje glave ali nog ob topo, čvrsto podlago. Na vprašanje predsednice senata, ali je fizično izvedljivo, da bi Bukvič lahko sam nesel truplo pokojnega Vukoviča, je povedal, da fizična konstrukcija ni merilo fizične moči in da nato ne more odgovoriti. Predsednica sodnega senata Katja Kolarič Bojnec je izvedencu predstavila tudi tehnične podatke o puški, s katero naj bi bil Vukovič ustreljen, in mu zastavila vprašanje, ali so rane, ki jih je imel Vu-kovič, lahko bile povzročene s tem orožjem. Pojasnil je, da so rane na truplu posledica strelov iz takšne šibrovke. Dodal je še, da je bil neposreden vzrok smrti Tomaža Vukoviča izkrvavitev. V prtljažnik položen mrtev, ure smrti niso mogli določiti Na vprašanje, ali je bil pokojni ob položitvi v prtljažnik avtomobila že mrtev, je Ka-valar pojasnil, da je glede na naravo, težo in intenzivnost strelov umrl neposredno na mestu dogodka po zadanih strelih. Dodal je, da je največji možen časovni razmak nekaj minut in da je Vukovič bil v prtljažnik položen mrtev. »Ne dopuščam možnosti, da je pokojni umrl v prtljažniku,« je še dejal izvedenec sodne medici- ne. O času smrti je svoje izvedeniško mnenje podal tudi predstojnik Inštituta za sodno medicino prof. dr. Jože Balažic. Tudi on je pojasnil, da je smrt nastala 2. februarja, ure pa niso mogli določiti, saj manjka izmera temperature v prtljažniku avtomobila ob odprtju le-tega. Pojasnil je, da so na podlagi formule izračunali, da je čas smrti nastal okrog 14. ure, a da absolutno dopušča odstopanja. Ob koncu obravnave je višji državni tožilec Milan Birsa podal dokazna predloga, da sodišče pridobi podatke o teži pokojnega, predlagal pa je tudi, da mnenje s področja mobilnih telekomunikacij podajo izvedenci. Kot je pojasnila predsednica senata, v Sloveniji ni sodno zapriseženih izvedencev s področja mobilnih telekomunikacij ter da je za te meritve edina kompetentna družba Mobitel. Zaradi izvedbe dokazov je glavna obravnava preložena na 22. avgust. Dženana Bečirovic Črna kronika Odkrita ukradena vozila Na mejni prehod Gruškovje se je 27. junija okoli 21. ure z osebnim avtomobilom VW passat pripeljal 42-letni državljan Češke. Policisti so pri preverjanju dokumentov in vozila ugotovili, da je le-to sestavljeno iz dveh vozil, ki sta bili pred tem odtujeni, in so ga zaradi tega zasegli. Na mejni prehod Gruškovje se je 29. junija okoli 22.30 pripeljal 43-letni češki državljan z osebnim avtomobilom Škoda octavia. Ker so policisti pri preverjanju dokumentov in vozila ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno, so ga zasegli. Na mejni prehod Gruškovje se je 30. junija okoli 14. ure pripeljal 34-letni češki državljan z osebnim avtomobilom VW passat. Ker so policisti pri preverjanju dokumentov in vozila ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno, so ga zasegli. Nesreča pri delu Na Zgornji Hajdini se je 9. julija okoli 18. ure zgodila nesreča pri delu. Pri urejanju nadstreška nad teraso je 62-letni moški padel z višine dveh metrov na betonska tla. Zaradi poškodb je bil odpeljan v ptujsko bolnišnico, pozneje pa v mariborsko na zdravljenje. Vlomi Neznani storilec je v noči na 30. junij vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Slovenske Bistrice in iz nje odtujil okoli 2000 evrov vreden LCD televizor. Neznani storilec je 30. junija vlomil v stanovansjko hišo v Krčevini pri Ormožu, odtujil pa je za okoli 4000 evrov zlatnine. Neznani storilec je v noči na 1. julij vlomil v stanovanjsko hišo v Polencih pri Ptuju. Odtujil je za okoli 1000 evrov zlatnine in denarja. Neznani storilec je med 27. junijem in 1. julijem iz garaže v Pod-vincih odtujil motor znamke Gilera Runer, sive barve, registrske številke MB T2-707, dve motorni žagi in traktorski kardan. Škoda znaša okoli 2000 evrov. Neznani storilec je v noči na 6. julij iz garaže na Dornavski cesti na Ptuju odtujil traktor in rotacijsko kosilnico ter povzročil za okoli 3000 evrov škode. Neznani storilec je v noči na 7. julij vlomil v stanovanjsko hišo v Vičavi pri Ptuju in iz nje odtujil prenosni računalnik, dva računalniška monitorja, zunanji računalniški disk in digitalni fotoaparat. Materialna škoda znaša okoli 4 000 evrov. Neznani storilec je med 7. in 9. julijem s parkirnega prostora na Žol-garjevi ulici v Slovenski Bistrici odtujil neregistriran osebni avtomobil Renault megane 1,6 16V, srebrne barve, letnik 2007. ABA PTUJ PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA Štuki 26a Smer Grajena Bottjai Amišs.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 'VMTIfO* Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615 lnfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje t Stroji in naprave • Vijačni material in okovje • Barve in laki • Ležaji t Verige in bremenske vrvi PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala