:c_. Ptuj, torek, 28. julija 2009
letnik LXII • št. 58 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -o- 12.000 izvodov š^- ISSN 7704-01993

Letališče MoSkanjei pri Ptuju
PTC
Aktualno
Ptuj • Kako smo pripravljeni na novo gripo
O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Požar na odlagališču Dobrava
Z> Stran 22
Po naših občinah Sv. Tomaž • Kje
bodo zidali pri Tomažu?
Z> Stran 22
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Dravi ni pomagalo niti domače igrišče O Stran 11
Ptuj • Poletje z umetniki
Glasba, likovna umetnost, ples, književnost ...
Zadnji julijski teden na Ptuju poteka v znamenju prvega festivala Art Ptuj 2009, v katerem sta združila moči Kulturno-umetni-ško društvu Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana.
Balonarstvo •
13. mednarodni balonarski praznik O Stran 12
Obe društvi sta skupaj pripravili program vrhunske glasbe, likovne umetnosti, plesa, kulinarike, književnosti, zabave in še veliko drugega, kar je že v prvih dneh festivala pritegnilo številne Ptujčane in druge, ki znajo ceniti umetnost najrazličnejši zvrsti, začinjeno z dobrim vinom in kulinariko. Umetniško podoživljanje sveta in vsakdanjega življenja je te dni zaznati na vsakem koraku v starem mestu. Nastajajo stvaritve, ki bodo ostale v mestu še po tem, ko bo festival zaprl vrata in se poslovil do prihodnjega leta, ko naj bi privabil še več umetnikov, ki iščejo motive za svoje izražanje tudi v starodavni kulturi mesta.
Na Slovenskem trgu nastaja velika instalacija. Vsestranski umetnik Sašo Fenos tudi letos sodeluje s festivalom Art Stays. Instalacija OvertheDra-vaMovingCake (na fotografiji) bo povezala več kot 20 umetnikov različnih stilov slikarskega in grafičnega izražanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Podvinška iniciativa eno leto po ustanovitvi
I
Samostojna občina - edina sprejemljiva rešitev?
Mineva dobro leto, odkar so v Podvincih ustanovili Iniciativni odbor kot odgovor na nezadovoljstvo vaščanov na delovanje Mestne občine Ptuj in obljube iz preteklosti v zvezi z izgradnjo kanalizacije, neurejeno prometno infrastrukturo (rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Podvince ter ureditev razsvetljave in pločnika) in ne nazadnje zaradi problematike v zvezi z odlagališčem Gajke (zaradi smradu, gradnje mimo projekta in delovanja mimo obratovalnega dovoljenja).
»V času, odkar delujemo, smo vložili kar nekaj naporov, da smo dosegli vsaj to, da so nas na MO Ptuj začeli jemati resno, a žal ugotavljamo, da razen obljub nismo bili v tem času deležni prav niče-
sar. Čeprav smo pokazali, da znamo biti strpni in smo mirno čakali na rezultate naših pogovorov in obljub, vedno bolj ugotavljamo, da to ni prava pot, saj se nas ponovno zavaja. Trdno smo odločeni,
da nadaljujemo svoje začrtano delo, pa četudi komu to na MO Ptuj ne bo prav. Še zmeraj trdimo, da smo zapostavljeni in pozabljeni s strani MO Ptuj, s tem pa se ne strinjamo. Iniciativni odbor
načrtuje, da bo svoje delovanje v jeseni okrepil. Mnenja smo, da so imeli v Mestni hiši na Ptuju dovolj časa, da bi pokazali dobro voljo, a tega žal niso izkoristili. Vedeti je treba, da nismo opustili ideje o

J Pj^ro*
7ab
e Tj1
Ptuj 2
ustanovitvi svoje občine, ki je po naših prepričanjih edina sprejemljiva rešitev,« je povedal predsednik Inicitivnega odbora Podvinci Aleksander Voda.
O Stran 24
Piruiulmi V t L!)
Minoritski samostan, 21. in 22. avgusta 2009
f "JAGER
Slovenija • Svetlik napovedal dvig socialnih pomoči v naslednjem letu
Trajna socialna pomoč 450, začasna 308 evrov
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je na petkovi novinarski konferenci sporočil, da bo ob uveljavitvi prenovljene socialne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici leta 2010, višina trajne socialne pomoči znašala 449,66 evra, začasne pa 308,06 evra.
Po ministrovih besedah bo prenovljena socialna zakonodaja, med katero bosta zakona o upravičenosti do javnih sredstev in o socialni denarni pomoči, vpeljala institut trajne in začasne denarne socialne pomoči, pri čemer bodo pri njeni višini v začetku izhajal iz 80 odstotkov izračunane vrednosti minimalnih življenjskih stroškov. Obveza ministrstva pa je, da v nadaljevanju zagotovijo polno vrednost na novo izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, do katerih je na podlagi raziskave prišel Inštitut za ekonomska raziskovanja, so napovedali na današnji novinarski konferenci ministrstva.
Po oceni minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji v letošnjem letu, do katere je prišel Inštitut za ekonomska raziskovanja, naj bi sicer trajna socialna pomoč znašala 562 evrov, začasna pa 385 evrov.
Začasno socialno pomoč bodo prejeli tisti, ki zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin pridejo v neugoden
Uvodnik
socialno-ekonomski položaj le za omejen čas in se v tem času lahko izognejo določenim življenjskim stroškom, kot so npr. vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, rekreacija, kultura in podobno.
Trajno socialno pomoč pa bodo prejeli tisti, za katere ni mogoče pričakovati, da se bodo lahko vrnili k opravljanju pridobitnega dela, ki nimajo nikogar, da bi jih lahko preživljal, in bodo morali s to pomočjo pokrivati vse življenjske stroške.
Dobljeni izračun minimalnih življenjskih stroškov presega višino večine ključnih veljavnih transferov, med katerimi minimalna neto plača znaša 459,23 evra, povprečno denarno nadomestilo za brezposelnost 431,17 evra neto, veljavni minimalni dohodek oz. denarna socialna pomoč za prvo odraslo osebo 226,80 evra, mejni znesek za varstveni dodatek pa 436,98 evra. Ministrstvo je po Svetlikovih besedah novo oceno minimalnih življenjskih stroškov naročilo, ker je zaradi sprememb cenovnih razmerij prihajalo do vedno večjega razkoraka med viši-
Tako malo bi bilo treba!
Hudič je, ko človek pride z dopusta. Pred njim si se vsaj imel česa veseliti. Kot pri majhnih otrocih: še tri dni spim, pa grem na dopust. Naj zdaj rečem: še 340 dni, pa grem na dopust?! Slaba tolažba.
Dopust je seveda čas krasnih spominov, lepih vtisov, pestrih dogodkov ... Vsaj ponavadi je tako. No, moj letošnji dopustni čas pa je mesto Ptuj zaznamovalo s tremi dogajanji, ki so me zbodla v oči.
Prva so migajoče zamaskirane kreature pred enim od poslovnih centrov, ki s premikanjem rok mislijo od mene izvabiti kak evro. Jok, brate, odpade! Za evro bo potrebno vzeti v roke kako violino in mi kaj zaigrati, ne pa se postaviti na pručko in migati, kot bi plaval »mlinček«...
Drugo »dogajanje« je prazen ptujski turistični vlakec, v katerem se »drenja« samo vlakovodja, potnikov pa ni. In mi spomin poseže v podobno vlakovno kompozicijo v sosednji državi, kjer je turistična gneča vsepovsod, seveda tudi na vlakcih. Radi bi bili turistično mesto, pa navdušeni seštevamo kot turistični izkupiček 13 Nizozemcev, 2 Angleža in 5 Italijanov na teden. In mislimo, da smo turistični kraj, če že ne kar »destinacija«...
Tretja letošnja značilnost pa so avtomobili tujih registrskih oznak, katerih vozniki stojijo v katerem od ptujskih krožišč in z zemljevidom v roki preučujejo, kam za vraga naj zavijejo, da bodo prišli do tja, kjer se začne (ali konča) avtocesta. Kajti dejstvo, da je avtocesta speljana do praga Ptuja, se v mestu ne pozna. Je mestna oblast užaljena, ker se je avtocesti reklo »Slivnica-Draženci«, ne pa »Slivnica-Ptuj«? Je zaradi tega šel na otvoritev uslužbenec Mestne občine, ne pa (politično) izvoljeni prvi (ali vsaj drug) ptujski mož? Je to razlog, da na niti enem samem samcatem kri-in krožišču v Ptuju ni usmerjevalne table, ki bi bila zeleno obarvana in bi kazala v smer avtoceste?
Domačini vemo, kako priti do »razcepa« Draženci, za to ne potrebujemo ne zelene, ne rdeče ali rumene table. Turisti pa tega ne vedo. In nas najbrž ne bodo ohranili v lepem spominu. Ne bomo zakladnica tisočletij, ampak prometni labirint. Zakladnica prometnega izgubljanja. Pa tako malo bi bilo potrebno!
Jože Šmigoc
no socialnih transferjev in cenami osnovnih življenjskih potrebščin, ki jih za zadovoljevanje svojih potreb kupuje prebivalstvo z dna dohodkovne lestvice. Ocena minimalnih življenjskih stroškov je bila nazadnje določena leta 1998, nato pa se je letno indeksirala. Po pojasnilih generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve Davorja Dominkuša minimalni dohodek kot prejemek tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti socialne varnosti, zagotavljajo vse države članice EU razen Madžarske in Grčije.
Struktura porabe gospodinjstev se je spremenila, saj je v 90. letih minulega stoletja izdatek za prehrano znašal 40 odstotkov, medtem ko po anketah iz let 2005, 2006 in 2007 delež za prehrano znaša le 20 odstotkov, ostalo pa drugi stroški. To po Domin-kuševih besedah pomeni, da se je standard pomembno izboljšal. Za izračun minimalnih življenjskih stroškov so upoštevali prehrambeni načrt - košarico za odraslega moškega, starega 19 do 65 let, pri tem pa sta upoštevana nižji socialno-ekonomski status in zdrava, uravnotežena prehrana. Upoštevali so izračun vrednosti prehrambene košarice po cenah iz aprila letos, ki znaša 119,95 evra. Podlaga za določitev trajne
Se bodo zvišale tudi minimalne plače?
Ob postopnem zviševanju socialnih prejemkov je treba ohraniti stimulativno razmerje do minimalne plače, ki mora spodbujati brezposelne k čim hitrejši ponovni zaposlitvi, opozarja minister. Hkrati s povečanjem socialnih prejemkov bo tako treba razmišljati o spremembi minimalne plače Podatke iz raziskave bodo tako upoštevali tudi pri pogajanjih o minimalni plači, je dejal minister. Napovedal je, da bodo socialnim partnerjem tako posredovali ugotovitve analize.
denarne socialne pomoči je bil delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za življenjske potrebščine 20 odstotkov nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki, ki je 21,27 odstotka.
Začel veljati zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene
V petek, 25. julija, pa je že začel veljati zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene. Na podlagi zakona bo socialno ogroženim v septembru izplačan poseben dodatek v višini od 80 do 200 evrov. Dodatke bodo izplačali centri za socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje oz. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Do posebnega dodatka za so-
cialno ogrožene je upravičen posameznik ali družina, ki je v mesecu uveljavitve tega zakona upravičen do denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu.
Do posebnega dodatka so upravičene tudi osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, katerih prejemek v mesecu uveljavitve tega zakona ne presega 313 evrov in so uživalci oz. uživalke pokojnin in pokojnin z varstvenim dodatkom (razen delnih pokojnin in polovice pokojnin); brezposelni uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja; uživalci državnih pokojnin po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; uživalci pokojnin po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov in uživalci pokojnin po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev.
Prav tako so v primeru, da njihov prejemek v mesecu uveljavitve zakona ne presega 313 evrov, do dodatka upravičeni uživalci dodatkov k pokojninam po predpisih o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje Jugoslavije; prejemniki oz. prejemnice nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb; prejemniki denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; prejemniki porodniškega nadomestila; prejemniki nadomestila za nego in varstvo otroka ter prejemniki posvojiteljskega nadomestila ter prejemniki starševskega dodatka.
Če je do denarne socialne pomoči upravičena družina, bo ta prejela 200 evrov dodatka, če je upravičenec do denarne socialne pomoči posameznik, bo prejel 160 evrov. Za vse druge upravičence velja, da bodo, če njihovi prejemki ne presegajo 268 evrov, prejeli 120 evrov dodatka, če pa so njihovi prejemki višji od 268 evrov, vendar ne presegajo 313 evrov, pa bodo prejeli 80 evrov dodatka.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Stavka v
socialnovarstvenih zavodih bo, direktorji so proti ...
Sindikat zdravstva in socialnega varstva je sklenil izvesti napovedano stavko to sredo, 29. julija, ker »niso izpolnjeni niti minimalni pogoji za odpoved stavke ali njeno preložitev«. Od socialnega ministrstva (MDDSZ) niso prejeli odgovora, od zavodov niso prejeli predloga za rešitev spora, v večini zavodov pa je rešeno le vprašanje odsotnosti z dela ob praznikih, so zapisali. Zanimivo ob tem je, da direktorji zavodov stavke zaposlenih sploh ne podpirajo ...
Na podlagi pregleda dokumentacije je stavkovni odbor ugotovil, da od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki mu je bila kot pristojnemu resornemu ministrstvu napovedana stavka, ni prejel nobenega odgovora. V socialnovarstvenih zavodih bo v sredo stavka, saj »ne vidimo več možnosti za dogovor«. Nadalje sindikat ugotavlja, da že dalj časa poteka bela stavka javnih
uslužbencev MDDSZ - direktorjev socialnovarstvenih zavodov, »ki ne izvajajo navodil ministrstva in ne zagotavljajo izpolnitev obveznosti, ki jih ima MDDSZ do socialnih partnerjev«.
Stavkovni odbor tudi ugotavlja, da se v medijih pojavljajo izjave, da stavke ne bo, ker je nepotrebna in da problemov sploh ni oziroma da so kršitve le v nekaj zavodih. Take trditve so po njihovih navedbah neresnične in zavajajo javnost. »Stavke ne morejo odpovedati direktorji. Lahko pa direktorji zagotovijo izpolnitev dogovora tudi tako, da s svojim podpisom za to jamčijo. Takrat bo stavkovni odbor o odložitvi stavke takoj ponovno odločal,« je zapisal predsednik stavkovnega odbora Zvonko Vukadinovič. Direktor direkto-rata za socialne zadeve Davor Dominkuš je sicer, dodaja, organiziral sestanke z direktorji, vendar »na teh sestankih ni prišlo do uskladitve stališč«. Direktorji od MDDSZ zahtevajo zagotovitev sredstev, za izpolnitev pravic delavcem iz kolektivne pogodbe za javni sektor in aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva
Slovenije.
Vukadinovič je še zapisal, da so pristojni organi sindikata za 28. julij 2009 sklicali tudi izredno konferenco predsednikov sindikatov socialnih zavodov za uskladitev enotnega izvajanja stavk, v nadaljnjih petkih, ponedeljkih in sredah.
Direktorji zavodov ne vidijo razloga za stavko
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa ocenjujejo, da za stavko v socialnovarstvenih zavodih ni razlogov. Kot so sporočili, so redno v stiku s predstavniki sindikata in izvajalskih organizacij ter poskušajo konstruktivno razrešiti še nekatera vprašanja glede izvajanja dogovora med ministrstvom in sindikatom. O tem so ponovno spregovorili tudi na četrtkovem sestanku z direktorji domov za starejše, na katerem je bil prisoten tudi Vukadinovič, in ugotovili, da v večini zavodov ni težav pri izvajanju dogovora, so še zapisali na ministrstvu.
Direktorji domov socialno-varstvenih zavodov tudi po za-
dnjem posvetu ne vedo, zakaj je sindikat zdravstva in socialnega varstva grozil s stavko. Tolmačenja, od kje naj direktorji vzamejo denar za dodatke zaposlenim v domovih, ki delajo z dementnimi stanovalci, tudi danes niso dobili, je dejal predsednik združenja direktorjev Srečko Mlačnik.
Na posvetu so po besedah združenja direktorjev domov starejših Srečka Mlačnika zgolj ugotovili, da pri nekaterih domovih prihaja do razhajanj pri izplačevanju vseh dodatkov, ki jih dopušča aneks h kolektivni pogodbi. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je posvet tudi organiziralo, je zato domove pozvalo, naj dosledno spoštujejo kolektivno pogodbo, so v skupnosti zapisali v sporočilu za javnost. Sicer pa Mlačnik osebno meni, da stavke ne bo. Posvet so sklicali z namenom, da bi obravnavali izvajanje kolektivne pogodbe, delovnoprav-ne zakonodaje in dogovora med sindikatom in ministrstvom ter da bi odpravili morebitne nejasnosti pri njegovem izvajanj. Udeležilo se ga je približno 55 direktorjev domov.
STA (pripravlja: SM)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Tudi Slovenci vse bolj ogroženi
Kako smo pripravljeni na novo gripo
V Sloveniji je za novo gripo ob koncu prejšnjega tedna zbolelo čez sto ljudi. V glavnem gre za mlade v starosti od 20 do 30 let, ki tudi največ potujejo. Po doslej zbranih podatkih naj bi se vsi okužili v tujini.
V ZD Ptuj so povedali, da za zdaj niso odkrili okužbe s to boleznijo še pri nobenem bolniku, brise so odvzeli pri desetih pacientih. Ker pa se bolezen naglo širi, večje razsežnosti naj bi tudi pri nas dobila jeseni in pozimi, je še kako pomembno, da se upoštevajo nekateri ukrepi, panika pa ni potrebna, pravi direktorica Metka Petek Uhan.
Za zdaj se gripa pojavlja v blagi obliki, bolniki ponavadi okrevajo v tednu dni. Zdravljenje poteka doma, le redki primeri so težki in potrebujejo bolnišnično zdravljenje. K zajezitvi bolezni lahko veliko prispeva čim pogostejše umivanje rok, izogibanje ljudi, ki kažejo znake prehladnih obolenj, priporočljivo se je tudi izogibati množicam. Za preprečitev širjenja okužbe pa je tudi priporočljivo, da se čim manj dotikamo oči, nosu in ust. V nobenem primeru pa tisti, ki sumi, da je zbolel (ima visoko temperaturo, bolečine v mišicah in žrelu, glavobol, kašelj, mrzlico, kaže znake utrujenosti), ne sme iti v čakalnico in tam počakati
Foto: Črtomir Goznik
Paciente s sumom nove gripe sprejemajo pri vhodu 2, ki je posebej označen.
na svojega zdravnika, ker bi s tem lahko okužil druge bolnike. Najprej se mora o svojih sumih pogovoriti z osebnim oziroma nadomestnim zdravnikom po telefonu, ta mu bo dal ustrezna navodila, z njim se bo dogovoril o obisku v ambulanti. Če osebni zdrav-
Foto: Črtomir Goznik
Bolniki nekaterih ukrepov ne jemljejo resno, odklanjajo tudi zaščitno masko, ki jim jo takoj ob prihodu ponudi medicinska sestra.
nik ni dosegljiv, pride bolnik v zdravstveni dom, kjer ga že ob vhodu čaka obvestilo, da mora pozvoniti in počakati na medicinsko sestro. Tisti, ki imajo hude težave (jih duši, so omotični ali zmedeni), pa naj bi poklicali številko za nujno medicinsko pomoč 112. K dežurnemu zdravniku naj bi šli le bolniki, ki imajo resnejše težave z zdravjem.
Za preglede so tudi v zdravstvenem domu Ptuj uredili ločeno ambulanto z ločenim vhodom in po pravilih, ki jih predpisuje Inštitut za varovanje zdravja.
V tem trenutku se oboleli za novo gripo zdravijo s tami-flujem, z relenzo pa v primerih, ko tamiflu ni ustrezen. Že oktobra naj bi tudi v Slovenijo prišle prve doze cepiva, do konca leta naj bi jih nabavili 900 tisoč doz, v januarja 2010 pa še dodatnih 400 tisoč, kar bo zadostovalo za cepljenje
Foto: Črtomir Goznik
Soba, v kateri poteka pregled pacienta, že ob vhodu, pa si mora razkužiti roke in nadeti kirurško masko.
650 tisoč Slovencev (za cepljenje sta v tritedenskem razmahu potrebni dve dozi cepiva). Proizvajalec cepiva v tem trenutku ne želi prevzemati odgovornosti za cepljenje mlajših od 18 let, nosečnic in starejših od 60 let. O cepljenju naj bi se ti odločili prostovoljno. V tem trenutku se tudi še ne ve, katere skupine ljudi bo okužba z novim virusom gripe najbolj prizadela. Trenutni podatki kažejo le na to, da bo le manjši del bolnikov potreboval bolnišnično zdravljenje, večina se bo zdravila doma. Bolnik naj bi se zadrževal v sobi, ki je ločena od skupnih bivalnih prostorov, če pa mora uporabljati skupne bivalne prostore in se zadrževati v bližini drugih ljudi, naj bi si nadel kirurško masko; enako velja, če mora zapustiti dom in obiskati zdravnika. Bolnika naj bi praviloma obiskoval samo tisti, ki ga neguje. Virus gripe se širi s človeka na človeka preko kužnih kapljic, ki nastajajo ob glasnem govorjenju, kihanju ali kašljanju. V kolikšnem času virus okoli človeka propade, je odvisno od površine, vlažnosti in temperature okolice. Pri večjem številu obolelih se verjetnost sekundarnih prenosov bolezni poveča, kar pomeni, da bodo zboleli tudi tisti, ki niso bili na potovanju, a so bili v stiku z obolelim. S tem se za zdaj v Sloveniji še ne srečujemo.
Ne glede na to v tem trenutku še ni nobenih omejitev potovanj niti niso potrebne. Preventivnega oziroma samozaščitnega ravnanja pa ni nikoli preveč, še najmanj pri novi obliki gripe, o kateri se v tem trenutku še premalo ve.
MG
Od tod in tam
Sveta Ana • Postavitev klopotca in še kaj
Foto: Patricija Babosek
Pretekli teden je bil za prebivalce občine Sveta Ana v Slovenskih Goricah pester in slovesen. V
okviru praznovanja občinskega praznika so priredili Anin teden, v okviru katerega se je zvrstila množica prireditev. V soboto, tik pred koncem tedna, so v središču Svete Ane pripravili tradicionalno postavitev in zagon klopotca. Letos so ga pripeljali krajani iz zaselkov Žice in Zgornja Ročica, ki so v sodelovanju s turističnim dru-štvompripravili šepester kulturni program, v katerem so predstavili delo v vinogradu in običaj ličkanja. V sklopu Aninega tedna se je zgodila tudi likovna kolonija, katere izdelki so bili na ogled v občinski stavbi, zgodile so se številne športne prireditve, kolesarjenje, košarka, odbojko, nogomet, priredili so različne družabne in šaljive igre, za najmlajše tudi likovne delavnice, v nedeljo pa so teden zaključili s žegnanjem in z gasilsko veselico.
Patricija Babosek
Mostje • 15. srečanje motoristov
Foto: Patricija Babosek
Minuli vikend, v petek in soboto, so se na 15. mednarodnem srečanju motoristov v Mostju zbrali motoristi iz vse Slovenije. Srečanje je pripravilo domače društvo MK Kurent, ki je udeležence popeljalo na panoramsko vožnjo, manjkal pa ni niti erotični program in alkohol, kije tekel v potokih. Kljub novi lokaciji je srečanje privabilo mnogo obiskovalcev, tistih, ki so se pripeljali z motorji, in tistih, ki so si motorje prišli le pogledat od blizu. Petkov večerje minil v znamenju zabave in glasbe, v soboto pa so se odpravili na panoramsko vožnjo, te pa se je udeležilo okrog 350 motoristov. Pred ptujsko mestno hišo jih je pričakal in nagovoril podžupan Mirko Kekec. Sobotni večer se je zaključil z zabavo, kjer so za erotični program poskrbele striptizete, za glasbo pa Pero Lovšin.
Patricija Babosek Valentin Odar
Ljutomer • Priprave na Prieški sejem
Tudi na letošnjem, že 25. Prleškem sejmu, ki ga v soboto, 8. avgusta, pripravlja Turistično društvo (TD) Ljutomer, pričakujejo številne udeležence iz domala vse Slovenije. Sejem že vrsto let predstavlja osrednjo gospodarsko, turistično in zabavno prireditev, ki si jo ogleda tudi do 10 tisoč obiskovalcev. »Vsa leta se trudimo, da na sejmu združimo in predstavimo najbolj množično in raznovrstno obliko ponudbe in s tem ponazorimo sejemsko dogajanje iz leta 1905, ki ga je na filmski trak posnel prleški rojak dr. Karel Grossmann,« pravi predsednik TD Ljutomer Valentin Odar. Letos bo sejem že drugič na prostoru prenovljenega Glavnega trga v mestnem središču.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Ormož • Ustanovili občinski odbor SNS
Slovenska nacionalna stranka je tukaj!
Sredi maja so člani in simpatizerji ustanovili občinski odbor Slovenske nacionalne stranke Ormož. Petčlansko predsedstvo sestavljajo Ivan Trstenjak, Jani Ivanuša, Dušan Cvetko, Slavko Rajh in Denis Jurčec. Že nekaj let so odlašali z ustanovitvijo, čeprav je stranka imela v ormoškem okolju simpati-zerje in člane že od ustanovitve stranke leta 1991.
Nedavno se je predstavilo predsedstvo OO SNS Ormož: Ivan Trstenjak (z desne), Jani Ivanuša, Dušan Cvetko in Slavko Rajh, Denis Jurčec pa je bil službeno zadržan.
SNS v ormoškem občinskem svetu ni zastopana, saj je splet okoliščin na-nesel, da niso pravočasno vložili kandidatur za občinske volitve. Na dr-žavnozborskih volitvah lani je kandidat Dušan Cvetko dosegel zelo dober rezultat in zbral kar 750 glasov, oziroma 8, 75 %. Za poslanski sedež mu je zmanjkalo 5,5 glasov, je povedal Jani Ivanuša, ki je povzel besedo.
V predsedstvu so predstavniki iz vseh področij javnega življenja, ki si ne predstavljajo razvoja gospodarstva brez razvoja industrijskih obratov. V obrtni coni je praznina, čeprav obrtne cone še v tako malih občinah uspešno delujejo. Spomnil je tudi, kakšen hrup so politiki delali ob zaprtju sladkorne tovarne, naredil pa ni nihče nič.
„V Ormožu pa trenutno edini industrijski hrup predstavlja mogočna klima na policijski postaji. Očitno gre za ruski model, saj ustvarja nemogoč hrup v bližnji in širši okolici. Deluje nenormalno veliko in tudi, ko ni pogojev za delovanje," se je malo pošalil Jani Ivanuša in nadalje-
val: „Podoba Ormoža je zastrašujoča in posledice so nepredvidljive. Mesto je prazno, dogajanja ni. Vzrok za nastalo stanje lahko pripišemo tudi nesposobnosti in nezaintere-siranosti politikov, ki so bili na oblasti v preteklosti. Še zlasti boleča je za razvoj gospodarstva neuresničena mo-
žnost boljše cestne povezave. Edina svetla točka pri ormoškem gospodarstvu je prihod rojaka Vlada Puklavca, ki je z nakupom zavožene, še ne dolgo nazaj cenjene ormoške kleti, presekal gordijski vozel in bo naredil tržni red pri pridelavi grozdja in posledično vina."
Po mnenju Janija Ivanuše se tudi sedanja politična opcija v Ormožu ne razlikuje prav dosti od prejšnje, izvaja pa le eno in edino obljubo - pre-plastitve cest v občini. Moti ga tudi to, da sedanja oblast deli ljudi v Ormožu na „naše" in „vaše", podobno je bilo menda tudi na prireditvi na
Humu, kamor so se po trditvah Ivanuše vabili le naši, pa čeprav pomeni praznik vseh državljank in državljanov v republiki Sloveniji. Dotaknil se je tudi delovanja občinskega sveta, češ da je v veliki meri nekonstruktiven: „Za njih je gospodarstvo neznanka in se gredo mlatenja prazne slame, nihče me ne bo prepričal, da sta muzej in grajska pristava v teh težkih časih temi, ki bi morali v taki meri zaposlovati svetnike." Ivanuša tudi ni prepričan, da je danes primeren čas, da imamo v občinskem proračunu postavko za pozla-titev kipa pred cerkvijo v Ormožu. Opozoril je še na problem mladih, ki so še vedno brez prostorov, Unterhund in Mestna graba ponoči pa nista pravi zbirališči za mladino.
»Čas Alojzov in Ljudmil je mimo ...«
Ivanuša je župana Alojza Soka pozval, da odstopi zaradi ravnanja v času aretacije nekdanjega ormoškega župnika, saj je kot član zakonodajne oblasti poskušal vplivati na organe pregona in sodno vejo oblasti, da bi se postopki proti omenjenemu
župniku prekinili. Povedal je, da je bilo to ravnanje nezakonito in sramotno in da bi v vsaki demokratični družbi tak župan moral odstopiti: „To se v Ormožu ne bo zgodilo, so pa zato na državni ravni volivci pokazali, kaj menijo o stranki N.Si, da je čas Alojzov in Ljudmil mimo."
Ivanuša je menil, da prisotnost SNS v ormoški politični prostor prinaša svežino in spremembo bodoče politične strukture. V stranki se pripravljajo na volitve 2010. Zeli-jo povečati ugled in članstvo stranke, dobiti vsaj dva do tri svetnike v občinski svet in nastopiti s samostojnim županskim kandidatom. Zahvalil se je še kolegom za sodelovanje in političnim opcijam v Ormožu sporočil „Slovenska nacionalna stranka je tukaj!"
Dušan Cvetko je povedal, da bodo delovali kot samostojna stranka, vendar se bodo v projektih, ki so skupnega značaja, združevali tudi z drugimi političnimi skupinami s podobnimi interesi. Delovali bodo na območju celotne upravne enote Ormož in se trudili še bolj pluralizirati politično udejstvovanje. Viki Klemenčič Ivanuša
Sveta Ana • Otvoritev Grafonževe domačije
Etnološki biser v Slovenskih goricah
V sklopu Aninega tedna, ko pri Sveti Ani v Slovenskih goricah praznujejo občinski praznik, so v petek slovesno odprli obnovljeno Grafonževo domačije v Zgornji Ščavnici 58, ki so jo popestrili tudi s kulturnim programom.
Gospodar domačije Janez Urbanič, ki ga domačini kličejo »Ježov Janezek«, je v veliki meri zaslužen za otvoritev. Kot je bilo uvodoma povedano, je bila Grafonževa domačija vedno objekt, ob katerem se človeku nehote ustavi oko, a jo je leta 2005 požar dodobra uničil. Hiša, ki je bila zgrajena leta 1841, je bila cimpra-na in ometana z blatom, imela pa je tudi slamnato streho. Janez Urbanič je povedal, da je bil eden izmed gospodarjev tudi njegov praded, ki je bil dober gospodar, tukaj pa se je rodil tudi njegov ded. Nazadnje so tu živeli sestri in brat, vendar niso imeli naslednikov, zato so to kmetijo predali njemu in njegovi družini. Kmetija, ki je del domačije, je bila za tiste čase precej velika, zato je bilo potrebno kar precej parov pridnih rok za delo; sem so namreč hodili delat ljudje iz bližnjih krajev »v tabrh«, kot je v šali povedal Urbanič pa so »v tabrh« v zadnjih letih hodili tudi njegovi prijatelji, ki so mu pomagali pri obnovi domačije. Po požaru, ki je kmetijo doletel leta 2005, je na pomoč priskočil na pomoč župan Silvo Slaček,
ki je dal pobudo, da bi hišo obnovili s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo.
Zupan Silvo Slaček je ob tej priložnosti povedal, da mu v teh dneh, ko praznujejo Anin teden, misli večkrat pobegnejo v leto 2005, natančneje v 16. december, ko je izvedel, da je pogorela Grafonževa hiša pogorela. To je bila takrat novica, ki je pretresla celotno občino, saj obstaja prav posebne vrste navezanost na to domačijo s strani večine prebivalcev. »Zato sem se takoj po nasto-
pu funkcije župana občine lotil vseh potrebnih postopkov in aktivnosti, ki bi lahko pomagale Urbaničevim pri čimprejšnji sanaciji,« je povedal župan. Tako so leta 2007 z občinskim odlokom razglasili Grafonževo domačijo za etnološki spomenik lokalnega pomena. Kmalu so začeli s pridobivanjem potrebne dokumentacije, kasneje pa s prijavo na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje potrebne obnove. Ob vseh teh postopkih jim je nudil strokovno pomoč mariborski
zavod za kulturno dediščino, še posebej direktor tega zavoda Srečko Štajnbaher, za kar so se mu na slovesnosti tudi posebej zahvalili.
Domačijo je blagoslovil škof Jožef Smej, sicer tudi častni občan občine, trak pa so slovesno prerezali župan Silvo Slaček, gospodar domačije
Janez Urbanič in direktor Zavoda za kulturno dediščino Maribor Srečko Štajnbaher.
Bogat kulturni program, ki je spremljal otvoritev, je obiskovalce popeljal v preteklost, tiste malo starejše je spomnil na njihovo mladost, malce mlajši pa so prav tako imeli priložnost videti, kako
so dela potekala nekoč. Etnografska skupina Turističnega društva Sveta Ana je namreč pripravila prikaz žetve in mlatenja pšenice, nastopili pa so še člani folklorne skupine KD Sveta Ana in brata Rajter na harmoniki.
Patricija Babosek
ku Stajnbaherju podaril sliki, ki sta nastali pred nekaj leti na li- Grafonževa domačija je bila zgrajena leta 1841, požar jo je uničil pred štirimi leti, letos pa je znova kovni koloniji v okviru občinskega praznovanja.	zasijala v vsej svoji lepoti.
Ptuj • Art Ptuj 2009 - glasba in sodobna vizualna umetnost
Dogajanje, ki navdušuje in povezuje
Če je kdaj Ptuj poln umetniškega navdiha vseh vrst, je to v teh dneh, ko poteka Art Ptuj 2009, v katerem sta združila moči KUD Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana, ki sta pripravila Mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays in glasbeni festival Arsana.
Festival je preplet vrhunske glasbe, likovne umetnosti, plesa, kulinarike, književnosti, zabave in še veliko drugega. Od 24. julija, ko se je začel, do petka, 31. julija, ko se bo zaključil, je oziroma bo vsak lahko našel nekaj zase. Duh in dela zadnjega julijskega tedna pa bodo živeli še nekaj časa, saj bodo stvaritve šeste mednarodne likovne kolonije Art Stays na ogled na več razstavah, ki bodo odprte do konca avgusta. Odprli jih bodo zadnji dan festivala.
Organizatorja festivala Art Ptuj 2009 sta zadovoljna s potekom festivala, ki ju je prvič združil. V imenu Društva za glasbeno umetnost Arsana je Mladen Delin povedal, da jih je odziv presenetil. Vedeli so, da so pri-
Foto: Črtomir Goznik
V sklopu mednarodnega festivala sodobne umetnosti Art Stays poteka tudi likovna kolonija; na fotografiji slikar Andrej Božič.
pravili kvalitetni program, niso pa mogli vedeti, kako se bodo Ptujčani in drugi obiskovalci
festivala na program odzvali. Že odprtje festivala je v petek v slavnostno dvorano ptujskega
Cirkulane • 3. Aninski tek
Predsednik cirkulanskega športnega društva, ki je bilo organizator teka, Ivan Hemetek je bil sicer z udeležbo in izpeljavo športnega večera zelo zadovoljen, vendar je kljub temu pripomnil: „Če štejemo Aninski tek kot športno prireditev občine Cirkulane, gre res za rekordno udeležbo, vendar pa je tudi res, da ima ta tek svoje korenine v nekdanjem borlskem teku, kjer pa je bilo število tekačev še večje, preseglo je celo cifro 150! Naša želja in cilj je, da v prihodnje podremo ta rekord!"
Letos, predvsem po zaslugi izjemne vročine, ki je iz tekačev in tekačič izžemala curke potu, tudi ni padel rekord proge, časi najboljših pa so bili kljub temu odlični.
Ženske so od štarta do cilja morale preteči skupno 9,4 kilometra v dveh krogih po 4,7 kilometra, moški pa so tekli tri kroge po dobrih 7 kilometrov, skupno torej kar 21 kilometrov.
V moški konkurenci, kjer je
Zmagovalno lovoriko Aninske-ga teka v ženski konkurenci si je letos že tretjič zaporedoma pritekla Daneja Grandovec iz Maribora (v moški konkurenci je zmagal Jože Čeh).
teklo 56 prijavljenih mladih in starih tekačev, je prvi na cilj pritekel izkušen goski tekač, sicer tudi večkratni slovenski repre-zentant v gorskem teku, Jože Čeh z Jurovskega dola, drugo mesto si jejritekel Zdenko Kle-menčič s Črešnjevcev, tretje pa Bojan Brus z Žepovcev.
Absolutna zmagovalka letošnje ženske tekaške konkurence, v kateri je bilo 19 tekmovalk,
Foto: Črtomir Goznik
S plesnega performanca Gravitacija domišljije Martine F. Stirm in Ryuze Fukuhare v Miheličevi galeriji.
Čast ubranila 11-letna Vanja
Tretji Aninski tek je letos zabeležil rekordno udeležbo; pod vročim soncem petkovega poznega popoldneva je namreč podplate copatov brusilo kar 75 tekmovalk in tekmovalcev iz skoraj celotne države, pa tudi iz sosednje Hrvaške.
je letos že tretjič zaporedoma Daneja Grandovec iz Maribora, srebrni pokal si je pritekla mlada Hrvatica s Krapine Nevija Le-ljak, tretja pa je skozi cilj pritekla Bernarda Ivančič iz Ormoža.
Na zaključni prireditvi po teku so organizatorji razglasili še zmagovalce po posameznih podkategorijah in resnici na ljubo je treba povedati, da se Cirkulančani kot tekači, vsaj letos, niso kaj posebej izkazali. Na tekmovalni progi jih je bilo vsega skupaj komaj 1l (8 moških in 3 ženske), čast občine Cirkulane pa je tako ubranila le enajstletna Vanja Anžel, ki si je brez konkurence lahko pripela lento najmlajše tekačice. Glede na pogoje teka in dolžino proge gre mladi Cirkulančanki še kako čestitati. Za najmlajša tekmovalca sta bila razglašena 13 - letna Dejan Kosi in Jože Tašner, lenta najstarejšega tekača pa je tokrat pripadla 78 -letnemu Poldetu Dolencu iz Maribora.
SM
gradu pritegnilo številne. Večer ruskih klasikov Prokofjeva in Stravinskega, glasba 20. stoletja z ljudskimi motivi, je presegel pričakovanja; nastopila sta slavni umetniški par sopranistka Miomira Vitas in pianist Kostantin Bogino. Navdušil je tudi ruski večer Vse moje ljubezni, ki je izzvenel v povezovanju slovenske in ruske kulture. Tretji dan, posvečen argentinskemu tangu, je bil že prvi vrhunec festivala, koncert je bil v celoti razprodan. V tem večeru so se domači umetniki povezali s tujim, gost je bil priznani umetnik Marko Hatlak na akordeonu, zasedbo Ars Tango sestavljajo Ptujčani, k sodelovanju pa so povabili še plesalce PC Mambo. Na podoben odziv računajo organizatorji tudi v prihodnjih dneh, ko bodo nastopili še številni priznani
slovenski in tuji umetniki, ki so prišli v mesto ob Dravi, da bi mu pomagali poiskati in soustvariti
njegovo kulturno identiteto in jo nadgraditi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V klubu Gemina XIII. je v soboto zvečer potekal večer Gershwina s triom Livingstone Jazz Band in Boškom Petrovičem, ki zna navdušiti občinstvo povsod po svetu.
Juršinci • 14. praznik gospodinj
Na gospodinji dom stoji!
Društvo gospodinj Juršinci vsako leto pripravlja praznik gospodinj, letošnji je bil že 14. S tovrstnimi srečanji želijo izpostaviti vrednote gospodinje, ki je osnova doma in družine.
Vročina je tekače na dolgi progi kar hudo zdelovala; na cilj pa so le pritekli vsi.
Članice društva so letos vabile pod geslom »Jejmo zdravo, dobrote iz bučk in prleške slaščice«. Tudi letos so pripravile razstavo živil, ki so rdeča nit prireditve. Tako so letos, na sicer skromnejši razstavi, razstavile bučke in posvetile pozornost zdravi zelenjavi.
Zbrane je nagovorila predsednica društva Marta Toplak, ki je povedala, da gospodinje vsako leto priredijo srečanje v čast praznika gospodinj po žetvi, ko je pšenica pod streho in je poskrbljeno za kruh. Od tam naprej pa napoči delo gospodinje. Govorila je tudi o spoštovanju hrane in tistega, ki jo pripravlja. Tovrstna srečanja so namenjena predvsem izpostavitvi vrednote gospodinje, ki je osnova vsakega doma in družine. Na ta dan gospodinje odprejo svoja vrata in ponudijo svoje dobrote.
Zbrane je nagovoril župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je opozoril, da je število obiskovalcev premalo, saj je za take
Marta Toplak.
Foto: Patricija Babosek
prireditve potreben trud organizatorjev, ti pa radi vidijo, da ga ljudje počastijo z obiskom. Povedal je še, da sta delovanje društva in širjenje tovrstne kulture in mišljenja pomembna za lokalno skupnost.
Uradnemu delu sta sledila otvoritev razstave in družabno srečanje.
Patricija Babosek
Letošnjo razstavo so zaznamovale bučke.
Foto: Patricija Babosek
Foto: SM
Ormož • Pogovarjali smo se z novim komandirjem
Postaja ob meji ima svojo specifiko
Policijsko postajo (PP) Ormož od 1. julija vodi Edvard Cvetko iz Polenšaka. Seveda nas je zanimalo, kdo je novi komandir in kakšne cilje bo zasledoval na novem delovnem mestu.
Poznate Ormož ali ste se znašli na povsem neznanem terenu?
E. Cvetko: Ormož poznam še iz osnovnošolskih časov. Od 5. do 8. razreda sem obiskoval osnovno šolo pri Sv. Tomažu, občasno pa so bile kakšne športne ali kulturne aktivnosti tudi v Ormožu.
Kakšna je bila vaša dosedanja poklicna pot?
E. Cvetko: V policiji sem od leta 1991. Policijsko pot sem začel v Ljubljani še kot miličnik. Kot klasični karier-ni policist sem napredoval od navadnega policista do vodje patrulje, vodje policijskega okoliša, vse do leta 1999, ko sem po končani Visoki policijski šoli prevzel delo pomočnika komandirja PP Ljubljana-Center. Po treh letih sem postal komandir Postaje železniške policije, nadaljeval sem kot komandir PP Ljubljana-Bežigrad, zadnja tri leta sem bil komandir PP Ljubljana-Vič. Imam 18 let policijske službe. Moja pot je bila pestra. Preizkusil sem vse, kar je bilo mogoče na lokalnem nivoju.
Ljubljana je povsem druga zgodba kot Ormož. Lahko primerjate obe službi?
E. Cvetko: Sedaj prvič delam v majhnem kraju. Težko je primerjati Ljubljano in Ormož, ker gre za čisto drugačno okolje. Ljubljana je zelo obremenjena, dnevno se zvrsti veliko dogodkov, tu jih je precej manj. So pa zato specifični, posebnost je gotovo obmejna lega na meji s Hrvaško.
Kaj ste se že naučili o svoji novi policijski postaji?
E. Cvetko: Policijska postaja Ormož deluje na 212 kvadratnih kilometrih, na katerih v treh občinah živi približno 17700 ljudi. Policisti nadzirajo 42 kilometrov schengenske meje, od tega skoraj 7 kilometrov po vodi. Sama postaja je nova, kar omogoča dobre delovne pogoje. Z vsem ostalim: strukturo, delom, vzdušjem in problemi, ki se vežejo na PP Ormož, pa se počasi seznanjam. Gre za večjo policijsko postajo, veliko policistov je zadolženih za samo mejo.
Katerim nalogam nameravate posvetiti še posebno pozornost?
E. Cvetko: Še posebej nameravam delati s kadri, ki so naš največji potencial. V zadnjih letih je bilo veliko policistov zaposlenih na novo in tem je potrebno posvetiti dodatno pozornost. Pomembno je tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in institucijami, kar je utečeno že iz preteklosti.
Te dni ste dobili polletno poročilo o varnostnih trendih. Kaj kažejo podatki za PP Ormož?
E. Cvetko: V polletnem poročilu so malo izstopajoči podatki s področja nasilja v družini in gospodarske kriminalitete. To dvoje je v povečanju. Treba je povedati, da smo dali postopkom na področju nasilja v družini velik poudarek. Te primere so včasih obravnavali kot prekršek, danes pa jih obrav-
navamo kot kaznivo dejanje. To je hujša oblika, ki za seboj potegne tudi več ukrepov, kot so prepoved približevanja, pridržanje storilcev, ipd. V policiji je bila že pred časom podana usmeritev, da se tej problematiki posveti več pozornosti. In če se nečemu bolj posvetiš, je posledično tudi več ukrepov.
Med gospodarskim kriminalom pa gre predvsem za poslovne goljufije in podobna kazniva dejanja. Podatki za ostala temeljna področja policijskega dela kot so cestni promet, javni red in mir ter področje državne meje in tujcev, so primerljivi z lanskimi rezultati. Ampak eno je statistika, drugo je vsebina, ki
se ji je treba posvetiti.
Čemu pripisujete porast družinskega nasilja in zanemarjanja otrok, najbolj drastičen se je zgodil v Mihovcih, te dni pa smo lahko brali, da sta starša pustila v razgretem avtu dojenčico, 5-letni otrok je v ranih jutranjih urah brez nadzora taval med bloki?
E. Cvetko: To je zanimiva tematika, ki bo potrebna širše preiskave, da se ugotovi, kaj je tisti vzrok, ki pripelje do teh dogodkov. Ne bi upal dajati sodb in ne morem komentirati drugih služb, saj nisem pristojen za to. Za sam primer v Mihovcih pa vem, da so kolegi naredili vse, kar
je bilo mogoče. V naši službi je veliko usposabljanj, ki nam pomagajo prepoznati znake, ki vodijo k nasilju v družini. Kljub temu pa se posamezno kaznivo dejanje lahko zgodi kadarkoli, ker nihče ne ve, kaj se dogaja v glavi posameznika. V nekaterih družinah se kršitve večkrat ponavljajo, kljub našim represivnim ukrepom. Sorodniki pogosto od nas pričakujejo še več, da bomo kar povprek zapirali ljudi. Ampak tako ne gre, spoštovati moramo okvire, ki so predpisani za naše delovanje.
S kakšnimi pričakovanji ste prišli v Ormož?
E. Cvetko: Želim si, da bi kot komandir maksimalno dobro in uspešno opravljal
svoje delo, to je vodenje in koordiniranje policistov in čimboljše sodelovanje z lokalno skupnostjo. Rad bi, da nadgradimo obstoječe stanje in da se ljudje, zaradi katerih smo tukaj, počutijo varnejše na cestah, v svojih domovih, na javnih prireditvah. Po pripovedovanju kolegov je vzpostavljen odličen odnos s prebivalci ob državni meji. Pred leti so bili morda presenečeni nad večjim številom policistov, a po začetnih nesporazumih je nastalo zelo dobro sodelovanje. Na prehajanju mejnih točk ni težav in tega si želimo tudi v bodoče, saj smo policisti lahko uspešni le skupaj z občani.
Prebivalci včasih tožijo tudi, da je pri nas prisotnost policije včasih malo moteča. Od Ljubljane do Ptuja ni nobene kontrole, potem pa jih lahko vidite na nekaj kilometrih tudi več?
E. Cvetko: To je specifi-ka krajev, kjer živimo. Smo na schengenskem območju, kjer se izvaja poostrena kontrola, ker smo vrata v Evropo. Ob tem smo seveda prisotni tudi na cestah in opravljamo tudi druga policijska opravila, ne samo varovanje državne meje. Zato imajo ljudje v manjšem mestu občutek, da nas nenehno videvajo. To je bistvena razlika od Ljubljane, kjer policisti lahko gredo vsak dan mimo bloka, pa jih nihče še opazi ne. Če se pa tukaj policijska patrulja pelje skozi vas, pa to vsi vedo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Videm • Podpis pogodbe za zložbe Videm II.
Komasacija na 220 ha zemljišč
V prostorih videmske občine sta prejšnji teden župan Friderik Bračič in direktor Geodetskega zavoda Celje Dominik Bovha podpisala pogodbo v vrednosti nekaj manj kot 294.000 evrov za izvedbo zložb kmetijskih zemljišč v Vidmu, pretežno na območju KS Lancova vas.
Gre za 220 hektarov veliko območje, na katerem je po besedah Bovhe okrog 600 parcel, ki jih bodo združevali v dogovoru z lastniki.
Celotna vrednost izvedbe komasacije na območju Videm II sicer znaša dobrih 346.000 evrov. Večino potrebnega denarja, gre za 288.466 evrov, je nepovratnih sredstev, ki jih je občina Videm pridobila iz proračuna kmetijskega ministrstva, slabih 58.000 evrov pa bodo dodali iz lastnega proračuna.
„Po pogodbi, ki smo jo danes podpisali, morajo biti zložbe dokončane najkasneje do pomladi 2011. Osebno
sem zelo zadovoljen, da smo po vseh doslej opravljenih postopkih prišli do faze, ko se bo komasacija dejansko lahko začela na samem terenu. Zložbe dejansko predstavljajo osnovo za racionalnejše kmetovanje z manj stroški in s tem tudi ugodnejšo štartno osnovo pri oblikovanju cen pridelkov za naše pridelovalce. Upam, da bomo komasacijo v prihodnjem obdobju uspešno zaključili še na zadnjem predvidenem območju, to je na območju Videm I„ ki obsega prav tako približno 220 hektarjev kmetijskih zemljišč v KS Pobrež-je," je vidno zadovoljen ob podpisu pogodbe povedal
Župan Vidma Friderik Bračič in direktor izbranega izvajalskega podjetja, Geodetskega zavoda Celje, Dominik Bovha, sta minuli teden podpisala pogodbo v vrednosti slabih 294.000 evrov za izvedbo zložb na območju Videm II. (KS Lancova vas)
župan Bračič.
Bovha je k temu dodal, da so postopki pred podpisom pogodbe trajali kar tri leta, saj je bilo potrebno zagotoviti strinjanje vsaj 80 % lastnikov zemljišč za začetek operativnega postopka, sicer pa zložbe trenutno tečejo v več občinah oziroma skoraj po celotnem Ptujskem in Dravskem polju. „Seveda je za začetek postopka ključen interes lastnikov; brez omenjenega večinskega skupnega stališča zložbe niso možne. Trenutno ob Vidmu potekajo še v občinah Mar-kovci, Dornava in Kidričevo. Skupno je tako v postopku okoli 1000 hektarjev kme-
tijskih zemljišč," je povedal Dominik Bovha in še dodal, da se po podpisu pogodbe za geodetska dela postopki začno z določitvijo zunanjih, obodnih mej celotnega zlož-benega območja, nato sledi določanje vrednosti posameznih parcel in odmeritve infrastrukturnih objektov (cest, potokov ipd., op.a.a) z odmero eventualnih ohišnic, nato pa bo, predvidoma v začetku naslednjega leta sledila še projekcija določitev novih parcel, na katero bodo seveda vabljeni vsi vključeni lastniki in kjer bodo lahko povedali svoje mnenje oz. morebitne pripombe.
SM
Foto: SM
Grajena • Deveti krajevni praznik
Svoje uspehe gradijo na prostovoljstvu
V soboto, 25. julija, so v ČS Grajena pripravili osrednjo slovesnost ob letošnjem 9. krajevnem prazniku. Tokrat so se zbrali v novem športnem parku Grajena. Dogajanje so obogatili s kulturnim programom, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji nogometa.
Foto: Črtomir Goznik
V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, ljudski pevci KD Grajena in Moški pevski zbor KD Grajena (na fotografiji).
GRAJENA
m\	Mik
Foto: Črtomir Goznik
Ob 9. krajevnem prazniku ČS Grajena so priznanja prejela tri društva: PGD Grajena, Kulturno društvo Grajena in ŠD Grajena, ki skupaj delujejo že 149 let.
V prazničnem govoru je predsednik ČS Grajena Andrej Rebernišek spomnil na opravljeno delo med dvem praznikoma, ki je bilo zelo plodno in razburljivo. 15. avgusta lani je večina gospodinjstev v spodnji Grajeni, Mestnem Vrhu, delu Grajenščaka in Krčevini pri Vurbergu ostal brez strehe nad glavo, popolnoma je bila uničena večina kmetijskih kultur, nastala je ogromna škoda.
»Danes je škoda v glavnini sanirana. To dokazuje, da so v ČS Grajena doma pridni in vestni ljudje. Zahvala gre vsem, ki so na kakršnikoli način pomagali sosedu, znancu, sorodniku, prav posebna zahvala pa gre našemu PGD Grajena, našim gasilcem, ki so s svojo požrtvovalnostjo in nesebično pomočjo pomagali vsem, ki so potrebovali pomoč. Ne moremo pa biti zadovoljni z višino pomoči, ki jo je država preko občine namenila za sanacijo tega območja, borih 220 evrov na gospodinjstvo. Upajmo, da zadeva še ni končana in da bodo na to območje še prišla sredstva.
Veliko se je med dvema praznikoma dogajalo na investicijskem področju. Pridobili smo služnostne pravice za primarni vod kanalizacije do centra Grajena, kar bo omogočilo pripravo projektne dokumentacije in pridobitev evropskih sredstev za njeno
izgradnjo. H koncu smo pripeljali projekt označevalnih tabel, začeli smo ga pred tremi leti. Prve smo že namestili, do konca avgusta jih bomo postavili na območju cele četrti. V teku je obnova doma krajanov Grajena. Odločili smo se za temeljito obnovo, vključno s sanacijo zaradi vlage, ki bo končana v letu 2010. V PGD je pred kratkim dobilo novo vozilo.
Skorajda pa ni seje sveta ČS, na kateri ne bi govorili o problematiki cestne infrastrukture. Dejstvo je, da imamo od skupnih 40 km cest še zmeraj okrog 16 km makdam-skih. Neurja z močnimi nalivi uničujejo bankine, s tem pa se zmanjšuje varnost na naših cestah. Na pobudo MO Ptuj smo organizirali sestanek s
krajani, v pripravi je namreč izbor koncesionarja, da bi se v naslednjih letih modernizirale vse ceste. Organizirali smo 22 sestankov s krajani na posameznih odcepih, izvolili gradbene odbore in se dogovorili o zagotavljanju zemljišč v javno dobro ter o možnostih sofinanciranja. V tem trenutku že poteka modernizacija ceste v Krčevini pri Vur-bergu. Največja pridobitev med dvema praznikoma pa je objekt športnega društva,« je o pridobitvah med dvema praznikoma povedal Andrej Rebernišek.
V imenu MO Ptuj je Gra-jenčane v soboto pozdravil podžupan Mirko Kekec ter ob nesebičnosti in požrtoval-nosti, ki so jo izkazali ob lanski katastrofalni toči, posebej
pohvalil njihovo izstopajočo prostovoljnost, ki jo je čutiti na slehernem koraku v tej če-trtni skupnosti.Tudi športni objekt, ki so ga v soboto svečano odprli, je rezultat tega. Vanj so vgradili več kot šest tisoč ur prostovoljnega dela. Tega jim ne more vzeti nihče . ne država, ne nobena ujma.
Ob 9. krajevnem prazniku so zaslužnim organizacijam oziroma društvom podelili priznanja. Letos so priznanja prejela tri društva: PGD Grajena, Kulturno društvo Grajena in Športno društvo Grajena. PGD
Grajena je priznanje prejelo za uspešno delovanje na področju požarne preventive, predvsem pa za nesebično humanitarno delo po neurju 15. avgusta 2008. Kulturno društvo Grajena je priznanje prejelo ob 60-letnici uspešnega in aktivnega delovanja na področju razvoja kulture v kraju. S svojimi sekcijami -dramsko skupino, moškim pevskim zborom in ljudskimi pevci - je nepogrešljivo na vseh prireditvah v kraju. Športno društvo Grajena pa je priznanje ob 9. krajevnem prazniku prejelo za prizadev-
nost in požrtvovalnost na področju športnih aktivnosti.
Dogajanje ob prazniku so obogatili s kulturnim programom; pripravili so ga moški pevski zbor Grajena pod vodstvom zborovodje Rudija Mohorka, ki je zapel tudi gra-jensko himno, ljudski pevci KD Grajena, ki jih vodi Albin Kramberger, in učenci OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena pod mentorstvom učiteljice Romane Pukšič. Praznično druženje, ki se je začelo po drugi nogometni tekmi, je trajalo pozno v noč.
MG
Ptuj • Musica ponovno vabi na koncert
S turneje po Balkanu na domače odre
Ptuju in okolici sedaj gotovo že dobro znani vokalni ansambel Musica v teh dneh končuje dolgo, predvsem pa raznoliko glasbeno sezono. V preteklem tednu so pevci realizirali svoj doslej najobsežnejši projekt - balkansko turnejo, v tem tednu pa se po dveh mednarodno obarvanih koncertih odpravljajo na poletni počitek.
Da gre za zelo živo vokalno zasedbo, zagotovo potrjuje preko 40 koncertov po Sloveniji, nekaj v Franciji in Avstriji, od tega 10 v pretekli polovici leta. Skupina svoje redno in dinamično delo izkazuje še na območnih in državnih revijah malih pevskih skupin, na izobraževanjih in seminarjih ter na priložnostnih nastopih in prireditvah v MO Ptuj.
Letošnja sezona se je s slovenskih odrov, ki jih je Musica v tem času že dodobra spoznala, podaljšala na balkanske odre, od koder se je skupina to nedeljo vrnila z devetdnevne koncertne turneje, s katero je prispevala skupek koncertov in nastopov v prid medkulturnega povezovanja ter dviga kulturnega dialoga med narodi.
S sodelovanjem na koncertu v Beogradu pa je Musica že ob koncu maja pripravila uspešno uverturo v omenjeno balkansko turnejo. V dvo-
rani Ilije M. Kolarca, ki jo je napolnilo 800 obiskovalcev, je ob dveh uspešnih beograjskih zborih - zboru Canticum Novum ter Belcanto - ter ob spremljavi orkestra izvedla Davidove psalme Leonarda Bernsteina. S pozitivnim odzivom na povabilo umetniškega vodje zbora Canticum Novum, g. Stepana Zekiča, je Ptuj v Beogradu tako dobil še enega uspešnega kulturnega ambasadorja.
Od Beograda preko Budve do Sarajeva
m
Odločitev za turnejo so v skupini snovali že dalj časa, dokončno pa se je porodila iz želje in potrebe po kon-certiranju na mednarodnih odrih in spoznavanju sveže zborovske publike. Takšna motivacija je bila dobrodošla iztočnica za organizacijo
koncertov v nekaterih večjih mestih bivše skupne države. Ob ugodnih in gostoljubnih odzivih tam delujočih vokalnih zasedb je tako Vokalni ansambel Musica v Budvi nastopil z žensko vokalno skupino Harmonija, v Splitu z moško zasedbo Cantores Maruli, v
Sarajevu pa koncertiral še z moškim vokalnim ansamblom Bassett. Turneja, ki je potekala od Beograda preko Podgorice do Budve, Dubrovnika, Splita, Mostarja in se z zadnjim balkanskim večerom zaključila v Sarajevu, je ob omenjenih koncertih s
slovensko ljudsko in umetno pesmijo, ki sta bili sestavni del koncertnega repertoarja, bogatila še ulice in razveseljevala mimoidoče in naključne poslušalce v vseh omenjenih mestih.
... spet na Ptuj
Že od ideje naprej je priprava gostovanja izhajala iz vzpostavljanja možnosti nadaljnjega sodelovanja med skupinami. Moški vokalni ansambel Bassett iz Sarajeva bo tako že v sredo, 29. julija, vrnil gostovanje na Ptuju, ko bo v okviru festivala Art Ptuj 2009 z Vokalnim ansamblom Musica v Slavnostni dvorani ptujskega gradu ob 20.30 izvedel skupni koncert, dan zatem, v četrtek, 30. julija, s pri-četkom prav tako ob 20.30, pa z glasbo balkanskih narodov napolnil še »Kavklerjevo klet« v Makolah.
Musica z umetniškim vod-
jem Robertom Fegušem je že na dan vrnitve koncertirala na poletnem festivalu v Laporju, hkrati pa že snuje ideje o nadaljnjem mednarodnem glasbenem povezovanju. Z nekaj več sodelovalnega duha med ptujskimi zborovskimi poustvarjalci si lahko poslušalci Davidove psalme, ki jih je skupina maja izvajala v Beogradu, zagotovo obetamo tudi na Ptuju.
Vloženo delo in pričujoče nove ideje dokazujejo, da je načrtovanje poletne balkanske turneje Vokalnega ansambla Musica že od začetka klilo iz krepitve pozitivnega mednarodnega dialoga, obenem pa je ves čas z živo kulturo skrbno promoviralo naše prastaro mesto. Morda bi se pevke in pevci, večinoma študenti, ob nekoliko izdatnejši finančni podpori MO Ptuj lahko te turneje še nekoliko bolj sproščeno veselili.
Gospodarstvo po svetu
Foto: webshots.com
Španija • 1200 hektarjev v ognju
Vojska s streljanjem zanetila obsežen požar
Francoska vojska je pri strelskih vajah v okolici mesta Marseille na jugu Francije v sredo popoldne zanetila požar, poročajo tuje tiskovne agencije. Ogenj je zajel več kot 1200 hektarjev grmičevja, gasilcem pa ga je davi uspelo omejiti in je pod nadzorom. Zaradi požara, ki ga gasi skoraj 500 gasilcev, so morali izseliti prebivalce doma za starejše in invalidskega centra, žrtev pa k sreči ni bilo.
Prefekt regije Provence-Alpes-Cote-d'Azur Michel Sappin je dejal, da je »nezaslišano«, da je vojska izvajala vajo, ne da bi pri tem upoštevala nevarnosti, ki pretijo v tem letnem času.
Več požarov pa divja na severozahodu španske regije Katalonija. Zaradi požarov so morali celo prekiniti železniški promet na hitri progi med Madridom in Barcelono, poročajo tuje tiskovne agencije.
V požaru v bližini kraja Horta de Sant Joan so v sredo umrli štirje gasilci, dva pa sta bila huje ranjena, izseliti pa so morali tudi več ljudi. Gašenje požarov sicer otežujejo zelo visoke temperature - v sredo so dosegle 38 stopinj - ter močan veter.
Požari so v Španiji poleti pogosti, čeprav jih je bilo v preteklih dveh letih manj kot v letih pred tem. Leta 2005 je namreč pogorelo 155.000 hektarjev, leto kasneje pa celo 188.000.
Eno smrtno žrtev je zahteval tudi gozdni požar na Sardiniji. Umrl je kmet, ki je skušal rešiti čredo, ki je bila na paši, še enega kmeta pa pogrešajo. Oblasti so sicer evakuirale območje požara, potem ko so se ognjeni zublji približali hišam. Ta italijanski otok je sicer zajel vročinski val s temperaturami okoli 45 stopinj Celzija, piha pa tudi močan veter, ki pomaga razpihovati požar, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Lani so gozdni požari v Italiji zahtevali štiri smrtne žrtve, leta 2007 pa kar 12. Tedaj je Italija zabeležila eno najhujših sezon; v okoli 7000 požarih je bilo uničenih preko 100.000 hektarov gozdov. (sta)
Zagreb • Gneča na kandidatnih listah
Pusiceva objavila kandidaturo za predsednico Hrvaške
Predsednica nacionalnega odbora za spremljanje hrvaških pogajanj z EU in poslanka Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesna Pusic je v petek napovedala svojo kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah. Pusiceva je prva kandidatka za omenjene volitve, potem ko je svojo kandidaturo že napovedalo več hrvaških politikov.
V HNS so se tako odločili za Pusicevo, predtem pa je kot najverjetnejši kandidat stranke veljal predsednik HNS Radimir Čačic, ki se je udeležil današnje napovedi kandidature.
Na prejšnjih predsedniških volitvah se je v drugem krogu volitev za predsedniški položaj poleg sedanjega predsednika Stipeta Mesica potegovala nova hrvaška premierka Jadranka Kosor. Mesic je po prihodu na predsedniški položaj v začetku leta 2000 zmrznil svoje članstvo v HNS, po dveh predsedniških mandatih pa nima več ustavne pravice, da bi vnovič kandidiral za hrvaškega predsednika. Jutarnji list je na svoji spletni strani ocenil, da bi odločitev HNS lahko odločilno vplivala na pogovore o skupnem predsedniškem kandidatu neformalne opozicijske koalicije, v kateri so še Socialdemokratska stranka (SDP) in Istrski demokratski zbor (IDS). Po nedavnem srečanju vodstev omenjenih strank v Kastvu namreč
niso izključili možnosti skupnega kandidata.
Socialdemokrati so se sicer na strankarskih volitvah odločili, da bo njihov predsedniški kandidat poslanec SDP Ivo Josipovic, medtem ko je IDS objavil kandidaturo svojega poslanca Damira Kajina.
Vladajoča HDZ svojega kandidata še ni izbrala, najbliže kandidaturi pa je vodja poslanske skupine HDZ Andrija Hebrang, ki velja za strankinega jastreba. Kot neodvisni kandidati pa naj bi med ostalimi nastopili tudi starejši sin pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tudmana Miroslav, dolgoletni predstavnik varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Božidar Vukasovic in zgodovinar Josip Jurčevic.
Predsedniške volitve na Hrvaškem bodo konec letošnjega leta ali v začetku leta 2010. (sta)
Bruselj • Slovenija ima zadržke še pri enem poglavju Hrvaške
Sporen prost pretok delavcev
Slovenija je v petek v Bruslju potrdila zadržke zaradi prejudica še pri enem poglavju v pogajanjih Hrvaške z EU, so povedali diplomatski viri pri EU. Gre za poglavje za prost pretok delavcev, ki je pripravljeno za zaprtje. Slovenija ima tako sedaj zadržke pri skupno štirinajstih poglavjih - devetih za odprtje in petih za zaprtje.
Slovenija je zadržek potrdila danes na delovni skupini za širitev v Bruslju iz enakega razloga kot pri vseh preostalih poglavjih - ker je Hrvaška po njeni oceni v pogajalska stališča za odprtje ali zaprtje teh poglavij vnesla elemente, ki prejudicirajo reševanje vprašanja meje. Viri pri švedskem predsedstvu EU so danes o stanju Hrvaške v pogajanjih z EU dejali, da to ne izraža dejanskega napredka drža-
ve kandidatke na poti v EU. »Napredek pri poglavjih ni prav velik. Kot kaže, bo bilateralno vprašanje moralo biti naslovljeno, da bo napredek mogoč,« so menili. »Jasno smo povedali, da bi si močno želeli oziroma da bi bilo zelo dobro, če bi državi uspeli najti načine za rešitev tega vprašanja,« so viri ponovili stališče, ki so ga najvišji predstavniki švedskega predsedstva EU v izjavah o problemu Hrvaške in Slovenije že večkrat poudarili. Kot je znano, je bila za danes v internem koledarju predsedstva načrtovana pristopna konferenca Hrvaške z EU, ki je ne bo, ker napredka ni. Švedsko predsedstvo je sicer predvidelo štiri konference s Hrvaško v šestih mesecih svojega predsedovanja, naslednja naj bi bila načrtovana za 16. oktober.
Hrvaška je doslej odprla 22 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Dejansko se pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno.
Slovenija na problem prejudiciranja meje opozarja pri devetih poglavjih, ki so pripravljena na odprtje: davki, prost pretok kapitala, kmetijstvo in razvoj podeželja, varnost hrane ter veterinarska in fitosanitarna politika, ribištvo, regionalna politika, pravica, svoboda in varnost, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika. Poleg tega Slovenija meni, da se problem prejudiciranja meje v pogajalskih stališčih Hrvaške pojavlja še pri petih poglavjih, pripravljenih za zaprtje: pravo družb, čezevropska omrežja, carinska unija, statistika in od danes še prost pretok delavcev.
Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak
niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke več drugih članic unije. Slovenija je za rešitev problema prejudicev najprej Hrvaški predlagala, naj sporne elemente umakne iz pogajalskih dokumentov, nato je ta problem lani neuspešno poskušalo rešiti francosko predsedstvo z izmenjavo pisem, junija pa so propadla tudi šestmesečna prizadevanja pod vodstvom komisarja za širitev Ollija Rehna s predlogom za način reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU, ker Hrvaška ni želela nadaljevati pogovorov o zadnjem spremenjenem predlogu komisije.
Predsedstvo EU in Evropska komisija sta po propadlih pogovorih poudarila, da morata sedaj državi premisliti in se sami dogovoriti, kako naprej. Slovenija želi pogovore nadaljevati tam, kjer so zastali. Nova hrvaška premierka Jadranka Kosor je bila v četrtek na svojem prvem obisku v Bruslju optimistična, da pričakuje premik na skorajšnjem srečanju s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek sta v četrtek po srečanju s Kosorjevo pozdravila srečanje obeh predsednikov vlad in poudarila, da je to pomembna priložnost. Datum srečanja sicer uradno še ni potrjen, a sestanek naj bi bil zelo kmalu, po neformalnih informacijah naslednji teden.
(sta)
Evropa • Velik porast števila primerov okužb z novo gripo
Prašičja gripa se še naprej vztrajno širi po Evropi
Prašičja gripa se še naprej vztrajno širi po Evropi. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je tako v enem dnevu zabeležil več kot 1600 novih okužb z virusom A H1N1. V 31 evropskih državah, članicah EU in Efte, so oblasti doslej skupno potrdile že več kot 19.400 primerov okužbe z novo gripo.
Največji porast števila okužb so zabeležili v Nemčiji, kjer je nemški center za nadzor bolezni, inštitut Roberta Kocha, v četrtek v roku enega dneva potrdil 600 novih okužb s prašičjo gripo. Večina izmed bolnikov se je vrnila s potovanja, od tega več iz Španije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot so danes sporočili s Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se je virus razširil v že skoraj vse države sveta - trenutno je uradno potrjen v 160 od 193 držav članic WHO - približujemo pa se skoraj 100-odstotni razširjenosti. Virus nove gripe se je sicer prvič pojavil konec marca v Mehiki, 1l. junija pa je WHO razglasil pandemijo.
Od takrat se je virus širil z izjemno hitrostjo. V primerih preteklih pandemij virusov gripe je trajalo več kot šest mesecev, da so se razširili v tolikšni meri, kot se je virus nove gripe v le šestih tednih.
Namestnik generalne direktorice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Keiji Fukuda je kljub temu v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP dejal, da je pandemija še vedno v svoji začetni fazi. WHO se zaveda, da so laboratorijsko potrjeni primeri le »podmnožica« dejanskega števila okužb, zaradi česar se mu zdijo poročila o več kot 100.000 okužbah v Angliji minuli teden verjetna.
Fukuda je še dejal, da ne sme biti nobenega dvoma o varnosti cepiva proti virusu A H1N1, preden pride do ljudi. Strokovnjaki si prizadevajo za izdelavo cepiv pred sezono gripe na severni polobli jeseni. Kot je dejal Fukuda, naj bi bila prva cepiva dostopna septembra in oktobra, preostala pa do decembra ali januarja.
V	Evropi ostaja najhuje prizadeta Velika Britanija, kjer je ECDC doslej zabeležil 11.100 okužb z virusom prašičje gripe. Prav od tu danes poročajo o 26-letni nosečnici, okuženi z virusom nove gripe, ki so jo na specialistično zdravljenje odpeljali na Švedsko.
Britanka je namreč potrebovala posebno zdravljenje, ki vključuje črpanje krvi prek naprave, ki krvi dodaja kisik. V Veliki Britaniji je postopku, imenovanemu zunajtelesna membranska oksigenacija, namenjenih pet postelj v bolnišnici v Leicesterju, a so trenutno vse zasedene, zaradi česar so bolnico prepeljali na Švedsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V	Mehiki so medtem potrdili, da je bil prvi znani primer okužbe z novo gripo šestmesečna deklica s severa države, ki je preživela, prve simptome virusa nove gripe pa je kazala že 24. februarja. Deklica ni imela stika s prašičjimi farmami, so sporočili z inštituta za epidemiološke raziskave v Ciudad de Mexicu. (sta)
Foto: dnevnik.hr
Bruselj - Indeks nabavnih menedžerjev (Purchasing Managers' Index - PMI), ki velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je v območju evra julija v primerjavi z junijem zvišal s 44,4 na 46,8 točke, kar je najvišja raven v zadnjih desetih mesecih in nov znak, da se padanje gospodarske dejavnosti upočasnjuje. Indeks je februarja dosegel rekordno nizko vrednost 36,2 točke, s čimer je bila gospodarska dejavnost v območju evra na najnižji ravni v zadnjih desetih letih in pol. Kljub spodbudnemu gibanju v zadnjih petih mesecih pa se PMI že 14. zaporedni mesec nahaja pod 50 točkami, kar kaže na krčenje dejavnosti v zasebnem sektorju. Je pa trenutna raven PMI vseeno najvišja po septembru 2008, ko je indeks znašal 46,9 točke. Tudi ločeni vrednosti PMI v storitvenem in proizvodnem sektorju v območju evra sta se julija v primerjavi z junijem zvišali. PMI v sektorju storitev se je s 44,7 točke okrepil na 45,6 točke, v proizvodnem sektorju pa z 42,6 na 46 točk oz. na najvišjo raven v zadnjih 11 mesecih, so po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočili iz podjetja za ekonomske raziskave Markit, ki sestavlja indeks PMI.
Stockholm - Nordijska telekomunikacijska družba Telia Sonera je v letošnjem drugem četrtletju ustvarila 600 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Družba je dobiček povečala na račun rasti prodaje in zniževanja stroškov. Prihodki od prodaje Telie Sonere so se v obdobju od aprila do junija okrepili za devet odstotkov na 3,7 milijarde dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Družba s sedežem v švedskem Stockholmu je ob objavi četrtletnih rezultatov sporočila, da za letos načrtuje zvišanje dobička iz poslovanja. Telia Sonera bo namreč nadaljevala z zmanjševanjem stroškov in se tako poskusila izogniti negativnemu učinku padca domačega povpraševanja
Seul - Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics je v luči povečanega povpraševanja po televizijskih sprejemnikih in mobilnih telefonih v drugem četrtletju zabeležil 2250 milijard korejskih vonov (okoli 1,27 milijarde evrov) dobička, kar je za 5,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani in 65,6 odstotka več kot v prvem trimesečju.
Hkrati so se prihodki od prodaje na letni ravni povečali za 15,9 odstotka na 21.020 milijard vonov oz. okoli 11,8 milijarde evrov. V Samsungu, ki je največji svetovni proizvajalec računalniških spominskih čipov in televizijskih sprejemnikov ter zaslonov s tekočimi kristali (LCD) in drugi največji proizvajalec mobilnih telefonov, so ob tem poudarili, da jim je uspelo dobre rezultate doseči navkljub še vedno negotovim razmeram na svetovnem trgu.
Izboljšanje poslovanja je po njihovih navedbah predvsem posledica okrepljenega povpraševanja po zabavni elektroniki in boljših cenovnih pogojev za čipe ter LCD televizorje in zaslone. Prodaja računalniških čipov se je na letni ravni okrepila za 7,2 odstotka, prodaja LCD zaslonov je sicer upadla za 8,1 odstotka, a je Samsung vseeno zabeležil dobiček iz poslovanja v višini 150 milijard vonov (84 milijonov evrov), na področju mobilnih telefonov pa so se prihodki povečali za 27,4 odstotka.
Pariz - Francoski proizvajalec jogurtov in ustekleničene vode Danone je v prvem letošnjem polletju ustvaril 978 milijonov evrov čistega dobička. To je 44 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih 2008, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Čisti dobiček se je ob neupoštevanju izrednih dogodkov, kot je na primer prodaja nekaterih blagovnih znamk, zvišal za 7,6 odstotka na 722 milijonov evrov. Prihodki od prodaje so se znižali za 2,2 odstotka na 7,52 milijarde evrov. V največjem proizvajalcu jogurtov na svetu do konca letošnjega leta ne pričakujejo pomembnejšega izboljšanja ali dramatičnega poslabšanja na trgih, kjer je prisoten.
Obseg prodaje svežih mlečnih izdelkov se je v drugem četrtletju okrepil, in sicer za 2,7 odstotka, potem ko je upadal zadnjih pet zaporednih četrtletij. Prihodki od prodaje teh izdelkov so se v drugem četrtletju zvišali za 0,7 odstotka na 2,14 milijarde evrov.
Divizija ustekleničene vode se še vedno sooča z zmanjševanjem povpraševanja na ključnih trgih, kot so Francija, Španija, Velika Britanija, Nemčija in Japonska. Prihodki od prodaje vode, vključno z Evianom, Volvicom in Aquao, so se ob neupoštevanju izrednih dogodkov v prvem polletju znižali za 1,9 odstotka na 1,35 milijarde evrov.
London - Britanski mobilni operater Vodafone je v prvem četrtletju, ki se je končalo konec junija, v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal prihodke za 9,3 odstotka na 12,5 milijarde evrov (10,7 milijarde funtov). K višjim prihodkom so pripomogli pozitivni učinki menjalnih tečajev, poročajo tuje tiskovne agencije.Družba višje prihodke po poročanju francoske tiskovne agencija AFP pripisuje tudi učinkom združitev in nakupom deležev v drugih družbah, predvsem pridobitvi deleža v Vodacomu. »Še naprej beležimo rast v Indiji in Južni Afriki,« je po poročanju AFP dejal glavni izvršni direktor Vodafonea Vittorio Colao. (sta)
Spodnja Hajdina • Nova arheološka odkritja
Rimska cesta in žarni grobovi
Skupina arheologov iz centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine je pod vodstvom Marije Lubšina Tušek med raziskavami terena na trasi za izgradnjo kanalizacije v Spodnji Hajdini odkrila več izjemno zanimivih najdb, v začetku tega tedna so našli ostanke tlaku rimske ceste, v torek pa enega najbolje ohranjenih in arheološko izredno bogatih žarnih grobov iz 1. stoletja našega štetja.
O izredno zanimivi najdbi stare struge Drave smo že poročali, Marija Lubšina Tušek
pa je nad novimi odkritji na Spodnji Hajdini izjemno navdušena:
»To polje na Spodnji Hajdini, do samega vzhodnega roba spodnjehajdinske terase, oziroma desnega brega Drave, ko je svoj glavni tok vila tam, kjer se danes nahaja golf igrišče, pod delom Koresove in Gubčeve ulice ter Mariborske ceste in naprej proti jugovzhodu v loku oblivala rob terase, kjer danes stoji cerkvica sv. Roka, so poselili ljudje že v času zgodnje bronaste dobe (v drugi polovici 3. tisočletja pred našim štetjem), kot kažejo arheološke najdbe, predvsem odlomki keramičnega posodja v kulturnih plasteh, odkritih v zadnjih štirih letih pri arheoloških raziskavah na območju Hajdine in delu Ptuja,« pojasnjuje Lubšina Tuško-va in nadaljuje:«Od takrat je bil prostor Spodnje Hajdine dejansko kontinuirano poseljen, v starejši in mlajši železni dobi, rimskem obdobju, zgodnjem srednjeveškem času, vse do danes, o čemer pričajo tako ostanki različne naselbinske arhitekture kot tudi grobišča. Ponekod so ostaline tako skoncentrira-ne, da so tiste, ki pripadajo starejšim kulturam, ohranjene le v sledovih in jih razberemo na osnovi stratigrafskih podatkov - lege v naloženih in ruševin-skih zemeljskih plasteh pod površino in primerjav značilnosti objektov in predmetov, ki podajajo fizionomijo posameznih kultur.
Najbolje so na Spodnji Haj-dini prav gotovo ohranjene ostaline dela rimskodobnega mesta Petovione z obsežnim grobiščem ob glavni cesti, ki je iz smeri Celeje vodila v mesto, enega od največjih rimsko-dobnih provincialnih središč. In prav dejstvo, da polja med Zgornjo in Spodnjo Hajdino in deli še nepozidanih zemljišč v severnem in vzhodnem delu Spodnje Hajdine še skrivajo v svojem nedrju neprecenljive podatke o bogati kulturni preteklosti, le delno spoznani z raziskavami v zadnjem stoletju predvsem na območju zname-
mm -
.: S
Foto: M. Ozmec
Med več dobro ohranjenimi žarnimi grobovi so v torek odkrili tudi odlično ohranjen žarni grob s stekleno žaro in več dobro ohranjenimi dodatki.
nite vicus Fortunae z 'in situ' presentiranim prvim mitrejem ter pomen, ki ga ima ta vrhunska dediščina ne samo za lokalno skupnost, ampak tudi za državo Slovenijo in širši evropski prostor, sta bili tisti vzpodbudi, da je del prostora Spodnje Haj-dine vključen v območje Arheološkega najdišča Hajdina, ki ga je vlada Republike Slovenije v letu 2003 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.«
In rezultati arheoloških raziskav, spoznanja in najdbe vedno znova potrjujejo upravičenost sprejetega vladnega odloka. To so pokazale tudi raziskave, ki jih nadaljujejo v teh vročih julijskih dneh pred izgradnjo kanalizacijskega tlačnega voda (v javno korist) ob glavni cesti Maribor-Gruškovje. Približno 120 do 160 metrov od križišča omenjene glavne in Rogaške ceste je arheološka ekipa le dobrih 40 cm pod površino odkopala 8 do 9 metrov široko rimsko cesto v smeri zahod-vzhod, z dvema še ohranjenima gramoznima nasutjema in obcestnima jarkoma, širokima od 1,5 do 2 metra.
»Na južni strani cestišča smo znotraj izkopnega jarka odko-pali 12 žganih rimskodobnih grobov, na severni strani pa pet. Grobne jame so okroglih, ovalnih in pravokotnih oblik,
Foto: M. Ozmec
Marija Lubšina Tušek: »Poleg stare struge Drave smo na Spodnji Hajdini v tem tednu odkrili ostanke rimske ceste in več arheološko dobro ohranjenih žarnih grobov.«
vkopane v prodnato geološko osnovo, približno do 70 cm pod površino. V nekaterih grobovih so najdene le sežgane kosti pokojnika, pomešane z lesno žganino z grmade, nekateri so pokopani v žarah - lončenih posodah. V nekaterih grobovih je poleg žare priložena tudi druga lončenina: čaše, vrči, krožniki in trinožniki, v katerih so svojci pokojniku dali hrano za popotnico v svet duhov,« pojasnjuje Marija Lubšina Tušek, o podrobnostih pa nadaljuje: »Pri-datki osebne noše so redki, le v enem grobu je bila med kostnimi ostanki najdena bronasta sponka za obleko. Med grobovi prav po bogastvu in številu priložene lončenine izstopa grob pokojnega, katerega sežgani kostni ostanki so bili shranjeni v stekleni žari, na kosteh pa položeni dve steklenički - solzni-ci ali balzamarija. Ob žari je bilo v grobni jami, velikosti 120 x 100 cm, položenih še 13 posod: trije vrči, lonec, trinožnik, dve čaši tankih sten in najfinejše ter dragoceno namizno posodje: dve okrašeni sigilatni skodelici, dva sigilatna krožnika in dve si-gilatni skodeli. Med posodjem so ležale tudi kosti zadnje noge neke živali, verjetno koze.«
Kdo pa bi lahko bil pokopan v tako bogatem grobu?
»Glede na bogate pridatke, saj je priložen skoraj ves namizni servis, gre grob prav gotovo pripisati pripadniku višjega ali celo najvišjega in premožnega sloja rimske skupnosti, grobovi pokojnih, ki ga obkrožajo, pa odsevajo njihov različni, vsekakor nižji in tudi najnižji statusni položaj v razslojeni rimski družbi. Če gre med pokopi za pripadnost spolu pokojnih na odkritem delu grobišča, ki datira v čas druge polovice 1. in prve polovice 2. stoletja, glede na pomanjkljivost vsaj nekaterih tipičnih predmetov osebne noše po spolu, ženski - moški, ne moremo razbrati. To bodo lahko pokazale le natančnejše
antropološke analize kostnih ostankov,« pravi arheologinja Marija Lubšina Tušek ter dodaja, da odkritje nove trase rim-skodobnega cestišča z grobiščem 1. in 2. stoletja, ki poteka vzporedno in kakšnih 350 do 400 metrov južneje od glavne rimske ceste (delno pod današnjo cesto Ptuj-Pragersko) na Spodnji Hajdini, odpira spet novo vrsto vprašanj v zgodnje-rimski urbanistični zasnovi Pe-tovione na tem prostoru.
Arheološko ekipo, ki jo sestavljajo že v dežju, vetru in julijskem soncu prekaljeni Nataša, Vesna, Dejan, Mirko, Andrej, Evgen ter marljivi študentje Spodnjega Podravja in Haloz, čaka na zadnjem kilometru raziskav v trasi izgradnje kanalizacije skozi Spodnjo Hajdi-no zagotovo še mnogo dela in izzivov, vendar pravijo, da ob pomembnih odkritjih in lepih arheoloških najdbah pozabijo, kako vroče je lahko poletje, da o žeji ne govorimo. Zato bomo o njihovih odkritjih zagotovo še pisali.
M. Ozmec
Pa brez zamere
400
Neprecenljivost življenja
V moderni demokratični družbi, ki spoštuje človekove pravice, človekovo osebo in v skladu s tem tudi ceni posameznikovo življenje ter samo življenje kot tako (ali je naša družba dejansko v popolnosti taka, je že drugo vprašanje), velja, da je človekovo življenje neprecenljivo. Da človeškega življenja ni mogoče prodati. Da človeškega življenja ni mogoče oceniti. Da je človek (in vsak posameznik) edinstveno, neprecenljivo in enkratno bitje. To vam bodo zatrdili vsi voditelji in vodilni na vse pomembnejših mestih v državi, pa tudi v, na primer, gospodarski sferi. V tem niso nič različni od svojih stanovskih kolegov v drugih državah. To trdi celo veliko tistih, ki na tak ali drugačen način upravljajo države, ki nekako ne slovijo po svojih demokratičnih načelih. Skratka, v razviti in demokratični družbi je neprecenljivost življenja ne zgolj zapovedana norma, ampak izključen in samoumeven humanistični postulat, ki ga narekujeta mati narava in sama narava človeka kot najvišje razvitega bitja. Javna oseba (pa naj bo to politik ali kdo drug, ki se pojavlja v javnosti), ki bi javno izrekla kaj drugega kot to, je obsojena na moralni linč z vseh strani.
Vendar pa hkrati, ko vsi vsevprek zatrjujejo, kako je življenje neprecenljivo, po drugi strani tudi poveličujejo tiste, ki so - na primer - dali življenje za domovino, saj zanjo pa je vredno dati življenje. Kako sedaj? Je mar domovina nekaj, kar je nad življenjem, ki je neprecenljivo? Je torej domovina nad-neprecenljiva? To vendar ni mogoče. Ce je neka stvar neprecenljiva, ne more obstajati druga stvar, ki je po "precenljivosti" nad njo, saj potem tista prva stvar ne bi bila neprecenljiva. Morda je lahko ta druga stvar (v našem primeru domovina) v najboljšem primeru tudi neprecenljiva, tako kot je neprecenljiva prva stvar (življenje). A hkrati pravijo, da je neprecenljiva tudi svoboda. Tako imamo zdaj že tri stvari, ki so vse neprecenljive. Pa verjetno bi se našlo še kaj, za kar marsikdo trdi, da je neprecenljivo. Se pravi, da obstaja množica stvari, ki so neprecenljive. A pri množici stvari, ki so neprecenljive, neprecenljivost kot najvišja možna kategorija, kot čista nemožnost ovrednotenja nečesa, izgubi svoj smisel, svoj pomen - ali, če hočete, svojo neprecenljivo "vrednost". In kakšen smisel potem sploh ima govoriti o neprecenljivosti, razen jo samo zgolj zaradi lepšega (in ''ker se tako pač mora in spodobi") prisojati stvarem, za katere ljudje radi slišijo, da so neprecenljive?
A debata o neprecenljivosti (življenja) v Sloveniji nima smisla. Kajti v Sloveniji življenje ima svojo vrednost. Svojo izmerljivo vrednost. In ta vrednost je natanko 400 evrov. Toliko je v Sloveniji vredno življenje. Nič več in nič manj. Policist, ki je razorožil potencialnega atentatorja, ki je predsedniku vlade hotel vzeti življenje, je za nagrado dobil 400 evrov. Torej 400 evrov v zameno za eno (ohranjeno, rešeno) življenje. In če boste v teh poletnih dneh oklevali pomagati kopalcu, ki se bo začel utapljati, ter bo ta izgubil svoje življenje, vas bodo oglobili, ker ste (do)pustili izgubo življenja. Višina globe? Uganili ste - 400 evrov. 400 evrov za eno življenje.
Stvari so torej jasne; v Sloveniji človeško življenje ni neprecenljivo, ampak ima izmerljivo vrednost - vredno je natanko 400 evrov. Edino, kar pri tem veseli, je dejstvo, da sta življenje anonimnega kopalca in življenje predsednika vlade vredni enako in da smo si torej v naši državi vsaj tukaj vsi enaki.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Vsak na novo odkrit predmet pomeni doživetje zase, tudi tale sicer mala, a povsem nepoškodovana keramična posodica.
Romunija • FD Lancova vas na gostovanju
Na odru in v gradu grofa Drakule
Člani folklornega društva Lancova vas smo se letos odzvali vabilu na mednarodni folklorni festival v Romuniji, ki se je trajal od 8. do 12. julija v mestu Brasov. Tam smo skupaj s skupinami iz Madžarske, Bolgarije, Poljske, Srbije, Cipra, Makedonije in domačimi plesalci predstavili del folklornega izročila.
Plesalci, muzikanti in pevci smo se na pot odpravili kar z avtobusom. Pot nas je vodila skozi Madžarsko vse do Romunije. Čez Madžarsko je pot kar hitro minila, saj smo se vozili pretežno po avtocesti. Takoj po prečkanju romunske meje je bila slika seveda povsem drugačna. Avtoceste ni bilo več, začela se je dolga vijugasta pot po Romuniji. Ta pa je velikokrat postala tudi precej nevarna, potrebno je namreč povedati, da je njihov nacionalni šport prehitevanje in to za vsako ceno. Tako lahko brez težav doživiš, da te na ovinku prehiteva tovornjak. Žal pa ima ta šport tudi velikokrat hude posledice, kar dokazujejo številni križi ob cestah. Sicer pa med potovanjem vidiš polno slabo grajenih hiš ter avtomobilov iz naše preteklosti. Seveda se slika začne izboljševati, ko prideš v kakšno večje mesto.
Eno takšnih je bilo tudi mesto našega gostovanja -Brasov, ki je drugo največje mesto v državi in leži ob severnem vznožju Karpatov v Transilvaniji. Polno je kulturnih spomenikov in ob sprehajanju po njem skoraj dobiš občutek, kot bi hodil po Ptuju - prav tako značilne vijugaste ulice ima, le da je dosti večje. Poseljeno je bilo v 13. oziroma 14. stoletju s strani nemških rudarjev. Arhitekturno izredno zanimiv je gotovo del utrdbe iz 15. stoletja in pa mestna hiša iz 18. stoletja. V njej je danes urejen muzej, ki smo si ga imeli prav tako možnost ogledati in prikazuje predmete, ki kažejo mesto skozi čas.
FD Lancova vas med nastopom
Mogočno nad mestom pa se dviga tudi t.i. Črna cerkev. Ta je največja protestantska cerkev v jugovzhodni Evropi in kot taka najpomembnejša gotska zgradba v Romuniji. Zgrajena je bila med leti 1385 in 1477, njeno ime pa je povezano z velikim požarom, ki je opustošil mesto leta 1689. Cerkev, umazana od saj, je še danes živ spomin na to.
Folklorni festival v Brasovu
Festival so domačini letos organizirali že tretjič v želji pokazati tradicijo, kulturno dediščino in ustno izročilo
Romunije in spoznavanje kultur in običajev drugih držav. Prva dva festivala sta odlično uspela in sta bila samo iztočnica za nadaljevanje. Vsi nastopajoči iz vseh sodelujočih držav smo bili nastanjeni v enem hotelu, tako da je bilo že na hodnikih možno pravo spoznavanje drugih kultur. Edino, česar organizatorji pač niso mogli predvideti in kar nas je prikrajšalo za nekaj nastopov, je bilo slabo vreme. Velika večina nastopov je bila namreč predvidena kar zunaj, pod milim nebom. Sicer pa so bile vse skupine odlično pripravljene. Mi smo pripravili spletne aranžmaje, v katerih smo poskušali kar se
Foto: US
da celovito, pa tudi hudomušno predstaviti naše izročilo skozi ples, glasbo in pesem.
Sicer pa so organizatorji poskrbeli tudi za številne oglede. Tako smo si zraven samega mesta Brasov ogledali tudi nekatere druge kraje in njihove znamenitosti. V kraju Horez smo obiskali istoimenski samostan. Pravoslavni samostan je znan predvsem zaradi cerkve iz poznega 17. stoletja in kot bivališče sv. Štefana. Sicer pa imajo v njem razstavljene številne stare knjige in druge zapise, pa tudi razne srebrne predmete.
Največja atrakcija za vse pa je bil gotovo obisk gradu Bran. Ta leži približno trideset kilometrov jugozahodno od mesta Brasov. Gre seveda za slavni grad grofa Drakule, vsaj tako so ga turistom vedno predstavljali domačini, vendar je še vedno odprto vprašanje, ali je Vlad III. - grof Drakula, sploh kdaj stopil v ta grad. Legenda sicer pravi, da naj bi Vlad v tem gradu preživel eno noč. Na dan ogleda tega gradu je, žal, spet močno deževalo in pogled na mogočen grad, ovit v temne oblake, je že v mislih prebujal prizore iz kakšne grozljivke. Skratka, Romunija je polna zgodovinskih zgradb, ki bi si jih vsekakor še splačalo ogledati.
Tako si hitro minili dnevi v Romuniji so za vse sodelujoče na festivalu, domov pa smo se vrnili zadovoljni saj smo našo deželo dobro zastopali.
Uroš Sitar
Na knjižni polici
Peter Božič Šumi
Ljubljana. Študentska založba; Slovensko mladinsko gledališče, 2009
Peter Božič, pisatelj,
dramatik, knjižničar in učitelj, novinar, urednik, uradnik na kulturnem ministrstvu, mestni svetnik in kulturni upokojenec, se je poslovil v petek, 10. julija 2009. V zadnjem intervjuju je dejal, da je njegova življenjska filozofija obrodila sad, in da nima strahu pred smrtjo, »niti toliko, kolikor je za nohtom črnega.« Kronist življenja ljudi z roba družbe se je rodil 30. decembra 1932 na Bledu, kjer je bil oče šef železniške postaje. Mama mu je umrla, ko je bil star štiri leta in spominja se lepih prizorov z njo. Med vojno je bil interniran z družino v Nemčijo, po vojni so se mu razblinile sanje o novi državi in 1951 je bil obsojen zaradi protidr-žavnega delovanja. Skupaj z ostalimi avtorji gimnazijskega glasila Iskanja so ga vrgli iz mariborske gimnazije in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Poleg Javorška je Peter Božič začetnik drame absurda na Slovenskem. Božičeva dramatika je ena najbolj samosvojih in šokantnih dramskih poetik, kar označuje že usoda njegove prve igre Človek v šipi (1955, izdana 1970) poslane na natečaj ljubljanske Drame in še do danes neuprizorjene. Za Oder 57 je napisal svoje tri najodmevnejše drame: Zasilni izhod, Križišče, Vojaka Jošta ni. Ko je prišel v Ljubljano, se je pridružil Besedi, kjer so se mu zdeli Lojze Kovačič, Andrej Hieng in drugi kot bogovi. Na Božičevo dramatiko je usodno vplivalo srečanje z Beckettom in Ionescom, odločilno pa vojna, v kateri je videl ogromno trpljenja. Postal je absoluten radikalni nihilist, ki mu je literatura edina, s katero lahko preseže ni-hilizem. Gre za vrednostni sistem, in ko ga človek nima več, se začne pekel. Peter Božič je bil prepričan, da ima vsak človek svoj čas, ki je samo njegov in takrat naredi največ.
Usode njegovih literarnih oseb so obarvane z absurdom, grotesko, odtujenostjo, nemočjo in tragiko. Vojin Kovač -Chubby je bil Šumijevec, deklasiranec, lumpenproletarec, upornik z razlogom, ki se je odrekel poeziji. Dve leti po smrti mu je Peter Božič posvetil roman Chubby was here (Zapiski iz spomina). Božičeva zadnja drama Sumi ni dramatizacija romana, čeprav se junaki iz romana pojavijo tudi v drami. Chubby je nekoč bil in pustil sled na zidu. Napisa ni več, niti Šumija, stavba je zravnana z zemljo. V drami nastopa sedem oseb, Chubby ni zgolj povezovalec oseb iz Šumija, temveč izpolnjevalec zadnje očetove želje. Ob pokopu v mesečini na bosanskem bogomilskem pokopališču privre na dan tudi sinovo sovraštvo do očeta. Uvodni in sklepni prizor drame se pričneta in končata v Šumiju. Pri mrtvih moramo imeti pieteto do vseh, je menil Božič. Pri tem ga je mučil problem izročila, saj je sam pripadal generaciji, ki je izšla iz vojne. Njegov roman Očeta Vincenca smrt je eno najbolj pretresljivih pričevanj o drugi svetovni vojni nasploh. Zadnja drama Šumi (2009) je bolj kot absurdnim enodejankam Odra 57 podobna Komisarju Krišu (1978) in Španski kraljici (1985), navezujoč se na tradicijo nadrealizma in ekspresionizma, ki zhajata iz dejstva, da ne obvladujemo jezika, ampak je jezik tisti, ki obvladuje nas.
Chubbyjev oče Narednik je starojugoslovanski oficir, ki si želi, da bi ga po desetem štamprlu kelnerica razlitega enostavno pobrisala z mize. Chubby naj njegove kosti pokoplje pri Mostarju. Vse, kar lahko zapusti sinu, je sablja, uniforma, kokarda. Mamo je strah, da Narednik (mož) sploh ne bo umrl. Vendar se vsaj enkrat v življenju ni zlagal in je res umrl. Čeprav je vse zavozil, ga je imel Chubby rad. Z mamo ga pokopljeta na poti, po kateri vsak večer hodi Geri. Čez pet let Chubby izpolni obljubo, izkoplje Narednika, kosti vse skrbno prešteje in zavije, da ga bo pokopal v rodnem Stalacu. Chubbyju hočejo uničiti življenje, Barbara je pri trinajstih seksala s hišnikom, zato so jo strpali v popravni dom. Geri sedi na pločniku in razmišlja o Bogu, ter čaka, da bodo tisoči prisedli in se bodo rešili. Barbara bi rada človeka in ne norcev, kot sta Chubby in Geri. Za Chu-bbyja pravijo, da uničuje vero v Boga, partijo, socializem, v vse. Čas neusmiljeno odteka. Ljerka, Narednikova hči iz Bosne, je končno doma. Chubby hodi na faks, kadi travo, včasih napiše kakšno pesem. Meni, da ne on ne njegove pesmi niso za ta svet. Lepe, mlade punce so problem, Bosan-ke pa mislijo, da imajo med nogami tabernakelj. Chubby gre raje v Šumi. Barbara je Chubbyjeva ljubezen, Ljerka pa njegovo življenje. Ljerka je šla pod vlak, Barbara se vrne k Chubbyju. Moški morajo kar naprej obračati zgodovino in ubijati ljudi. Na koncu ostane napis v Šumiju Chubby was here. In to je vse.
Vladimir Kajzovar
Ptuj
13. mednarodni balonarski praznik
Stran 12
Strelstvo
Markoja in Debevec še s posamičnima medaljama Stran 12
Namizni tenis
Uspešni v ekipnem delu
Stran 13
Padalstvo
Pogovor z Borisom Janžekoviem
Strani 13
Grajena
Ponovno bodo krojili usodo nogometa
Stran 14 Tednikov pogovor
»Zlata medalja ima poseben pomen!«
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 2. krog
Dravi ni pomagalo niti domače igrišče
Ljubitelji nogometa smo nestrpno pričakovali prvo domačo tekmo Laboda Drave v novi sezoni. Ptujsko moštvo, ki je pred začetkom prvenstva izgubilo nekaj kvalitetnih igralcev, je svojo prvo nalogo v letošnjem državnem prvenstvu opravilo z odliko in se z neprijetnega gostovanja v Domžalah vrnilo s točko. Še bolj kot osvojena točka pa je veselila njihova dobra predstava. Na drugi strani so pri Kopru lahko še bolj zadovoljni z otvoritvijo letošnje sezone, saj so na Bonifiki premagali CM Celje z 1:0. Kot smo že pisali, so se Ptujčani med tednom okrepili še z dvema novima igralcema, prišla sta Rok Marinič in kapetan Mure 05 Marko Balažic. Na drugi strani pa imajo gostje z obale zelo raznoliko sestavljeno moštvo, ki sta ga okrepila tudi dva nogometaša iz zlatih časov slovenskega nogometa (Pavlin in Karič).
Srečanje so v lepem, sončnem vremenu na ptujskem mestnem stadionu nekoliko odločneje pričeli domači nogometaši in prvič nevarno zapre-tili v 10. minuti, ko je Kelenc z leve strani poslal lep predložek v kazenski prostor gostov, kjer je bil najvišji v skoku Semler, a žoge z glavo ni najbolje zadel in je končala nad vratnico. Kmalu za tem so prvič zapretili tudi gostje, saj se je za strel z dobrih 20 metrov odločil Pavlin, a je domači vratar Bratušek z nekaj težavami žogo ukrotil. Veliko nevarnejši pa so bili Koprčani v
LABOD DRAVA - LUKA KOPER 1:3
Gledalci: 800
Strelci: 0:1 Radujko (26.), 1:1 Drevenšek (39.), 1:2 Guberac (77.), 1:3 Huskič (92.)
Glavni sodnik: Žnidaršič, pomočnika Šinkovec in Ajdovec.
LABOD DRAVA: Bratušek, Andelkovič (od. 81. Trojak), Semler, Kelenc, Drevenšek, Čeh, Ogu John, Kronaveter, Grižonič (od. 73. Kurež), Prejac, Zajc.
Trener: Adnan Zildžovič.
LUKA KOPER: Suhonjič, Kovačevič, Rajčevič, Handanagič, Viler (od 58. Guberac), Brulc, Božičič (od 83. Hadžič), Struna, Pavlin, Karič (od 90. Huskič), Radujko.
Trener: Nedžad Okčič.
Rumeni kartoni: Ogu John (30.), Viler (27.), Karič (49.) Radujko (66.), Grižonič (67.), Guberac (77.), Ogu John (78.), Zajc (90.)
Rdeči karton: Ogu John (78.)
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Labod Drava, beli dres) je dosegel edini zadetek za domačine.
17. minuti, ko so izpeljali lepo, hitro akcijo in iz igre vrgli celotno domačo obrambno vrsto, na srečo pa se Božičič, ki je bil sam pred vrati, ni dobro znašel in je streljal visoko nad njimi. V 25. minuti pa sijanja akcija domačih, ki je bila nagrajena
z gromkim aplavzom: po lepi podaji z leve strani smo videli čudovit volej udarec Kelenca, a ga je Suhonjič ubranil. Že takoj v naslednjem napadu pa
vodstvo za goste z obale: po lepi, hitri akciji se je še enkrat za strel odločil Pavlin, udarec je bil za domačega vratarja premočan in žogo je uspel le odbiti do Radujka, ki ga je s 4 metrov sam z lahkoto premagal. V 37. minuti smo videli najlepšo akcijo v prvem polčasu, ko so se po podaji Božičiča kar trije gostujoči igralci znašli sami pred vrati, vendar je na veliko srečo domačih Radujko žogo z glavo poslal mimo praznih vrat. Kazen za goste pa je prišla že v naslednjem napadu, ko so domači prišli do izenačujočega zadetka; tega je po veliki gneči v kazenskem prostoru v tretjem poizkusu dosegel Drevenšek.
Na začetku drugega polčasa smo že v prvi minuti nadaljevanja videli prvo priložnost za Ptujčane, a po močnem strelu
1. SNL - rezultati 2. kroga:
Labod Drava - Luka Koper 1:3 (1:1);strel-
ci: Drevenšek 39.; Radujko 25., Guberac 70., Huskič 92.; Rudar Velenje - Maribor 1:0 (1:0); Kljajevič 27. avtogol); HIT Gorica - Olimpija 1:2 (0:0); Galešič 51.; Tiganj 75., Cimerotič 83.; Interblock - Domžale 0:0, Nafta - MIK CM Celje 2:2 (1:2); Koplarovisc 18., Sebok 83.; Dvorančič 37., Biščan 40.
Vi
i
PrvaligA
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	LUKA KOPER
2.	RUDAR VELENJE
3.	INTERBLOCK
4.	HIT GORICA
5.	DOMŽALE
6.	OLIMPIJA -2
7.	MIK CM CELJE
8.	LABOD DRAVA
9.	NAFTA
9. MARIBOR
2
4:1 3:0 3:1 2:2 2:2 3:4 2:3 3:5 2:4 0:2
Adnan Zildžovič: "Čestitke Kopru za zasluženo zmago. Vendar smo tudi mi imeli nekaj lepih priložnosti, pa jih na žalost nismo znali izkoristiti. Vidi se, da je naša klop 'tanka' in nujno je, da se okrepimo še z nekaj igralci. Pri izidu 1:1 nas je oškodoval tudi glavni sodnik, saj dvakrat ni dosodil očitne igre z roko v kazenskem prostoru Kopra, kar je vsekakor vplivalo na izid in nadaljnji potek igre."
Nedžad Okčič: "Mislim, da smo zasluženo zmagali, kajti ustvarili smo si kar nekaj zrelih priložnosti. Čestitke domačinom za pošteno in korektno igro. Tudi Drava je imela obdobje svoje dobre igre, a je naš vratar na našo srečo nevarnosti dobro rešil."
Kronavetra je gostujoči vratar Suhonjič ob pomoči vratnice le uspel preprečiti vodstvo Drave. V nadaljevanju drugega polčasa smo vse tja do 70. minute gledali dokaj enakovredno igro z redkimi priložnostmi, v tem obdobju smo si zapomnili le lep udarec Ogu Johna z roba kazenskega prostora, a je Suhonjič žogo spet s težavo ukrotil. V 71. minuti pa so znova nevarno za-pretili gostje; na srečo je Struna zapravil res izjemno priložnost in je iz neposredne bližine žogo poslal visoko čez vrata. Bolj kot se je tekma približevala končnici, nevarnejši so postajali gostje, pobudnik večine akcij pa je bil najboljši posameznik tekme Miran Pavlin, ki je znova dokazal, da je kljub svojim letom še vedno mojster nogometne igre. Gostje so svojo premoč kronali
Pari 3. kroga: sobota, 1. 8.: Maribor - Nafta, Olimpija - Rudar, Domžale - HIT Gorica, Luka Koper - Interblock, MIK CM Celje - Labod Drava.
Foto: Črtomir Goznik
V dvobojih med Alešem Čehom (Labod Drava, beli dres) in Miranom Pavlinom (Luka Koper, rumeni dres) je bil praviloma uspešnejši slednji.
v 77. minuti, ko so z zadetkom Guberca znova prišli do vodstva. V naslednji minuti pa novi šok za Ptujčane, saj so ostali na igrišču le z desetimi možmi: zaradi grobega prekrška je glavni sodnik Žnidaršič v slačilnico poslal Oguja Johna. Tako je bila pred ptujskimi nogometaši zadnje minute srečanja misija nemogoče, kako priti vsaj do točke. Kljub menjavam in roša-dam trenerja Žildžoviča jim to ni uspelo. Še več: v sodnikovem dodatku so prejeli še naslednji zadetek za končni poraz z 1:3.
Pri Dravi v letošnji sezoni bode v oči dejstvo, da imajo po številnih odhodih premalo kvalitetnih igralcev. Že po drugem krogu je že tako 'tanka' klop postala še tanjša, in če se v upravi kluba ne bodo odločili za še kakšno kvalitetno igralsko okrepitev, bo letošnja sezona spet zelo burna in negotova. Je pa seveda na drugi strani vprašanje, ali jim v tem kriznem gospodarskem obdobju finance to sploh dovoljujejo.
Na preostalih tekmah drugega kroga smo že v soboto videli dve tekmi, obe sta se končali z remijem: Interblock - Domžale 0:0 in v Lendavi Nafta - MIK CM Celje 2:2. Na preostalih dveh nedeljskih tekmah pa smo videli mogoče nekoliko presenetljivo zmago Olimpije na gostovanju v Novi Gorici z 1:2, svoj prvi zadetek v dresu Olimpije v letošnji sezoni je dosegel še nedavno igralec Drave Senad Tiganj. Na zadnji tekmi 2. kroga pa še naslednji nepričakovan izid, saj so nogometaši velenjskega Rudarja na domačem igrišču premagali trenutne državne prvake iz Maribora z 1:0. Mariborčani vsekakor ne morejo biti zadovoljni z pričet-kom letošnje sezone, saj imajo po dveh krogih dva poraza in so na zadnjem mestu na lestvici.
Janko Bezjak
0
0
0
1
0
1
1
1
1
Ptuj • Iztekel se je 13. mednarodni balonarski praznik
Domačini lisica, gostje tekmovalci
Na Ptuju je od 23. do 26. julija potekal že tradicionalni balonarski praznik, trinajsti po vrsti, na njem pa je sodelovalo 14 ekip. Letošnji praznik je po svoje krojilo vreme, zato sta dva od šestih načrtovanih poletov odpadla - otvoritveni v četrtek zaradi zelo močnega vetra, v soboto zjutraj pa zaradi nevihte. V nedeljo so se udeleženci letošnjega balonarskega praznika raz-
šli z obljubo, da se srečajo na 14. prazniku, ki bo še boljši kot letošnji.
Da so lahko podelili nagrade Term Ptuj, so izvedli dva tekmovalna poleta: prvega v petek zjutraj, drugega v soboto zvečer, je povedal predsednik Balonarskega kluba Branko Ambrožič. Zmaga je pripadla Sandiju Perdanu, ki je pred leti že osvojil prvo mesto z balonom SKB, drugi je bil Vojko Zupan iz Litije, tretji pa
Silvo Vohar iz Bakovcev, eden od učencev ptujske balonarske letalske šole.
„Domači piloti nismo mogli tekmovati, saj nekdo pač mora biti lisica', in ponavadi je to domači balon. Tekma, lov na lisico, se namreč izvaja tako, da en balon poleti pred ostalimi na primer za pet minut. Tam, kjer balon pristane, eden od ekipe postavi velik križ iz blaga, kar predstavlja cilj za ostale balonarje. Tisti, ki je najbližji,
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnjem 13. mednarodnem balonarskem prazniku je sodelovalo 14 ekip.
Strelstvo • EP Osijek 2009
Markoja in Debevec še s posamičnima medaljama
V	nedeljo se je v Osijeku po 12 tekmovalnih dneh s svečanim ceremonialnim zaključkom končalo letošnje 32. EP v streljanju z malim in velikim kalibrom ter puško šibrenico. Prvenstvo, na katerem smo Slovenci z dvema ekipnima in dvema posamičnima medaljama, zraven tega pa še s številnimi uvrstitvami med najboljših 10 in izboljšavami državnih rekordov postali ena izmed naj-trofejnejših evropskih strelskih reprezentanc, pa bo za vedno ostalo z zlatimi črkami zapisano tudi v slovenski zgodovini športnega streljanja.
V	predzadnji disciplini letošnjega prvenstva, v katerih smo Slovenci imeli svoje predstavnike, je v streljanju s standardno puško velikega kalibra 3x20 strelov na razdalji 300 metrov
Robert Markoja z odličnim dosežkom 583 krogov osvojil naslov evropskega viceprvaka, velik uspeh Markoje pa je z bronastim odličjem z enakim rezultatom 583 krogov dopolnil še Rajmond Debevec. Razdelitev kolajn pa je v izjemno izenačeni konkurenci, kjer je še sed-mouvrščeni Švicar zanjo zaostal le za krog, odločilo večje število notranjih - strogih centrov, na podlagi katerih se je do srebra prebil Markoja (23:20 proti Debevcu), slednji pa je bil tudi po notranjih centrih izenačen s Čehom Opelko, zato je med njima odločitev o zadnji medalji padla šele po seštevku zadnjih serij, kjer je bil Debevec boljši za en krog. Smola Čeha pa je še toliko večja, saj je s streljanjem v klečečem položaju zaključil kot zadnji od omenjene trojice
Foto: Lojze Mikolič
Robert Markoja je osvojil naslov evropskega podprvaka v disciplini s standardno puško VK na 300 metrov, Rajmond Debevec je osvojil bronasto odličje.
in kljub zajetni prednosti pred zadnjimi petimi streli ni zdržal pritiska ter s štirimi deveticami na koncu ostal brez medalje. Zmagal je Norvežan Berg s 586 krogi, tretji Slovenec Dušan Ziško pa je s 569 krogi osvojil 22. mesto ter pripomogel k novemu ekipnemu uspehu Slovencev, sicer s tremi krogi zaostanka za tretjimi Avstrijci tokrat žal brez medalje, vendar z dobrimi 1724 krogi še vedno na odličnem 4. mestu.
V soboto pa so naši člani za zaključek, potem ko so med celotnim prvenstvom v teh 14 dnevih nastopali v precej natrpanem in napornem programu, v disciplini s puško VK trojni položaj 3x40 strelov na 300 metrov postavili še piko na i, saj so izboljšali šest let star državni ekipni rekord za ogromnih 25 krogov in osvojili končno 5. mesto! Med posamezniki pa tokrat Debevcu sreča ni bila tako naklonjena, saj je z enakim rezultatom kot Francoz Josselin, s 1173 krogi, vendar s slabšim naborom notranjih centrov (50:47), prvenstvo zaključil na nehvaležnem 4. mestu. Robert Markoja in Dušan Ziško sta s 1161 in 1143 krogi prvenstvo zaključila na 14. oziroma 23. mestu, še drugi naslov evropskega prvaka (v obeh disciplinah 3x40 strelov, MK in VK) pa je osvojil Madžar Peter Sidi, ki je obenem s 1184 krogi postavil tudi nov evropski in svetovni rekord!
Simeon Gonc
je zmagovalec," je razložil Am-brožič.
Udeleženci 13. mednarodnega balonarskega praznika so med tridnevnim bivanjem užili tudi nekaj ptujske turi-
stične ponudbe. V petek so jih popeljali po ptujskem "morju" z ladjico Čigra, v soboto pa so obiskali vinogradništvo Tur-čan v Turškem Vrhu. Vrhunec letošnjega srečanja balonarskega srečanja je bila deveta balonarska noč z nočnim napihovanjem balona, ko so tudi razglasili zmagovalce, ekipe pa so skupinsko v nebo spustile lampijone.
Preden so se razšli, so balo-narji v nedeljo poleteli še en-
krat, udeležencem pa skupaj s podžupanom MO Ptuj Mirkom Kekcem in direktorjem Term Ptuj Andrejem Klasincem podelili darila in spominska potrdila o udeležbi z obljubo, da bo 14. balonarski praznik še boljši. Morda tudi po zaslugi boljšega sodelovanja z MO Ptuj, je ob koncu 13. mednarodnega ba-lonarskega praznika povedal predsednik Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič.
MG
\ iw /
o
Foto: Črtomir Goznik
Na deveti balonarski noči so že tradicionalno napihnili balon.
Kolesarstvo
Slovenci zadovoljni
Slovenska kolesarska reprezentanca je v nedeljo zaključila nastope na desetdnevni dirki okoli jezera Quinghai na Kitajskem. Na tekmovanju z najvišjo organizacijsko in težavnostno klasifikacijo mednarodne kolesarske zveze (HC kategorija) so krojili razplet povsem pri vrhu. Mitja Mahorič je namreč osvojil skupno tretje mesto, Jure Kocjan se je dvakrat veselil etapne zmage. Zraven tega so osvojili še štiri druga in dve tretji mesti, le dvakrat v devetih etapah in uvodnem prologu pa niso stali na stopničkah.
Visoko v skupnem seštevku so bili uvrščeni tudi drugi Slovenci. Kocjan je osvojil peto mesto, Matej Stare dvanajsto, drugi Ptujčan na tekmovanju Andrej Omulec pa petnajsto. "Če bi nam pred dirko kdo ponudil tretje mesto v skupni razvrstitvi, bi ga zagotovo takoj in z veseljem sprejeli. Celotno dirko smo dokazovali, da sodimo na sam vrh, in po spletu okoliščin smo pristali 'šele' na tretjem. Tudi ekipa je delovala zelo homogeno, kar dokazuje skupno drugo mesto med ekipami in uvrstitev šestih tekmovalcev med prvih 21 nastopajočih," je povedal Mitja Mahorič.
147 kolesarjev iz 21 moštev in 16 držav je moralo prevoziti zavidljivih 1.280 kilometrov. Dodatno je dirko otežilo še kolesarjenje na visoki nadmorski
višini, praktično ves čas se je cesta vila med 2.000 in 3.500 metri nad morjem. Najvišje se je v sedmi etapi karavana povzpela na 3.792 metrov. Prvo mesto in rumeno majico je vso dirko nosil Kazahstanec Andrej Mizurov (Tabriz Petrochemical), na drugo pa se je s pomočjo velike sreče le dan pred koncem uvrstil njegov klubski kolega, Iranec Ghader Mizbani. Mahorič, ki je dolgo napadal vodilnega in od prvega dne prehiteval nasprotnike, je bil že zelo blizu Mizu-rovu, a se je zaradi smole celotnega moštva moral zadovoljiti s tretjim. V soboto sta Boštjan Rezman in hrvaški kolesar Rado Rogina pri lovljenju Mizurova in Mizbani padla, za njima pa sta ostala sama Kocjan in Mahorič. Na 165 kilometrov dolgi etapi z enim vzponom najvišje težavnostne kategorije sta prednost vodilne dvojice do cilja uspela znižati na 38 sekund, kar pa je bilo za štiri sekunde premalo. Zadnji dan, na paradi sprinter-jev, se vrstni red v skupnem seštevku ni več spremenil.
"Do tistega padca v spustu smo imeli vse niti v svojih rokah, potem se je vse obrnilo na glavo. S Kocjanom sva ostala sama in lovljenje Irancev je postala nočna mora. Izgubili smo drugo mesto v generalni razvrstitvi in današnjo morebitno uspešnejšo etapno uvrstitev. Štirih sekund zadnji dan nismo mogli nadomestiti," je dejal Ma-horič.
Sedmica pa je bila vendarle
srečna številka za Slovence. Etapo s kraljevim vzponom je presenetljivo dobil naš sprinter Jure Kocjan, ki je v ciljni ravnini ugnal Kazahstanca Dimitrija Fo-fonova ter Hrvata Rogino. Mahorič je v 178 kilometrov dolgi etapi osvojil četrto mesto. Dan je zaznamoval dolg pobeg peterice kolesarjev, med katerimi je bil Andrej Omulec. Privozili so si več kot štiri minute vzpona, vendar to ni zadostovalo za zmago, saj so bili na najvišji točki dirke ujeti. S pobegom je pred ciljem neuspešno poskušal še Mahorič, a je kljub temu ciljno črto ne čelu manjše skupine prečkal Slovenec Jure Kocjan. Kar je napovedoval, se je tudi uresničilo. Slovenci se domov vračajo z dvema prvima mestoma, tudi prvo zmago je prejšnjo nedeljo osvojil on.
"Sam sebe sem presenetil, da sem na vrh vzpona prišel z najboljšimi. Kasneje sem vedel, da če nas od zadaj ne bo ujela nobena skupina, bi lahko v šprintu opravil s konkurenco, in tako se je tudi izšlo," je povedal Kocjan.
Manj sreče je imel pri lovljenju zelene majice. Le za tri točke je izgubil dvoboj z lanskim klubskim kolegom pri ptujski Perutnini Radoslavom Rogino. Ghader Mizbani je bil najboljši hribolazec dirke, njegovemu moštvu Tabriz Petrochemical pa je slovenska reprezentanca morala priznati premoč tudi v razvrstitvi ekip.
UG
Namizni tenis • EP v Pragi
Uspešni v ekipnem delu, manj med posamezniki
EP - ekipni del
Najprej se je končal ekipni del 52. evropskega prvenstva v namiznem tenisu za mladince in kadete, ki poteka v glavnem češkem mestu. Slovenske mladinke in mladinci so obdržali enaka mesta kot na lanskem evropskem prvenstvu: mladinke so bile 14., mladinci 21., medtem ko so se kadeti iz lanskega 20. mesta povzpeli na 14. in ka-detinje iz 22. mesta na 15. To je glede na slabo stanje v slovenski namiznoteniški zvezi zelo velik uspeh. Letošnje evropsko prvenstvo so namreč financirali klubi, zveza pa naj bi jim to ob prvih prilivih povrnila. Vendar o tem kdaj drugič ...
Pri mladinkah so zmagale Romunke pred Madžarkami in Poljakinjami, pri mladincih so slavili Francozi pred Švedi in Nemci, pri kadetinjah je zmagala Nemčija pred Srbijo in Romunijo in pri kadetih Francozi pred Švedi in Romuni. Včeraj so tekmovanje pričeli v posamični konkurenci in igri dvojic. Vesna Rojko je v prvem krogu prosta, danes (v petek) pa se bo pomerila z zmagovalko dvoboja med Finko Henriko Punnonen in Švicarko Jaqueli-ne Weis.
EP - posamezniki
V posamični konkurenci so bili Slovenci nekoliko manj uspešni, saj se je med 32 najboljših uspelo uvrstiti le Alexu Galiču, Nini Zupančič, Ervi-nu Železnu in Janu Žibratu. V dvojicah se je med šestnajst najboljših uspelo uvrstiti Nini Zupančič in Aleksu Galiču pri kadetinjah in Janu Žibratu skupaj s Čehom Pavlom Siručkom. Igralka NTK Ptuj Vesna Rojko,
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko
ki je nosila glavno breme v ekipnem delu prvenstva, med posameznicami ni imela sreče. Po prostem prvem kolu se je v drugem pomerila s Švicarko Ja-queline Weis. Švicarka je pove-dla z 2:0 v nizih, nakar je Vesni uspelo izenačiti in povesti s 3:2. Vesna je nato nesrečno izgubila dva niza z najtesnejšim izidom 10:12 in se tako s porazom 3:4 poslovila od prvenstva.
Pri mladinkah je zmagala Ukrajinka Pesotska pred Poljakinjo Szczerkowsko, tretje mesto sta si delili Švedinja Pet-terssonova in Madžarka Mada-rasz. Pri mladincih je zmagal Francoz Robinot pred Nemcem Floritzom, tretje mesto sta si delila Madžar Kosiba in Šved Anderson. Pri kadetinjah je zmagala Nemka Solja pred Rusinjo Noskovo, tretje mesto sta si delili Romunka Szocsova in Rusinja Guseva. Pri kadetih je zmagal Francoz Gauzy pred Švedom Soderlundom, tretje mesto sta si delila Belgijec Van-rossomme in Rus Kuimov.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 30. SP zdravnikov - Alicante 2009
Meletova iz Španije s tremi zlatimi medaljami
Kot že tradicija veleva, nas vrsto let v času poletja z medaljami razvaja najboljša ormoška strelka Vesna Mele, ki se je od 4. - 11. julija udeležila 30. SP zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in veterinarjev. Svetovno prvenstvo je potekalo v španskem Alicanteju, ki velja za "biser Mediterana" in šteje okrog 500.000 prebivalcev.
V Slovenijo ste se spet vrnili bogatejši za tri zlate medalje?
Skupaj z novimi medaljami sem doslej na SP osvojila 25 medalj; 24 zlatih in 1 srebrno. Na SP sodelujem od leta 1998 in od takrat sem izpustila le dva nastopa na SP. Iz prelepega Alicanteja sem se vrnila s tremi zlatimi medaljami. Zmagala sem v kategoriji malokaliber-ska puška, zračna puška in zračna pištola. Z doseženimi rezultati nisem najbolj zadovoljna, saj smo prav vsi strelci zaradi visokih temperatur in visoke vlage dosegali od 10 pa celo do 20 krogov slabše rezultate kot ponavadi. Bolj sem zadovoljna z mesti kot z rezultati.
Ste najuspešnejša strelka na SP. Ali nasprotnice zdaj na vas gledajo že kot favo-ritko za zlate medalje?
Vsaka tekma je poglavje zase in vedno se ti lahko nekje kaj zalomi, tako da si nikoli ne upam trditi, da bom tekmo končala na vrhu. Greš na tekmo z neko osnovo, nato pa je vse odvisno od dneva, trenutka ter marsičesa drugega. Strelke odlično poznamo medsebojne rezultate in meje sposobnosti, kako visoko lahko posežemo, ampak kot pravim: v strelstvu se hitro lahko kje kaj zalomi.
Kako so za vas skrbeli organizatorji in kakšno strelišče vas je pričakalo v Alicanteju?
Organizatorji so se zelo potrudili in tekmovanja pri strel-
Vesna Mele
stvu so potekala skoraj brezhibno. Imeli smo le en zaplet s sodniki, saj so nas več strelcev prikrajšali za nekaj krogov. Kasneje smo uveljavili našo pritožbo in so nam priznali pravilno dosežene rezultate. Strelišče za mali kaliber je bilo zaradi potreb SP prenovljeno. Zaradi visokih temperatur manjka le klimatska naprava ali ventilator, da bi prostor bil vsaj malo prijetnejši. Za zračno puško in zračno pištolo je strelišče zelo dobro urejeno.
Letos je na SP nastopilo manjše število udeležencev?
Skupaj je v Alicanteju nastopilo okrog 2000 tekmovalcev iz 40 držav. Sicer se je na minulih prvenstvih znalo zbrati več kot 3000 tekmovalcev. Je pa zanimivo, da se je povečalo število sodelujočih držav. Pred štirimi leti je slovenska ekspedicija
štela preko 100 tekmovalcev, letos smo v Španiji barve Slovenije zastopali le štirje tekmovalci. Dva v strelstvu in po eden v atletiki ter šahu. Po moje se pozna recesija, mogoče pa tudi strah pred novo gripo.
Pri strelcih brez težav z orožjem pri prestopu meje ne gre?
Točno tako, a smo vajeni že vsega hudega, saj je to za nas strelce že klasika, ko greš na pot z orožjem. Težave smo imeli takoj pri vkrcanju na letalo za Alicante in takoj po prihodu v Španijo. Španske oblasti so vso orožje zapisale ter prijavile pristojnim organom in na orožje je bilo potrebno čakati več kot uro in pol. Pri vrnitvi domov smo zaradi velike gneče komaj ujeli letalo. Po pristanku na Dunaju smo spet dobro uro in pol čakali na orožje. Saj pravim, da smo strelci pač zaradi orožja
vajeni vsega hudega.
Je že znan kraj, kjer bo potekali 31. SP zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in veterinarjev?
Naslednje SP bo potekalo na Hrvaškem, v Poreču in upam, da tudi z mojo udeležbo.
Za večino strelcev je zdaj čas dopustov. Vi in vašo orožje pa ne mirujete?
S trenerjem Robertom Terža-nom se pripravljam na EP veteranov, ki bo potekalo od 9. - 12. septembra na Nizozemskem, tako da zame glede strelstva ni čas dopustov. Pripravljam se v Presiki, kjer imajo strelišče za mali kaliber. Poleg trenerja mi na strelišču zelo veliko pomaga Franc Makoter, brez katerega treningi ne bi potekali tako tekoče kot potekajo. Po trdem delu upam na uspešen nastop v "deželi tulipanov".
Uroš Krstič
Padalstvo • Boris Janžekovič, Aeroklub Ptuj
Zbral že več kot 3400 skokov
Ptujski aeroklub, ki domuje na letališču v Moškanjcih, je nekakšna oaza v tem športu v Sloveniji in Evropi. Ptujski padalci so namreč po kvaliteti v Sloveniji drugi klub, takoj za klubom iz Lesc. Med njimi pa je velika razlika, saj so Leščani vsi po vrsti zaposleni v vojski in je njihovo delo izključno ukvarjanje s tem atraktivnim in zanimivim športom, medtem ko ptujski tekmovalci najprej opravijo svoje delo v službah, šolah itd,, šele potem pride na vrsto padalstvo. Vendar jih veliko volje, entuziazma, trdega dela in športne trme ohranja v evropski in svetovni konkurenci takoj za najboljšimi. Eden izmed njih je tudi Boris Janže-kovič, ki je nazadnje slavil pred štirinajstimi dnevi na pokalnem prvenstvu v bosanskem Prijedoru.
Kaj je bilo tisto, kar vas je navdušilo za ta šport?
B. Janžekovič: „Doma sem blizu letališča in sem vedno rad opazoval dogajanje na
Boris Janžekovič, Aeroklub Ptuj
njem. Vse to me je navdušilo do te mere, da sem se leta 1995 pričel ukvarjati s padalstvom. Prvi skok sem opravil 5. avgusta istega leta. Bilo me je malo strah, vendar sem varno pristal. In tako sem potem nadaljeval. Do sedaj sem zbral že preko 3400 skokov.«
Imamo mlade in nadarjene tekmovalce
Vemo, da niste profesionalni padalci in vam je zato težje usklajevati svoje službene obveznosti in treninge. Kako to uspeva vam?
B. Janžekovič: »Res je malo težje, saj moram najprej v službo, nato pa na trening, kjer opravim dnevno 4 ali 5 skokov. Za primerjavo naj povem, da Leščani opravijo do deset skokov dnevno. Tu nato nastane tista majhna razlika. Pri meni je tako, da imam dvoizmensko službo in dobro je, ko delam dopoldne, težje pa, ko delam popoldne. Zato so zame dobre uvrstitve velika dodatna vzpodbuda.«
Vaša ekipa se skorajda vedno visoko uvršča, vendar si verjetno želite še višje. Kaj manjka za ta dodatni preskok oziroma priključi-
tev k najboljšim ekipam?
B. Janžekovič: »Res je naš cilj dosegati uvrstitve do šestega mesta, vendar bi potem morali biti vedno prisotni vsi člani našega kluba. Ob odhodu Milana Juriča in poškodbi Gorazda Vindiša pa nam nekaj malega vedno zmanjka. Imamo mlade in nadarjene tekmovalce, ki pridno delajo, vendar rabijo čas, da si pridobijo potrebne izkušnje. Tako pa nas drago stane vsak mali spodrsljaj.«
Kako bi ocenili vašo dosedanjo športno kariero?
B. Janžekovič: »Rekel bi, da je uspešna. Bilo je veliko dobrih rezultatov, med njimi pa bi izpostavil tretje mesto na evropskem pokalu v Opatiji, tretje mesto na svetovnem pokalu v Nemčiji, bil sem tudi mladinski državni prvak, leta 1999 pa sem dobil plaketo s strani letalske zveze Slovenije za najboljšega padalca. Letos sem postal še avstrijski državni prvak. Letos bo še nekaj tekem, kjer bo priložnost za dokazovanje. Prva že ta teden, ko bo v italijanskem Bellunu tekma za svetovni pokal, nato še tekmi v Avstriji in Švici, v septembru pa še tradicionalni ptujski padalski pokal.«
Danilo Klajnšek
Grajena • Odprli športni park
Ponovno bodo krojili usodo nogometa na Ptujskem
V soboto so v Grajeni svečano odprli nov športni park. Ob uspešnem zaključku gradnje so se zahvalili MO Ptuj, ki je za odkup zemljišča, gradnjo objekta in ureditev parkirišča prispevala 83 tisoč evrov. Prav tako so se zahvalili vsem, ki so pri gradnji in urejanju novega športnega parka nesebično pomagali.
Vsega skupaj je bilo potrebnih blizu šest tisoč delovnih ur, od tega je bila velika večina dela opravljena na prostovoljni bazi, je povedal ponosni predsednik ŠD Zoran Hvala in se zahvalil vsem, ki so na kakršnikoli način pomagali, da imajo to, kar so si vedno želeli - pravi športni park. Predsednik ČS Grajena Andrej Rebernišek je ob svečanem rezu vrvice ob predsedniku Zoranu omenil še njegovega brata Tomaža, pa Mirka, Marjana in Janžo - udarno peterico, brez katerih vsega tega, kar so 25. julija odprli, ne bi bilo. Z dokončno ureditvijo zgradbe in igrišča so zadostili pogojem igranja v ligah MNZ. V svojih vrstah imajo ŠD Grajena veliko mladih članov, to jim vliva upanje, da bodo ponovno krojili usodo nogometa v ligah MNZ v ženski in moški konkurenci. Članice njihove pikado sekcije so že postale državne prvakinje in se uspešno predstavile na svetovnem prvenstvu, ki je bilo junija v Zadru. Z dokončno ureditvijo športnega parka so postavili pomemben mejnik v delovanju društva in
Foto: Črtomir Goznik
V ureditev športnega parka Grajena je MO Ptuj vložila 83 tisoč evrov za odkup zemljišča, gradnjo objekta in ureditev asfaltiranega parkirišča. Simbolično so vrvico prerezali predsednik sveta CS Grajena Andrej Rebernišek, predsednik ŠD Grajena Zoran Hvala in podžupan MO Ptuj Mirko Kekec.
zagotovili pogoje za še kvalitetnejše delo.
V novem športnem parku so v soboto podelili priznanja najboljšim na letošnjih športnih igrah ob 9. krajevnem prazniku ČS Grajena, ki že tradicionalno spremljajo praznično dogajanje. Organizirali so kolesarski maraton, turnir v malem nogometu in tekmovanje v skoku v daljavo za najposkočnejšega Grajenčana in najposkočnejšo Grajenčanko. Priznanje najboljšim sta podelila predsednik Andrej Rebernišek in Zo-
ran Hvala. V malem nogometu je potekal turnir med štirimi zaselki; prvo mesto in prehodni pokal za leto 2009 je osvojila ekipa Krčevine pri Vurbergu, druga je bila ekipa Grajene, lanskoletna zmagovalka turnir-j a, tretja ekipa Mestnega Vrha in četrta ekipa Grajenščaka. Najposkočnejša Grajenčanka za leto 2009 je postala Tanja Krojzl z rezultatom 2,18 metra.
V moški konkurenci je v kategoriji 10 do 15 let zmagal Tomaž Rebernišek z rezultatom 1,99 metra, v kategoriji od 15 do 20 let je slavil Dejan Caf z rezultatom 2,31 metra, v kategoriji 20 do 40 let Denis Strelec, ki je skočil 2,62 metra in v kategoriji 40 do 50 let Janez Krajnc, ki je prvo mesto osvojil z rezultatom 2,47 metra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na uvodni tekmi sobotnega prazničnega dneva ob odprtju športnega parka sta zaigrali članska ekipa NK Grajena in reprezentanca MNZ lig Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
V drugi prijateljski tekmi sta se pomerili ekipi veteranov NK Grajena in NK Maribor, v kateri je igral tudi selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek.
Kolesarstvo
Ilešič z dopusta na stopničke
Ptujčan Aldo Ino Ilešič je po krajšem dopustu v domačih krajih odpotoval nazaj »na delo« v Združene države Amerike ter odpeljal odlično dirko. 23. Wells Fargo Twilight, kriterij v kraju Boise, zvezna država Idaho, je končal na 2. mestu, zmagal je njegov klubski kolega Ken Hanson. V izjemni vročini, termometer je med dirko kazal 35 stopinj, sta dosegla 21 klubsko zmago v nacionalnem kolesarskem pokalu NRC. Hanson, sicer bivši ameriški prvak kriterijskih dirk, je prejšnji teden brez pomoči klubskih kolegov zmagal v San Rafaelu (Kalifornija), tokrat pa se mu
je na odru za zmagovalce pridružil Ilešič. Ekipa Type 1, za katero nastopa Ptujčan, se je dolgo trudila ujeti dva ubežnika, kar jim je uspelo šele v zadnjih metrih. »Zelo je šlo na tesno. V zadnjih petsto metrih sta imela ubežnika še štiri sekunde prednosti, nato pa sta naša dva iz zadnjega ovinka priletela' z dvajset metrsko razliko. S strani gledalcev ne bi moglo biti bolj popolno,« je bil nad uspehom navdušen športni direktor moštva, Vasilij Davidenko. Zmaga je za moštvo Type 1 pomembna, ker so jo dosegli v konkurenci vodilnih moštev pokalnega tekmovanja, Colavite Sutter Home in Bissell Pro Cycling.
UG
Športni napovednik
Rokomet
Slovenija in Madžarska pri Veliki Nedelji
Od 14. - 23. avgusta bo na Madžarskem potekalo EP za rokometa-šice mladinke do 19 let. Med evropsko elito bo nastopila tudi slovenska reprezentanca pod vodstvom Uroša Bregarja. Slovenke bodo nastopile v skupini A skupaj s Španijo, Norveško in Avstrijo. Dekleta se na EP pripravljajo v Ormožu in pri Veliki Nedelji. V Veliki Nedelji bodo Slovenke v sredo ob 18.00 uri na pripravljani tekmi gostile močno zasedbo gostiteljic EP - Madžarsko. Tudi Slovenke v tej kategoriji spadajo v evropski vrh, zato lahko pričakujemo zelo kvalitetno srečanje, ki bi ga bilo greh izpustiti.
Nogomet
Turnir v Podvincih
Nogometni klub Podvinci bo v soboto in nedeljo organizator 17. tradicionalnega nogometna turnirja v spomin na Janeza Petroviča. Na turnirju bodo sodelovale štiri ekipe in sicer Dornava, Rogoznica, Bukovci in domača ekipa. Slovesnost ob 30-letnici kluba bo v nedeljo ob 17.00 uri. Pred članskima tekmama pa bodo zaigrale mlajše kategorije nogometašev in nogometašic.
UK, Danilo Klajnšek
Tenis • Ekipno EP U-18
Slovenci letos branijo naslov - za začetek na Ptuju
Od srede do petka, 29. - 31. 7., bo na Ptuju potekal kvalifikacijski turnir za mladinsko ekipno evropsko prvenstvo. Gre za enega od štirih turnirjev v Evropi (ostali bodo na Češkem, v Italiji in na Slovaškem), iz katerih se bosta po dve pr-vouvrščeni ekipi iz vsakega prizorišča uvrstili na zaključni turnir v Franciji (3. - 5. avgusta). Skupno bo tekmovanje pričelo 22 ekip, zmagovalec pa bo samo eden ...
Lani je to bila ekipa Slovenije (Blaž Rola, Tomislav Ternar, Domen Korelc in Tom Koče-var-Dešman), ki je s tem dosegla zares velik uspeh v močni konkurenci precej bolj uveljavljenih teniških reprezentanc. Prav zato bo naša reprezentanca letos deležna posebne pozornosti in ne bo mogla računati na presenečenje.
Poseben gost prireditve bo tudi Ptujčan Blaž Rola, ki je bil
lani »prvi reket« zmagovalne reprezentance. »Lanskoletnih nastopov se še z veseljem spominjam, še posebej slavja v Italiji. Lepo je bilo zmagati pred številnim občinstvom in se kasneje poveseliti z našimi navijači. Bili smo zares homogena ekipa, ki je vzpodbujala drug drugega, obenem pa smo odigrali nekaj neverjetnih dvobojev,« je zmagoslavne trenutke povzel Blaž.
JM
Uradna otvoritev turnirja bo v sredo, 29. 7, ob 18. uri, boji na igriščih pa se bodo vsak dan začeli ob 10. uri dopoldan. Finale bo na sporedu v petek ob 10.00. Slovensko reprezentanco bodo pod vodstvom kapetana Aleša Kodelje in trenerja Grega Soka zastopali Matic Zupančič, Tilen Žitnik in Miha Plešnik, rezervni član je Ambrož Kodelja. Poleg slovenske reprezentance bomo na Ptuju spremljali še ekipe Bolgarije, BiH, Grčije, Rusije in Švedske.
Pomagajte Dravi in varžujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova alica 5, omogoča pa ogled vseli domačih prvenstvenih^ ' pokalnih in prijateljskih srečanje Lubud-Bravgjv redja prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
fenem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakujbu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 "X> popust na znižarie artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali^sJmrto in osebnim dokumentom).
Strelstvo • Pogovor z Gorazdom Maloičem, predsednikom SZS
»Zlata medalja ima poseben pomen!
«
Kidričana Gorazda Maloiča poznamo kot velikega aktivista in ljubitelja strelskega športa v Sloveniji. Za naštevanje vsega, česar se je že lotil v strelstvu in se s tem še vedno ukvarja, bi nam verjetno zmanjkalo prostora v časopisu, 23. junija pa je v Ljubljani na volilni skupščini Strelske zveze Slovenije s prepričljivo dvotretjinsko podporo delegatov prejel nov predsedniški mandat za vodenje krovne zveze. Prvič smo se s predsednikom v pogovor zapletli pred dobrimi štirimi leti, takoj po izvolitvi. Od takrat naprej je Strelska zveza Slovenije doživela tektonske organizacijske premike ...
Po prvem štiriletnem mandatu ste se znova odločili potegovati za predsedniški stolček, kakšni občutki vas preplavljajo ob vnovičnem izkazanem zaupanju delegatov?
»Težko je opisati te občutke, dejstvo pa je, da sem si z novo izvolitvijo zadal obilo dela in odgovornosti, saj to delo zahteva celega človeka. Pa vendar, ni mi žal, saj so že vidni sadovi skupnega dela celotne ekipe.«
Kako bi ocenili vaše aktivnosti iz prvega mandata?
»Zvezo smo prevzeli v precejšnjem razsulu, tako da smo morali začeti graditi pri samih temeljih, od priprave notranjih aktov do zagotavljanja sredstev za delo in tekmovanja. Kar je še posebej pomembno pa je, da se je članstvo v zvezi s prihodom novega vodstva povečalo z 900 registriranih strelcev v samem tekmovalnem sistemu zveze do danes preko 2000 strelcev. S strelstvom pa se zraven tega rekreacijsko oziroma ljubiteljsko ukvarja še približno 4000 strelcev, ki delujejo po različnih klubih.«
So iz preteklega mandata ostale še kakšne neizpolnjene obljube, ki še čakajo na realizacijo?
»Pridobiti sredstva za nakup elektronskih tarč in sredstva za strokovni kader, da bodo končno imeli možnost normalno delati v strelskem športu. Rak rana pa je disciplina pištola, ki s svetlo izjemo Ptujčanke Majde Raušl nikakor ne najde priključka z evropskim in svetovnim vrhom, tako kot so našle druge discipline, zato bomo v bodoče namenili še več pozornosti tej disciplini v smeri strokovnega dela in pridobivanju mlajšega kadra.«
Kakšne prioritete ste si postavili za vaš drugi mandat in katere so tiste programske usmeritve, ki so prepričale delegate na volilni skupščini?
»Aktivnosti, ki še niso bile dokončane, se bodo kontinuirano nadaljevale, delo poteka še naprej s polno paro. Glavne naloge tako ostajajo izobraževanje strokovnega kadra, pridobivanje sponzor-skih sredstev, prepoznavnost v medijih, uspešno sodelovanje z ministrstvi, in nena-
Foto: Simeon Gönc
Predsednik SZS, Gorazd Maloič: »Strelci bi se morali sami zavedati, da ni toliko pomembno kakšen je sistem tekmovanja, temveč kako se nanj pripravljajo.«
zadnje primeren tekmovalni ustroj na vseh nivojih delovanja zveze. Uspehi strelcev so prepričali delegate, da smo pravilno delali. Naj naštejem samo nekatere: OI bronasta kolajna, EP ekipno mladinci 2. mesto, EP člani-članice samostrel 2. mesto, EP samostrel 18 metrov ekipno 3. mesto, SI posamezno 1. mesto trap, EP ekipno 1. mesto 3x40, SP 6. mesto ekipno, EP samostrel 3. mesto ekipno, svetovni pokal 1. mesto posamezno in še bi se dalo naštevati. Ni potrebe za menjavo dobrega sistema, ki funkcionira in prinaša tako visoke rezultate.«
V zadnjem letu vašega prvega mandata je SZS sprejela obsežen paket ligaških sprememb, ki je »prizadel« kar 2/3 vseh društev in klubov, včlanjenih v zvezo in vpetih v ta tekmovanja. Kakšni so odzivi udeležencev spremenjenega koncepta liga-ških tekmovanj?
»To vprašanje bi moralo biti namenjeno stroki, ki pa jo podpiram in pokazalo se je, da je odločitev za spremembo bila prava, saj lahko prav te dni v medijih spremljamo novice o izvrstnih rezultatih na EP, sicer pa so tudi sami strelci s predlogi sodelovali pri preoblikovanju lige, zato je ta še toliko bolj po njiho-
vi meri. Strelci bi se morali sami zavedati, da ni toliko pomembno kakšen je sistem tekmovanja, temveč kako se nanj pripravljajo, zelo pomemben je sam pristop k treningom in tekmovanjem. Odličen je primer naših mladincev in mladink, ki tekmujejo v evropski ligi mladih in so se uvrstili med prvih šest ekip stare celine, kjer jih čaka še finale.«
Ste zadovoljni s trenutnim stanjem na tem področju ali se nam mogoče obetajo kakšne nove modifikacije?
»Pričakujem še kakšne spremembe, vendar bo o tem odločala stroka, ki bo imela veliko odgovornost, saj bo takšne rezultate, kot so bili doseženi v zadnjih 4 letih, težko ponoviti in vsak neuspeh bo za njih veliko breme, posledično pa tudi zame in za predsedstvo. Pa vendar, na stvari ne gledam črnogledo, saj sem optimist in verjamem v svoje strelce.«
»Ta ekipna zlata medalja bo imela vedno poseben pomen v slovenskem strelstvu!«
V Osijeku se je ravnokar zaključilo 32. EP v streljanju z malim in velikim kalibrom ter puško šibre-nico, na katerem so slovenski strelci z osvojitvijo zlate in bronaste ekipne
medalje dosegli zgodovinske uspehe. Kakšni so vaši občutki ob tem velikem slavju?
»Presrečen sem zaradi samih strelcev, ki so potrdili moje prepričanje, da v Sloveniji obstajajo še drugi kvalitetni in perspektivni tekmovalci zraven legende Rajmonda Debevca, ki je tukaj nastopal poškodovan, zato pa sta Markoja in Moi-čevič nase prevzela veliko
breme in s tem jim je uspelo Sloveniji prvič v zgodovini prinesti ekipno zlato kolajno v olimpijski disciplini trojni položaj 3x40 strelov. Ta ekipni rezultat bo imel vedno poseben pomen v slovenskem strelstvu! Čisto druga zgodba pa so strelci s puško šibreni-co, ki so popolni amaterji, pa vendar so v 4 letih s trdim delom in voljo prišli v sam svetovni vrh. To je dokaz, da če ne iščeš izgovorov drugje za lastni neuspeh ter trdo delaš in verjameš v svoj cilj, se ti bo trud tudi poplačal.«
V Gaju vrhunski strelski dogodek!
Čez slabih 14 dni (6. avgusta) bo vsa svetovna strelska javnost uprta v Slovenijo oziroma organizacijo svetovnega prvenstva s puško šibrenico v Gaju pri Pragerskem. Kako potekajo aktivnosti ob pripravi tega doslej največjega strelskega dogodka v zgodovini Slovenije?
»Priprave so v zaključni fazi, objekt je pripravljen, usklajujemo še zadnje detajle velikanskega logističnega zalogaja. Na prvenstvu bo sodelovalo preko 700 tekmovalcev s svojimi trenerji, skupaj s spremljevalnim osebjem pa bo udeležencev več kot 1100. Načrtujemo pa tudi vrhunsko srečanje vseh najvplivnejših svetovnih strelskih voditeljev, kot so predsednik ISSF g. Olegario Vasquez Rana, predsednik ESC, g. Vladimir Lisin, generalni sekretar ISSF g. Horst Schreiber, predsednik azijske zveze Šejk Salman S.S.H. Al Sabah iz Kuvajta in številni drugi.«
Tekmovalni naboj, velika želja in motivacija ter odlično vzdušje slovenskih reprezentantov je v tem trenutku verjetno najboljša možna popotnica za pripravo na ta vrhunec sezone. Kakšne rezultat-ske ambicije goji vodstvo slovenske reprezentance za domači spektakel?
»Realno imamo možnosti okrog 10. mesta ekipno in po-
Vidimo se na strelišču!
»Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem delavcem v strelskem športu in strelcem športnikom za srčno in neutrudno delo v strelskem športu, zlasti pri delu z mladimi. Zahvaljujem se našim sponzorjem in donator-jem za različne oblike pomoči, saj smo z njihovo pomočjo lahko dosegli in presegli zastavljene cilje. Vsem tekmovalcem pa želim čim višje rezultate v naslednjih štirih letih mojega mandata in kaj drugega za reči kot: se vidimo na strelišču!«
Foto: Simeon Gonc
Predsednik SZS, Gorazd Maloič: »Smo najbolj uspešna regija po rezultatih v Sloveniji v disciplini pištola.«
samično, vse kar bi bilo več, pa bi bila smetana na torti. Že na EP v Osijeku so naši fantje dosegli izvrsten rezultat in težko bi bilo sedaj pričakovati, da ta rezultat še presežejo ali vsaj ponovijo, vsekakor pa jim to želim in bi se tega tudi zelo veselil. Na prihajajoče svetovno prvenstvo v Gaju bi morali fantje oditi povsem neobremenjeni, saj so svojo kvaliteto pokazali in dokazali že na EP v Osijeku.«
»Talent bo s pravilnim pristopom treba pretopiti v kvaliteto!«
Kot interni poznavalec v vlogi predsednika in trenerja SD Kidričevo ste bolj podrobno seznanjeni z delovanjem, tekmovanjem in uspehi vseh domačih klubov iz Spodnjega Podravja. Kako bi ocenili njihove aktivnosti iz zornega kota predsednika SZS?
»Vsi klubi v Spodnjem Po-dravju zelo dobro delajo (Juršinci, Ptuj, Ormož, Dornava...). Vsekakor pa bo potrebno, da si v vseh teh klubih postavijo smele načrte, saj vemo, da imamo kader in dobre strelce, ki bi lahko z bolj zavzetimi treningi in višje zastavljenimi cilji dosegli odmevnejše rezultate tudi v mednarodnem merilu. Zdaj ne bo več dovolj zmagovati samo na državnih tekmovanjih, saj so kriteriji OKS bistveno višji kot so bili še pred enim letom. Smo pa najbolj uspešna regija po rezultatih v Sloveniji v disciplini pištola!«
Kakšna je vaša ocena o infrastrukturnih objektih in pogojih v katerih trenirajo klubi Spodnjega Po-dravja? Se obetajo morebiti kakšne novogradnje ali obnovitve, s katerimi je seznanjeno tudi vodstvo zveze?
»Infrastruktura je precej skromna in v takih pogojih je zelo težko delati. Po drugi strani pa se pojavi paradoks, ko v deželah tretjega sveta vladajo še bolj kaotični pogoji, rezultati in uvrstitve teh strelcev pa ne zaostajajo v primerjavi s svetovno špico. Zelo veseli smo, da se nam po dolgoletnih prizadevanjih v Kidričevem obeta izgradnja novega strelišča, obstajajo pa tudi precej širokopotezni načrti za širitev strelišča v Pra-gerskem.«
Simeon Gonc
Urad za delo Ormož
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE UPRAVLJALEC BAGERJA - M/Ž; RUŠENJE OBJEKTOV S PIKIRANJEM, IZKOPI IN ZASIPI, NAKLADANJE, določen čas 12 mesecev polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, 900 EUR bruto / mesečno. NIKO TGM STROJNA GRADBENA DELA D.O.O., DOLGA LESA 3, 2270 ORMOŽ, KIRIČ RUDOLF, 040 607 760.
Urad za delo Ptuj
VARILEC, CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA TER MONTAŽA CEVI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas enoizmen-sko delo, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KOMERCIALIST PRODAJE IN NAJEMA - M/Ž; PRODAJA ZAŠČITNIH OBLAČIL, VODENJE IN ORGANIZACIJA PRODAJNIH AKCIJ, OGLAŠEVANJE, PRIPRAVA PONUDB IN SPREMLJANJE REALIZACIJE, ISKANJE NOVIH IN SERVISIRANJE OBSTOJEČIH KUPCEV, TRŽENJE IN PRODAJA NAJEMA IZDELKOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnov-
Napredek v smeri turistično-gostinske ponudbe Vinka Bren-holca se je pričel zaznavati s temeljito obnovo odkupljenega Vinskega hrama na Jeruzalemu leta 1999. Največ z lastnim vloženim delom je nosilec obrtne dejavnosti ustvaril idealne pogoje za razvoj turizma v osrčju Prlekije, med vinogradniškim območjem Ljutomersko-Ormo-ških goric. Turistične zmogljivosti zajemajo 300 sedežev v restavraciji in prostorno teraso za več kot 200 ljudi. Vinski hram ponuja eno- in dvoposteljne sobe, kjer lahko prenoči do 50 oseb. Jeruzalem zaradi naravnih lepot zagotovo predstavlja biser Prlekije, predvsem pa postaja vse bolj zanimiva do-pustniška točka, kjer turistom ni nikoli dolgčas. V obsegu 30 kilometrov se nahaja kar 10 termalnih kopališč (Ptuj, Banovci,
no. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, ŠTRUCL ALENKA, 7797111, info@zascita-ptuj.si.
KONFEKCIJSKI MODELAR, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE RAZVOJNI TEHNOLOG - M/Ž; DISAJNIRANJE MODELOV, MODELIRANJE, NORMIRANJE IZDELAVNIH ČASOV, GRADIRANJE IN DI-GITALIZIRANJE KROJNIH SLIK, DRUGA DELA PO NALOGU PRISTOJNEGA VODJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, ŠTRUCL ALENKA, 7797111, info@zascita-ptuj.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro urejevalniki besedil - osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATJAŽ, 041687869 ;02/7920281, mateja.ku-rez@triera.net.
INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ), VODJA SERVISNEGA CENTRA - M/Ž; DELO NA TRENU-ODPRAVLJANJE NAPAK, ELEKTRO DELA, TEHNIK ZA TELEKOMUNIKACIJE, VODJA DEL, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. M & M, podjetje za komunikacije, informatiko,
Moravske toplice, Bioterme Mala Nedelja in Lipa Lendava), pa tudi sicer Prlekija ponuja številne turistične kraje, kjer je kaj videti in doživeti: oljarna v Središču ob Dravi, čebelarski muzej na Krapju, kmečki muzej v Pristavi, Babičev mlin na Muri, lončarstvo Žuman Ljutomer ... Brez vinskih kleti in tradicionalne pokušnje vrhunskih vin seveda v teh krajih ne gre. V Vinskem hramu obiskovalci lahko občudujejo 300 let staro obokano klet, kjer Vinko Bren-holc za zaključene družbe pripravlja vodeno degustacijo. Iz lastne proizvodnje - obdelujejo namreč 50 arov vinograda s 3000 trsi - ponujajo šipon, renski rizling, rumeni muškat .
Prostori Vinskega hrama so namenjeni tudi poslovnežem. Na voljo sta manjša in večja konferenčna soba za prirejanje
svetovanje in trgovino, d. o. o., PREŠERNOVA ULICA 29 , 2250 PTUJ, GAŠPARIČ BARBARA, 051427517; 02/748-00-80, barbara.gasparic@mm-ptuj.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, TIG VARILEC - M/Ž; VARJENJE CEVI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
DELAVEC BREZ POKLICA, ČISTILEC PROSTOROV - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH PROSTOROV ZUNAJ POMOČ GOSPODARSKO POSLOPJE, LIKANJE IN POMETANJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. GOSTINSTVO ROŽMARIN, ROŽMARIN JANJA IVICA S.P. BAR Z MEHANSKO GLASBO, MARKOVCI 28, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, ROŽMARIN JANJA-IVICA, 041 753-335,.
ELEKTROINŠTALATER, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ELEKTRO-INŠTALATER - M/Ž; IZVAJANJE ELE-KTROINŠTALACIJNA TERENU- TUJINA, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. DEMO MEHANSKE IN ELEKTRO STORITVE, ŽUNKOVIČ STOJAN s.p., MAJŠPERK 7 E, 2323 PTUJSKA GORA, ŽUNKOVIČ STOJAN, 041/418-810, info@demo-sp.si.
INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE, TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK TEHNOLOG - M/Ž; FIZIČNA PRIPRAVA KROJEV, IZDELAVA KROJNIH SLIK V RAČUNALNIŠKEM PROGRAMU,
predavanj in seminarjev, v restavraciji pa se za večje skupine pripravljajo praznovanja najrazličnejših jubilejev. Posebnost predstavlja jeruzalemska poroka s civilnim obredom v naravi ob konjski vpregi kočije, že tradicionalne prireditve pa so dnevi prleške kuhinje, postavljanje klopotca, ocenjevanje vina in martinovanje. Domača kuhinja se ponaša s številnimi kulinaričnimi dobrotami. Vinski hram samostojnega podjetnika Vinka Brenholca zaposluje devet delavcev - ob Vinkovi soprogi Vesni štirje skrbijo za delo v kuhinji, štirje pa v strežbi pijač. Za prihodnje obdobje Brenholc načrtuje ureditev sprehajalnih poti, pripravljena pa je že terapevtska soba, kjer bo v teh dneh pričel delati strokovnjak tovrstnih opravil.
Niko Šoštarič
DOLOČANJE NORMATIVOV PORABE MATERIALA IN ČASA ZA PROIZVODE, DOLOČANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA NOVE PROIZVODE, IZDALAVA DOKUMENTACIJE O PRIPRAVI DELA., določen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, računalniško oblikovanje - zahtevno. CMF TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., ŠPINDLERJEVA ULICA 25, 2250 PTUJ, CAFUTA JELKA, 02 780-99-10, info.nes@amis.net.
KERAMIK, KERAMIK - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro. KNK, trgovina, d.o.o., PLACAR 39 A, 2250 PTUJ, UN-GER THOMAS, 00436505033522.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA PO SLO., MONTAŽA OKEN DEMONTAŽA, ZIDARSKA DELA- KNAUF IN OSTALA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas. GOLOB JANEZ s.p. MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, BUKOVCI 125 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, GOLOB JANEZ, 041 604-230.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEK-TRIČAR - MONTER - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE SKUPINE, KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI ALI SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI, določen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje dobro, 600 EUR bruto / mesečno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, BOROVŠAK ALBIN, 02/ 787-55-15, bekem@bekem.si.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEK-TRIKAR ELEKTRONIK VODJA MANJŠE SKUPINE ELEKTRIČAR/ MONTER
-	M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE
Po poroki je celo življenje gospodinja in pomagala na domači kmetiji. V zakonu sta se ji rodila dva otroka, sin Branko in hči Metka. Veliko let je že vdova, zato ji veliko pomeni, da živi s sinovo družino in v bližini hčerkine družine. V največje veselje pa so ji tri vnukinje: Petra, Barbara in Doroteja. Zelo rada prebira tudi časopise, saj je tako na tekočem z vsemi novostmi in dogajanjem. Kadar pa ji je dolgčas, obišče brata in svakinjo v sosednji vasi.
Zelo rada kuha in peče. Spe-kla je veliko tort in drugega peciva za gostije, rojstne dneve ter druga praznovanja. Njena druga velika ljubezen je vrtnarjenje in cvetje. Okrog hiše ima zasajeno cvetje in grmičevje, ki ga je sama vzgojila. Vsak, ki se pelje mimo njenega domovanja, lahko občuduje okolico v vseh letnih časih. Veliko mladih pa je prejelo njene sadike, da so si lahko polepšali svoje domove. Vsak dan še kolesari po bližnji in daljni okolici. Vsako nedeljo in praznike pa se pelje k maši. Nato obišče pokopališče, prižge sveče in s svojim cvetjem napolni vazo. Tako je
SKUPINE, KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI, BRANJE NAČRTOV, DELO V TUJINI, določen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, 1600 EUR bruto / mesečno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, BOROVŠAK ALBIN, 02/ 787-55-15, bekem@ bekem.si.
ŽELEZOKRIVEC, ŽELEZOKRIVEC
-	M/Ž ; ŽELEZOKRIVEC, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. MTB PODJETJE ZA INŽENIRING, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., MELJSKA CESTA 36, 2000 MARIBOR, VIDOVIČ BRANKO, 041 715 269.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, TAXIST - M/Ž; PREVOZ OSEB IN PRTLJAGE Z VOZILOM ZA JAVNO PREVOZ OSEB
-	TAXI, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 300 EUR bruto / mesečno. CHOMICKI JAROSLAV S.P. - AVTOPREVOZNIŠTVO, JUROVCI 5 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, CHOMICKI JAROSLAV, 051 627-106.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; VARJENJE PO TIG POSTOPKU, A TEST TIG, DELOVNO MESTO V EU- TUJINA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje zadovoljivo. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠOŠTARIČ BORIS, 02 745-10-00, info@projektis.si.
VARILEC ZA VARJENJE V ZAŠČITNEM PLINU, ELEKTROVARILEC- VARILEC - M/Ž; VARJENJE V ZAŠČITNEM PLINU, A TEST MIG/MAG. OPRAVLJANJE DELA V EU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje zadovoljivo. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠOŠTARIČ BORIS, 02 745-10-00, info@ projektis.si.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, VODJA SKUPINE ZA ELEKTRIKO IN ELEKTRONIKO - M/Ž; VODENJE MANJŠIH SKUPIN, ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA NA PODROČJU AVTOMOBILSKE INDU-
nov teden lepši, izpopolnjen in zopet dela z veliko energije naprej. Zadnja leta ima tudi nekaj
STRIJE, VISOKOREGALNIH SKLADIŠČ, ROBOTIKE, REŠEVANJA SISTEMOV NA-PEUAV, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. GNS, montaže, svetovanje in posredništvo, d.o.o., SPUHLJA 112 , 2250 PTUJ, GALUN LEON, 064 116 221 , info@gns-m. si.
VARILEC, VIG- VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA TERENU IN V DELAVNICI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, nemški jezik razumevanje osnovno. JOMI, kovinarstvo, gradbeništvo in trgovina, d.o.o., OREŠJE 101, 2250 PTUJ, JOVIČ MILE, 040 836-155.
VOZNIK, POKLICNI VOZNIK - M/Ž; PREVOZ BLAGA V DOMAČEM IN TUJEM PROMETU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČREŠNIK MILAN, 031 680-889, milan.cresnik@teleing. com.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRURGIJE, ZDRAVNIK SPECIALIST KIRURGIJE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG ZDRAVNIKA SPECIALISTA KIRURGA, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ, PŠAJD JELKA, 02/ 479 16 18, jelka.pšajd@sb-ptuj.si.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE, DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT INTERNE MEDICINE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG ZDRAVNIKA SPECIALISTA INTERNE MEDICINE, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
težav z zdravjem, zato ne zmore vsega dela sama.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Olga Lukman je daleč naokoli znana kot odlična kuharica, zelo rada pa ima tudi cvetje.
Jeruzalem • Gostišče Vinski hram
Ponos Prlekije
Pred 12. leti je takratno podjetje Radenska odprodalo gostinsko-poslovni objekt na Jeruzalemu (hišna številka 18) samostojnemu podjetniku Vinku Brenholcu, ki se je z zasebno gostinsko dejavnostjo pričel ukvarjati že leta 1992, prav tako na Jeruzalemu (hišna številka 8) - v najemnih poslovnih prostorih, danes eminen-tnem Dvorcu Jeruzalem.
Videm • Pri Olgi Lukman
Vitalna mojstrica peke
Olga Lukman je bila rojena 30. 6. 1936 v Tržcu. Zrasla je v kmečki družini na veliki kmetiji, kjer se je ob različnih delih tudi vedno veliko kuhalo in peklo, saj se je moralo nahraniti vse, ki so pomagali pri delu na kmetiji. Včasih se je delalo več ročno, ker ni bilo strojev ali pa so bili nedostopni kmetu v tistem času.
Na valovih časa
Okoli sveta • Piše: F. Kovačič (3.)
Na četrtem največjem otoku sveta brez denarja ...
Jutro na letališču v Johan-nesburgu. Neučakan sem se že zgodaj odpravil proti terminalu družbe Air Madagascar. Občutki so bili mešani ... Veselil sem se potovanja v deželo, o kateri sem tako malo vedel, po drugi strani pa sem bil v dvomih. Ali je ta letalska družba varna? Afriška letala nimajo ravno zavidljive zgodovine glede varnosti. Spraševal sem se, kako bo v največjem in glavnem mestu, katerega ime je skoraj neizgovorljivo - Antananarivo. Brez vsaj osnovnega znanja francoščine je težko, če že ne skoraj nemogoče, potovati sam. Ampak ravno to, da se podajaš v neznano, sproži posebne občutke in doda adrenalin. V sebi najdeš posebne vzvode za ravnanje v neznanem. Znajti se sam v popolnoma drugačnem okolju, drugi kulturi, med ljudmi, ki govorijo tuj jezik, to je za popotnika večen izziv.
Letalo me je prijetno presenetilo že od zunaj. V notranjosti je bilo presenetljivo ohranjeno in čisto, pravza-
prav še v Evropi, da ne govorim o ZDA, težko najdeš tako dobro letalo. Glede na to, da je Madagaskar med najrev-
nejšimi državami na svetu, me je to začudilo. Šele veliko kasneje sem izvedel, da je precej bogatejša južnoafriška nacionalna letalska družba tudi večinski lastnik in upravljavec letal.
Med mirnim poletom sem spoznal dve zanimivi Američanki, ki sta prišli na Madagaskar v okviru prostovoljnih organizacij. Mlajša, Jodie, me je vprašala, ali imam že urejeno vizo. Nisem je imel, saj je po mojem prepričanju in izkušnjah najbolje in najceneje zanjo zaprositi na meji. Ne samo na Madagaskarju, ampak povsod, kjer je to omogočeno. Nujno se je pa o tem treba pozanimati že pred odhodom. Namreč, če bi slepo sledil navodilom našega Ministrstva za zunanje zadeve, bi si vizum naročil v nam najbližji ambasadi, pomeni, da bi se ponj odpeljal v Ber-
lin. Tako pa sem, kot po navadi, zraven cenejšega vizuma dobil še ščepec avanture. Tudi to je del popotovanja, ko skačeš po letališču ter v polomljenem lokalnem jeziku iščeš uradnike.
Po slabih treh urah leta smo pristali na grobi pisti letališča v Tani, kakor krajše kličejo domačini mesto Antananarivo. Nato je vse potekalo presenetljivo hitro za afriško mentaliteto. Potipal sem svoj žep. Kje je moj denar za vizum? Šele v bližini okenca, kjer je kraljevala uradnica z narejenim strogim pogledom, sem se spomnil. Denar sem skril v velik nahrbtnik že v Južni Afriki, za primer, če bi mi ukradli manjšega. In tega velikega sem poslal med letalsko prtljago. In kako naj zdaj pridem preko meje brez vize?
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Težave s partnerjevimi starši
S partnerjem živiva skupaj 4 leta. Sem v sedmem mesecu nosečnosti. S taščo pa je prava mora. Nenehno me popravlja, komentira, da ne kuham v redu, da cunje niso pravilno oprane, briše nam prah, skratka katastrofa. Tudi partner mi velikokrat reče, da to (npr. kuhanje) zna še njegova mama boljše. Ko prideva k njim, se začne nekakšno zbadanje iz njene strani ... Želi si, da bi delala stvari in stregla njenem sinu kakor ona, mu vsak dan pripravila kaj naj obleče kot da je otrok. Ko greva skupaj nakupovat, mi ona govori kakšne obleke, spodnjice, naj mu kupujem. Kot da sem jaz res butasta, dobesedno. Zdaj so nastale še težave okoli krsta otroka, ker želi, da bi bil njihove vere. Oni so namreč muslimani, moji starši pa kristjani. Kaj naj naredim?
Lepo pozdravljeni!
Morda je smiselno, da v tem času, ko pričakujete otroka in po porodu zmanjšate obiske. Velikokrat je v teh odnosih zelo težko, saj ostajajo neizrečene stvari med vašim partnerjem in njegovimi starši. Ker ste vi trenutno najšibkejši člen in v tem obdobju tudi najbolj dovzetni in občutljivi, se vsa stiska pri-
lepi na vas. Ni se jim potrebno ukvarjati s samim seboj, saj imajo vas. Začasno omejite obiske, po porodu pa resnično na minimum, ker bo takrat še veliko težje. Veliko bo komentarjev in namigovanja, da bi ona bila boljša mama, da vi ne znate, ne zmorete, ne delate prav. Po porodu boste potrebovali čas zase in za dojenčka, da se najdeta,
umirita, začutita. Ne dovolite, da drugi vstopajo v vaš osebni prostor in ga razvrednotijo. Tukaj odigra vlogo tudi vaš odnos, koliko lahko razmejite, da je to njihovo in ne vaše. Da ste vi popolnoma v redu, nič ni narobe z vami, samo vaši tašči se ma-jejo tla pod nogami, ko ste vi v bližini. Tudi partnerju dajte jasno vedeti, kdo ste vi in kdo je
njegova mama. Ni več fantek in moral se bo posloviti od mame. Malo jeze bo potrebno začutiti, pa se bo vse uredilo.
Želim vam prijetne trenutke z otročkom in veliko nežnosti in stika.
Lepo se imejte.
Sabina Stanovnik Spec.zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS
Danes je torek, 28. julij Danes goduje Zmago
1480 so Turki vdrli na ozemlje Italije pri Otrantu in zagrešili strahoten pokol prebivalstva.
1840 je bil prstni odtis prvič uporabljen kot sredstvo identifikacije. 1889 so v Avstro-Ogrski sprejeli zakon, s katerim je bila država zadolžena za redno vzdrževanje cest.
1913	je dobila Štajerska elektro družba (STEG) od avstrijske vlade koncesijo za graditev prve elektrarne na Dravi na Fali pri Mariboru.
1914	je Avstrija napovedala vojno Srbiji. 1937 so japonske čete zavzele Peking.
1941	je plenum OF pozvala Slovence »na oborožen odpor
1942	so začeli prevažati vlaki iz Varšave v Treblinko po 5.000 Judov dnevno.
Sreda, 29. julij danes goduje Marta
1805 se je rodil francoski zgodovinar in politik Alexis Tocqueville. 1878 je Avstrija začela zasedati Bosno in Hercegovino in s tem uveljavljati pravico, ki jo je dobila na Berlinskem kongresu. 1898 se je rodil avstrijsko-nemški fizik Isidor Isaac Rabi.
1913	je bila z Londonskim sporazumom ob koncu prve balkanske vojne Albanija formalno priznana kot neodvisna kneževina.
1914	se je ljubljanski župan dr.Ivan Tavčar obrnil na ustanove in ljudi dobrega srca, da bi pomagali z darovi v denarju in blagu prebroditi težke čase družinam, katerih očetje in možje so bili vpoklicani v vojsko.
1958 je ameriški kongres sprejel zakon o vesolju, ki pomeni rojstvo Nase.
Četrtek, 30. julij Danes goduje Julita
1818	se je rodila angleška pisateljica in pesnica Emly Jane Bronte. 1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford, ki je prvi začel s serijsko proizvodnjo avtomobilov.
1867	je Neue Freie Presse zelo žaljivo opisal Slovence po pretepu, do katerega je prišlo med slovenskimi sokoli in nemškimi turnarji. 1898 je umrl Otto Eduard Leopold Bismarck, nemški »železni kancler«.
1909	se je rodil britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson (parkinson).
1969 je v Ljubljani izbruhnila tako imenovana »cestna afera«.
1941	se je rodil v Ottawi kanadski pevec popevk Paul Anka (enka). 1991 je Litva priznala Slovenijo kot samostojno državo.
Petek, 31. julij Danes goduje Ignac
1803 se je rodil ameriški izumitelj švedskega rodu John Ericson. 1808 se je rodil v Černovicah na Češkem Janez Kleemann, ki je pripravil prvo slovensko berilo za 1. in 2. gimnazijski razred. 1870 se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj Rado Murnik.
1942	je Mussolini obiskal Primorsko in Primorcem zagrozil s popolnim uničenjem..
1964 je ameriška vesoljska ladja Ranger 9 poslala na Zemljo prve posnetke s temne strani Meseca. Sobota, 1. avgust Danes goduje Peter
1619 je nastal prvi načrt Kopra.
1664 je vojska cesarja Leopolda I. zmagala v znameniti bitki nad Turki pri Monoštru.
1819	se je rodil ameriški književnik Herman Melville (melvil). 1900 je začela uradno delovati v Ljubljani prva slovenska zavarovalnica z imenom Vzajemna.
1910	se je rodil slovenski igralec, režiser in gledališki pedagog Bojan Stupica.
1944 se je začela v Varšavi splošna vstaja proti okupatorju, ki so jo
Nemci po dveh mesecih zagrizenih bojev zatrli.
1975 so v Helsinkih predsedniki 35 držav in njihovi pooblaščenci
podpisali sklepno listino o evropski varnosti in sodelovanju.
1991 naj bi se po določbah Brionske deklaracije začela konferenca
o Jugoslaviji, vendar je do tega prišlo kasneje.
Nedelja, 2. avgust
Danes godujeta Alfonz in Porcijunkula
1814 se je rodil v Tomažu nad Praprotnim sadjar, politik in nabožni
pisatelj duhovnik Lovro Pintar.
1849 je umrl Mohamed Ali, ustanovitelj egiptovske vladarske hiše kedivov.
1868	so ustanovili v Mariboru delavsko izobraževalno društvo.
1892	je Avstrija uvedla novo denarno enoto krono in prešla na zlato podlago.
1903	je izbruhnil ilindenski Makedoncev upor proti Turkom.
1904	so britanske čete vkorakale v glavno mesto Tibeta Lhaso, potem, ko je dalaj lama pobegnil.
1914 sta Nemčija in Turčija podpisali tajno pogodbo, ki je določala, da začne njuna zveza veljati, če bi Rusija vojaško napadla Turčijo. 1921 je Narodna skupščina Kraljevine SHS obsodila komunistične atentate na regenta Aleksandra (29.6.) in na notranjega ministra Dra-škoviča (27.julija) in izglasovala Zakon o zaščiti države - obznano. Ponedeljek, 3. avgust - veliki srpan Danes goduje Lidija
1492 je Krištof Kolumb odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike. 1832 se je rodil hrvaški skladatelj Ivan Zajc. 1862 je priredila mariborska čitalnica prvo »veliko besedo.« 1882 se je rodil v Medani pri Novi Gorici slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik.
1882 je ameriška vlada prepovedala priseljevanje v ZDA obsojencem, slaboumnim in ljudem, ki niso mogli skrbeti zase.
1893	so ustanovili ptujsko Muzejsko društvo in Mestni muzej, ki je bil pod njegovim varstvom.
1914 je Italija, čeprav je bila članica Trojne zveze z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, razglasila nevtralnost v prvi svetovni vojni.
AvtoD£OM
Insignia dobila še tretjo različico s karavanskim zadkom
Če za limuzinsko insignio lahko rečemo, da je nekaj posebnega, potem je sports tourer še toliko bolj. Po besedah podpredsednika oddelka za oblikovanje pri GM Europe Marka Adamsa je karavan samostojen model in ne le kombijevska različica limuzine, ker je celotna karoserija pred opornim stebrom strehe izdelana posebej za sports tourer.
Oplovi avtomobili seveda niso glavni krivec za njihove (globalne) finančne težave, a kljub temu se znamka korenito spreminja ter želi z novimi modeli izstopiti iz povprečja. Insignia namreč dosega prodajne uspehe, kar tovarno in zaposlene sili v uvajanje dodatnih izmen. Očitno so tudi kupci postali bolj razvajeni, saj jih je polovica v zadnje pol leta prodaje izbrala različice z najvišjo stopnjo opreme. 66 odstotkov limuzin so opremili z žarometi, ki se izdelujejo v Sloveniji in zavijajo ter samodejno vključujejo dolge luči, 12 odstotkov kupcev pa je izbralo močan 2,0-li-trski turbo motor s 220 KM. In če bodo avtomobilski trendi še naprej podobni sedanjim, bi moralo povpraševanje še narasti, ker Evropejci raje vozimo karavane kot klasične limuzine.
Eden najbolj aerodinamičnih Oplovih avtomobilov v zadnjem času je hkrati dovolj športen, eleganten in prostorsko uporaben. Sports tourer je obdržal prepoznaven obraz, rahlo padajoča linija se od začetka vetrobranskega stekla razteza do položno postavljenega zadka vozila, kjer prevladujejo podolgovate luči, med katerimi tečeta kromirana letvica in strešni spojler. Svoje k dinamiki vozila dodajo še ogromna (tudi 19-palčna) platišča, ki
smo jih včasih občudovali le na športnih vozilih.
Sports tourer ima enako medosno razdaljo kot limuzina in kombilimuzina, a je v primerjavi z manj razsežnima karoserij-skima različicama vseeno za osem centimetrov daljši. Pri snovanju zadka oziroma prtljažnika so se inženirji zgledovali po tovornih letalih, ki v prid lažjemu natovarjanju odprejo celoten tovorni del. Podobno velja za insignio, ki v osnovi pospravi za 540 litrov prtljage, če pa to ni dovolj, ga lahko dodatno povečamo na 1530 litrov. Nekaj dodatnega prostora se skriva tudi v dvojnem dnu, kamor lahko pospravite kakšne drobnarije. Naj še omenim, da lahko s pritiskom na stikalo v potniški kabini s pomočjo elektrike odpremo ali zapremo zadnja vrata.
Sports tourer ponuja dovolj prostora tudi v notranjosti vozila, kjer najdemo številne odlagalne površine in predalčke ter USB priključke, tistega za iPod in kot posebnost še 220-voltno vtičnico, na katero lahko priključite recimo prenosni računalnik.
Sports tourerju bodo pri Oplu skupno namenili devet motorjev. Bencinski štiri-valjnik z gibno prostornino 1,6 litra razvije 180 KM in 230 Nm navora ter tako prepričljivo zapolnjuje vrzel med znanima 1,8-litrskim in 2,0-litrskim turbomo-torjem. Nekaj zmogljivejši naj bi bil 2,0-li-trski dizelski CDTI z dvojnim polnilnikom s 190 KM in 400 Nm navora.
Nemci so predstavili tudi okolju prijazno različico ecoFLEX, ki ji namenjajo 2,0-litrski dizel s 160 KM in s 350 Nm navora. Motor se ponaša s samo 136 gramov emisij ogljikovega dioksida na sto prevoženih kilometrov in porabo goriva 5,2 litra ter je na voljo izključno s šeststo-penjskim ročnim menjalnikom s podaljšanimi prestavnimi razmerji. „Zelena" različica je enako zmogljiva kot običajna, najbolj zanimivo pa je, da so dosegli tako dobre rezultate z relativno poceni ukrepi. Sistem upravljanja na informacijskem zaslonu opozori voznika na to, kdaj je priporočljivo prestaviti v višjo prestavo, saj s tem agregat pokuri manj goriva. Najpomembnejša izboljšava agregata je v elektronskem nadzornem sistemu, ki prilagaja zgorevanje vsakega valja v realnem času, kar pomeni, da sistem izenačuje razlike med posameznimi valji in kompenzira vpliv izrabe elementov vbrizga in valja. Nadalje so podaljšali skupni prenos moči, in v ročnem šeststopenjskem menjalniku skrajšali prvo in drugo prestavo, da avtomobil lažje spelje. Nekaj izboljšav so namenili tudi aerodinamiki vozila, insignia je dobila pnevmatike z majhno kotalno upornostjo in za centimeter znižano podvozje, kjer izstopa posoda za gorivo, ki vodi zračni tok mimo zadnje preme. Zanimivo je tudi, da je različica ecoflex pri enaki masi vozila ohranila zvočno izolacijo in opremo običajne izvedbe. Lahko se le vprašamo, zakaj s takšnimi „poceni" rešitvami ne opremijo vseh Oplov, a vendarle danes pri kupcih šteje vsak evro, v večini primerov pa tudi niso pripravljeni žrtvovati nekaj udobja za nižje izpuste.
Na novo razvito podvozje je mogoče ojačati z mehansko-elektronskim sistemom FlexRide, ki izboljša stabilnost in omogoča sprotno elektronsko krmiljeno blaženje. FlexRide vozniku omogoča izbiranje med tremi načini vožnje: zraven standardnega načina sprotnega prilagajanja se voznik lahko odloči za način, ki poveča udobje in športni način. Če izberete slednjega, se spremenijo nastavitve med seboj povezanih funkcij, kot so krmiljenje, upravljanje dušilnega ventila, blaženje in celo osvetlitev armaturne plošče!
Opel bo z insignio nedvomno še uspešnejši, kajti limuzinski in kombilimuzin-ski izvedbi se je maja pridružil v Evropi močno zaželeni karavan oziroma sports tourer.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Šentjanževka
(Hypericum perforatum)
Ljudska imena: janžev-ka, ivanovka, grilavec, ka-menika, krčevec, križevec, šentjanževa roža...
Opis
Je do 70 cm visoka, spodaj nekoliko olesenela in razraščena trajnica. Steblo je izrazito dvorobo. Listi so nasprotni, jajčasti, brez pecljev in so posejani s šte-vilnimipikicami. To so žleze, napolnjene z eteričnim oljem. Rumeni cvetovi so v socvetju na koncu poganjkov. Če cvetove mečkamo med prsti, se izceja krvavo rdeč sok. Cveti od konca junija do septembra. Nabiramo neolesenele cvetoče vršičke in jih posušimo v
senci ter na prepihu.
Zdravilne snovi in učinkovine
Šentjanževka vsebuje grenčine, čreslovine, eterično olje, hipericin, polifenol-ne spojine, flavonoide in druge snovi. Obilica zdravilnih snovi ji daje veliko vrednost.
Delovanje in uporaba
Vse snovi delujejo kompleksno. Je tradicionalno zdravilo za celjenje ran, opeklin, blaženje bolečin, pomirjanje krčev, pospešuje izločanje sluzi in je psihotropno sredstvo - pomirja, odpravi tesnobo in
Foto: Črtomir Goznik
Milanka Furek, mag. farm.
razblini strah, odžene potrtost, malodušje ter brezvoljnost. Zato se uporablja za izboljšanje razpoloženja, zvečanje telesne in duševne zmogljivosti.
Zdravilni pripravki
Zdravilne oblike, ki jih lahko uporabljamo, so čaj
(samo rastlina ali v mešanicah), olje in tinktura. Izvlečki šentjanževke so lahko vgrajeni v tablete, ki se uporabljajo za izboljšanje razpoloženja.
Sklepne misli
Šentjanževke ne smemo uporabljati skupaj z nekaterimi zdravili, ker podaljšuje oziroma zmanjšuje njihov učinek. Zato se je o primernosti njene uporabe potrebno vedno posvetovati s farmacevtom ali z zdravnikom. Nosečnicam in doječim materam ter majhnim otrokom uporabo šentjanževke odsvetujemo. Daljše uživanje čaja iz šentjanževke povzroča pri nekaterih ljudeh alergijo na sončno svetlobo (fotosenzibilizacija), kar spremlja tudi neprijetno srbenje.
Milanka Furek, mag. farm.,
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Končno poletje
Kdor čaka, dočaka, pred nami je kar nekaj vročih poletnih dni. Mnogi so mnenja, da suše letos ne more več biti, pa nikakor ni tako. Teh nekaj padavin čez vikend je zadoščalo za eno zalivanje. Enoletne rastline, zelenjadnice in cvetlice že trpijo žejo. Potrebe so zalivanja. Če bomo začeli pravočasno, potem bo zadoščalo namakanje enkrat do dvakrat tedensko. Kljub temu, da sem o tem že večkrat pisala, naj ponovim. Namakamo vedno tako, da zemljo dobro namočimo, preverimo tudi, kako globoko v zemljo je seglo naše zalivanje. To naredimo tako, da preprosto izko-pljemo luknjo in pogledamo, do kje v globino je zemlja namočena. Samo površno zalivanje naredi več škode kakor koristi, saj imajo rastline potem ves čas vode ali preveč ali premalo.
Sobne rastline
Z njimi sedaj ni veliko dela, potrebujejo le redno zalivanje in dognojevanje enkrat na teden. Vsi, ki imate klimatizirane prostore bodite pozorni na to, da rastline niso ravno tam, kjer iz klimatskih naprav najbolj piha. Orhideje in ostale pozimi cvetoče rastline sedaj počivajo. Najbolje se počutijo zunaj, nekje v rahli senci. Po vsakem dežju morate preveriti, da v njihovih okrasnih loncih ali podstavkih ne zastaja voda. Če stojijo več kot uro v vodi, so lahko mnoge med njimi že nepopravljivo uničene.
Balkonsko cvetje
Balkonske lepotice sedaj seveda redno dognojujemo. Sama jih gnojim prav vsak dan, pri tem pa dodajam samo za noževo konico gnojila na pet litrov vode. Tisti, ki imate tekoča gnojila, pa dodajate malo čajno žličko. Zaradi suhih, toplih dni in dokaj svežih juter imajo vsi škodljivci idealne pogoje za razmnoževanje. Ker mnogi uporabljajo napačne pripravke za varstvo rastlin, vas še enkrat opozarjam, da se najprej prepričajte, ali imate opravka s škodljivci ali z glivicami. Cvetlice z insekticidi škropimo samo pozno zvečer, ko čebel ni več prisotnih. Tudi naravni insekticidi, ki jih dobimo v trgovinah brez posebnih izkaznic, so namreč nevarni, celo strupeni za čebele. Vendar samo takrat, če jih z njimi poškropimo. Vsi naravni insekticidi na soncu in svetlobi razpadejo in niso več škodljivi. To je še drugi razlog, zakaj škropimo samo zvečer, ko sonce že zaide.
Okrasne gredice
Opozorila bi tudi na vse pripravke, ki uničujejo polže. Ta zalega se je res zelo razmnožila in dela veliko škode. A kolegica iz Ljubljane mi je povedala, da tam vsak dan pogine najmanj pet psov zaradi teh sredstev. Zgodi se celo, da pogine maček, ki je pojedel ptiča, ki je umrl zaradi uživanja »modrih« zrnc. Nastavljanje teh sredstev povsod tam, kje pridejo do njih domače živali in ptice, je torej lahko zelo nevarno. Polži zelo sovražijo vonj bele gorjušice, ki jo zdaj že lahko posejemo kot rastlino za zeleno gnojenje na zelenjavnem vrtu. Raste hitro in se dobro obrašča, ves čas jo obrezujemo in uporabljamo kot zastirko okoli ogroženih rastlin. Kot zastirko jo dajemo tudi pod grmovje, kjer se polži radi zadržujejo. Namesto gorjušice lahko uporabimo tudi listje in zelene veje bezga ali vratiča. Obeh rastlin je v naši bližini veliko, vratiča morda mnogi samo ne poznajo.
Foto: Miša Pušenjak
Zelišča
Vratič ravno zdaj marsikje lepo cveti. To so rastline, visoke okoli meter, in ravno zdaj cvetijo z rumenimi gumbki. Iz njega si lahko naredimo tudi zelo močan insekticid. 300 - 500 gr svežega cvetočega zelišča ali 30 gr posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Pustimo 24 ur in več, odvisno od tega, kako močan pripravek potrebujemo. Sveže zelišče pa je tudi odlična zastirka, ki preganja polže. Izkoristimo moč narave in poskušajmo najprej z naravnimi pripravki rešiti težave s škodljivci.
Miša PUŠENJAK
S svetovne glasbene stene
Foto: internet
V ZDA je bilo v enem samem tednu prodano več kot milijon albumov Michaela Jacksona Uradni statistični podatki so pokazali, da je Jackson tudi po svoji smrti ostal Kralj popa, tako so Američani samo v zadnjem tednu pokupili 1,1 milijon njegovih albumov, medtem ko se je za primerjavo pred njegovo smrtjo na teden prodalo okrog 10.000 albumov. V zadnjih slabih treh tednih po Jacksonovi smrti (25. junija) so v ZDA prodali kar 2.3 milijona njegovih albumov. Največjo prodajo je dosegla kolekcija Number Ones, sledita pa ji album Thriller in še druga zbirka njegovih hitov The Essential Michael Jackson. Na top lestvici kataloških izdaj, albumi Michaela Jacksona zasedajo kar prvih 12 mest. Na področjih Severne Amerike, Evrope, Avstralije in Nove Zelandije so manj kot 3 tedne po njegovi smrti digitalno snedli kar 8.1 milijon njegovih skladb. Najbolj iskana skladba je Man In TheMirror (628,000), sledita pa jiBillieJean (557,000) in Thriller (544,000).
®®®
Mlada britanska pevka Lily Allen je predstavila videospot za novi singel. Med številnimi nastopi na letnih koncertnih odrih širom po Evropi je Lily našla čas še za snemanje videospota za svojo novo skladbo, ki nosi naslov 22. To bo že četrti singel z njenega zadnjega zelo uspešnega albuma It's Not Me, It's You. Album seje prodal že v več kot 1.5 milijonski nakladi, na njem pa najdemo uspešnice, kot so; The Fear, Not Fair in Everyone's At It. Najnovejši singel 22 bo uradno objavljen 24. avgusta.
®®®
Basement Jaxx so končno končali snemanje novega albuma. Britanski dance DJ dvojec Felix Burton in Simon Ratcliffe namreč že nekaj mesecev obljublja izdajo svojega petega studijskega albuma. Po napovedih naj bi album pod imenom Scars izšel v mesecu oktobru. Na albumu sodeluje tudi nekaj znanih imen, med njimi najdemo; Yoko Ono, Yo! Majesty, Paloma Faith, Amp Fiddler in Sam Sparro, ki je
Pearl Jam
prispeval svoj glas za novi singel Feelings Gone. Zaenkrat pa je še vedno aktualen prvi singel Raindrops, ki ga je zapel sam Felix Burton. Basement Jaxx so zadnji album Crazy Itch Radio objavili leta 2006.
®@®
Ameriška rock skupina Pearl Jam, kije nastala leta 1990 v Seattlu jepremierno predstavila svoj novi singl pod naslovom The Fixer. Skladba je bila predvajana na ameriškem tv kanalu Fox. Singel The Fixer naja-vlja njihov novi studijski album, ki bo nosil ime Backs-pacer in bo uradno izšel 20. septembra. Na albumu bo 11 novih skladb od katerih je večino frontman Eddie Vedder že predstavil na svoji samostojni turneji. Album Backspacer bo že njihov deveti studijski album, prvi po albumu Pearl Jam iz leta 2006.
®®®
Ameriški pevec Sean Kingston s pravim imenom Ki-sean Anderson bo ob koncu leta izdal novi studijski album. Ta reggae pop glasbenik, ki je leta 2007. osvajal svetovne glasbene lestvice s hitom Beautiful Girls bo drugi album v svoji karieri izdal pod naslovom Tomorrow. Prvi singel z novega albuma je bila skladba Fire Burning, ki se je prebila do četrtega mesta na lestvici
Billboard Hot 100.
®®®
Melanie Fiona bo v av-
gustu objavila svoj debi-tantski album. Mlada kanadska glasbenica, ki že nekaj tednov osvaja občinstvo s svojim debitantskim sin-glom Give It To Me Right, bo album pod naslovom The Bridge izdala 18. avgusta. Na albumu se pojavljajo nekateri znani producenti, kot so:Future Cut, Vada Nobles, J. Phoenix, Peter Wade in Salaam Remi. Album The Bridge prinaša kombinacijo soul, R&B, pop, reggae in
hip hop glasbe.
®®®
Irska pevka Dolores O'Riordan, nekdanja članica zasedbe The Cranberries, pripravlja svoj drugi studijski album. Naprej bo predstavila skladbo Stupid do katere bomo lahko prišli brezplačno na spletnem naslovu fwww.No-Baggage. net). Album z imenom No Baggage bo uradno izšel 24. avgusta.
®@®
Rob Thomas je predstavil novi singel pod nazivom Give Me The Meltdown. To je drugi uradni singel z njegovega novega albuma Cradlesong, s katerega že poznamo skladbo Her Diamonds, ki je postala že uspešnica in se uvrstila ne večino svetovnih glasbenih lestvic. Cradlesong je drugi samostojni album tega cenjenega ameriškega pevca, frontmana skupine Matchbox Twenty, naslednik albuma Something To Be iz leta 2005.
Janko Bezjak
señsoT
Za Ghost Sen5oi, pošljite
TD DUH na 3030
Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÄGE
IAWN&DMOÍ
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pögoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačnske telefonije - prewrte stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap poveíavirí&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debite)], etna povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjale s sptožnirra pogoji na ww.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev in Lpcratoken prna^a 5 $p»«3 na möK i wap povezavo j^ten/e, 12 ka ere si tshko nstoiijo 3 vsefcnne doplačila Cena sporočila je 1,88 EUR. V vse cene je vštel ODV. Od pogodbeni je shranjena ra sedež« podjetja, je možno odstopiti fcadarftoft Odjava td $iop na 3030, ReWamaoje-- 02-46-14-5Q5, rekiamacij^mscrt^t. Ponudnik: Ih 22,2310 SJw. Bistrica Ghosi Sensor je zabavna aptfcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	BEST I EVER HAD - DRAKE
3.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BEAT AGAIN - JLS
2.	EVACUATE THE DANCEFLOOR - CASCADA
3.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
2.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
3.	WHEN LOVE TAKES OVER - DAVID GUETTA FEAT KELLY ROWLAND
To je to
Življenje 2
Hm ... preteklost. Eni je pač ne morejo pustiti tam, kamor sodi in raje še preostanek življenja trpijo, ko razmišljajo o njej. Prav zaradi tega ji tudi sam ne bom namenjal prevelike pozornosti. Rekel bom samo to, da se je preteklosti prijetno spominjati, če je bila prijetna, drugače jo je treba pustiti pri miru.
Kakorkoli, kot sem že nekdaj povedal, za določene stvari se je v življenju potrebno boriti, ker srečni konci ne pridejo kar sami od sebe. Enako kakor so se nekoč ženske borile za enakopravnost, se dandanes zanjo borijo geji in lezbijke. Pa-radirajo po ulicah, zahtevajo poroke in otroke, ustanavljajo stranke in tako naprej. Vse lepo in prav, naj, jih podpiram, vendar mislim, da gredo v prevelike skrajnosti. Res ni prav, da jih imamo kot drugo raso in se lahko registrirajo kot kakšen avto, vendar menim, da kakor hitro bi se lahko pričeli poročati, bi to začelo izgubljati pomen, saj bi postalo preveč samoumevno. Lepo se oblečeš, nekaj poveš in si poročen. Prav to se dogaja vsej ostali populaciji. OK, prva generacija bi še to znala ceniti, vse naslednje pa zmerom manj, zato mislim, da bi se vsak ki bi se hotel poročiti, moral zato boriti in tudi kaj storiti. Tako homo kot hetero. Kar se pa tiče otrok in njihovih posvojitev, pa nisem tako odprt. Dobro, naj se poročajo, nimam čisto nič proti, ampak otrok pa žal, po mojem mnenju, ne morejo imeti. Verjamem, da so zmožni ljubezni, vendar če bi moralo tako biti, bi jih tudi rojevali lahko. Otrok potrebuje kontrast, moškega in žensko, očetovo trdo roko in materino ljubezen. Kakor nobeden otrok ne bi smel biti zaznamovan z vero, političnim prepričanjem in drugimi zadevami, ne bi smel biti zaznamovan tudi s homoseksualnostjo. Tako pač je, dve osebi enakega spola ne moreta spočeti otroka in prej, kot se bodo s tem dejstvom sprijaznili, lažje jim bo v prihodnosti.
Pa pravzaprav to sploh ni trenutna tema, edino kar bi še doda,l je, da ko ena stvar postane samoumevna, začne izgubljati vrednost. Prav tako življenje samo. Ljudje kar vse povprek mislijo, da je kar samoumevno da živijo, so zdravi in jim je lepo. Pa ni tako! Premalo se zavedamo, kako minljivo je življenje, potreben je le en strel ali spodrsljaj, padec ali nesreča. In ker pač vlada takšno prepričanje, je življenje začelo izgubljati na vrednosti. Kakor mislimo, da smo neuničljivi in neminljivi, mislimo tudi, da lahko kar vse povprek življenja tudi jemljemo. Pa naj si bo to muha, mravlja, žival ali konec koncev tudi človek. Ta edini pravi čudež na tem svetu - življenje. Če bi se malo bolj zavedali pomena in dragocenosti življenja, verjamem, da bi bilo veliko manj vojn, pa tudi živali ne bi za meso pobijali v enormnih količinah. Pa dobro, ko se človek končno zave svoje minljivosti, kar je po navadi v kakšni nesreči ali ob smrti znanca, se zgodi naslednje. Ljudje se začno smrti bati. Po mojem zaradi odnosa družbe do nje in pa njenega prikazovanja kot nekega zlobnega, s koso opremljenega črnega bitja. Kakorkoli, ta odnos se mi ne zdi pravilen, ker je smrt nekaj povsem naravnega. Kakor se rodimo, moramo tudi umreti, le da se rojstva nihče ne boji. Ob vsem tem se začnejo ljudem porajati neumnosti, kot so večno življenje, nesmrtnost in podobne bedarije. Ja kaj bi pa človek počel vso večnost? Že ta kratka v vesolju omembe nevredna življenja včasih tako zapravljamo. Poleg tega se pa s časom tudi vsega naveličaš. Kdo pa bi se na primer še po dvesto letih veselil službe? Smisel življenja ni ostati telesno nesmrten, pač pa v smislu, kot sem že v prvem delu zapisal, da za seboj pustimo nek pečat. DaVinci je nesmrten, Elvisa vsi poznamo, Kennedyja se vsi spominjajo - to je nesmrtnost. To, kakor tudi nadaljevanje roda. S tem pa seveda ne obsojam tistih, ki nimajo otrok, tisti naj pač poskrbijo, da si jih bomo kako drugače zapomnili.
Matic Hriberšek
l_es t v i c
V N A J j
1.	WHEN LOVE TAKES OVER - DAVID GUETTA FEAT KELLY ROWLAND
2.	REALESE ME - AGNES
3.	RED - DANIEL MERRIWEATHER
4.	AYO TECHNOLOGY- MILOW
5.	MAMA DO - PIXIE LOTT
6.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
7.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRIN
8.	POKER FACE - LADY GAGA
9.	BILLIE JEAN - MICHAEL JACKSON
10.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
11.	PAPARAZZI- LADY GAGA
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščančja obara z zelenjavo* SREDA
gobova juha s krompirjem, palačinke s
čokolado
ČETRTEK
krompirjeva musaka, solata PETEK
dušene bučke s paradižnikom in
sirom**, solata
SOBOTA
polnjena paprika, paradižnikova omaka,
pire krompir
NEDELJA
porova juha, čevapčiči na žaru, pečen
krompir, solata
PONEDELJEK
pečene hrenovke, krompirjeve polpete, solata
*Piščančja obara z zelenjavo
1 srednje velik piščančji file, 4 krompirji, 1 zelenjavna kocka, razna zelenjava (cvetača, zelena, korenje, por, peteršilj, koleraba, kitajsko zelje, čebula ...), 2 litra vode, malo zdroba, 2 jajci, malo kisa, sol.
Krompir in zelenjavo operemo ter razrežemo na kocke. V 2 litra vode damo kuhat krompir in mu dodamo sol po okusu. Meso narežemo na majhne kockice in ga pre-pražimo, da porumeni. Nato ga dodamo krompirju. Medtem prepražimo narezano zelenjavo in ji dodamo zelenjavno kocko. Vse skupaj dodamo k mesu in krompirju ter začinimo po okusu. Kuhamo še približno 45 minut in na koncu še malce okisamo. Nazadnje dodamo še zdrobove žličnike.
**Dušene bučke s paradižnikom in sirom
Srednje velika bučka, dva zrela paradižnika, sir, sol, olje za ponev, po želji lahko dodamo še sesekljan peteršilj in česen.
Bučko olupimo in jo zrežemo po dolžini. Posolimo jo in pustimo stati cca. 30 minut, da "spusti vodo". Olupimo še paradižnika in jima izdolbemo seme, ju posolimo in pustimo stati. Ponev naoljimo in vanjo položimo bučke. Ko so pečene na eni strani, jim dodamo paradižnik, pokrijemo s pokrovko, da se nekaj časa duši. Temperatura mora biti nizka, da se ne zažge. Ko so pečene še na drugi strani, nanje položimo paradižnik in sir. To spet pokrijemo za nekaj minut, dokler se sir ne stali.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•kifk
Čas ni zanesljiv zaveznik. Nikdar ni mogoče vedeti, za koga resnično dela. •kifk
Prevladujoče načelo v vesolju je slepota.
•kifk
Tisti, ki ga ni, bo prikrajšan.
Ko se pokvari najboljši, postane najslabši.
•kifk
Znanje je moč. •kifk
Umetnost je trajna, življenje je kratko. •kifk
Ne umiraj od skrbi, ker ne moreš plačati dolgov. Prepusti skrb upnikom.
•kifk
Znanje je moč. •kifk
Ni vse zlato, kar se sveti.
•kifk
Ženska nečimrnost je pri moških imenovana ambicioznost. •kifk
Trije prijatelji se pogovarjajo, koliko denarja bi radi imeli. Prvi: »Doma imam veliko šivank, vendar bi rad vse porabil, ko bi moral sešiti toliko vreč, da bi lahko dal vanje ves svoj denar.« Drugi: »Rad bi imel morje črnila, ki bi vsega porabil za to, da bi zapisoval številke svojega bogastva.« Tretji: »Jaz bi pa rad, da umreta in me naredita za dediča. «
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
SREDSTVO ZA OMAMO
LADIJSKA SHRAMBA ZA ŽIVILA
NAJVIŠJE IGRALNE KARTE
HLOD
KRAJ PRI HRASTNIKU
NAPOTNIK
AMERIŠKI KITARIST HENDRIX
GALATEJIN LJUBIMEC
REKA PAD
MILANO
DUHOVNIK (BENEŠKO)
ŠOLSKI SESTAVEK
RADIJ, POLMER
KOS, KOMAD
RUDI BUČAR
TEŽA EMBALAŽE
POKLON
MESTO V LACIJU
IZ BESED RIL + ATA
KAČJI GLAS
KRDELO
SNEŽNO VOZILO ZA TEPTANJE
BODOČNOST
HRVAŠKI VESLAČ (NIKŠA)
HOTEL V ANKARANU
BEGUNEC, IZSELJENC
FR. ŠANSON-JERKA
KNJIŽNI UČENJAK
UROŠ ŽGAJNAR
KRAJ PRI ZGORNJI ŠČAVNICI
DALJŠI MOŠKI SUKNJIČ
ALEŠ VALIČ
GORA V TESALIJI
DELO Z ŽIVINO
PEVKA MAJDA
SOMOVA SAMICA, SOMICA
FR.
PISATELJICA
OTOK V INDONEZIJI
LUKA V IZRAELU
MELODIČNI OKRASEK
NEMŠKA ZNAMKA MOTOCIKLOV
ŠTEFAN TIVOLD
PRIPADNIK SOTOV
NAUK O ASKEZI
PARCELA
RIMSKI NARAVOSLOVEC
Študiral bo.«
»Zakaj pa kar na moje stroške?« se je razburil berač.
Prijatelja se vračata z zabave, pa vpraša prvi drugega: »Ali si že videl hudiča?«
»Ne še.«
»Potem pa poglej v mojo denarnico.«
»Saj ni nič notri.«
»Vidiš, prav to je hudič...«
»Želim si, da bi imel toliko denarja, da bi lahko kupil slona.« »Kaj ti bo pa slon?« »Saj ga ne bi kupil! Želim si samo toliko denarja. «
Američana se hvalita.
Prvi: »Kupil sem ogromno hišo, da bi imel kam spraviti vse svoje knjige.«
Drugi: »Kupil sem ogromno knjigo, da bi imel kam vpisati vse svoje hiše. «
Filmska zvezdica hvali prijateljici svojega bodočega moža bogataša: »Sijajen je. Težak je osemdeset kilogramov. Če pa potegne iz žepa listnico in jo položi na mizo, tehta samo še oseminsedemdeset kilogramov!«
Berač pride k bogatašu in ga začne prositi za podporo, vendar s tako močnim glasom, da ga milijonar opozori, naj govori bolj potihoma. Ta opomin berača tako prizadene, da še ostreje spregovori: »Če me mislite učiti, kako naj beračim, izvolite, za-menjajva, pa bomo videli, kdo se bo bolje znašel!«
Računovodja pridrvi kot vihar v direktorjevo pisarno in zadihan reče: »Gospod direktor, blagajnik je pobral ves denar in pobegnil!«
»Z mojo ženo?«
»Ne, z vašo hčerko.«
»Dobro,« skomigne direktor z rameni, »ni sicer tisto, kar sem pričakoval, vendar boljše nekaj kot nič!«
V New Yorku je na nekem vogalu beračil mlajši fant s klobukom v roki. Starejši moški, ki je vsak dan prišel mimo, mu je vedno spustil v klobuk dva dolarja. Nekega dne pa je moški spustil v klobuk le pol dolarja. »Kaj se je zgodilo, gospod, da je danes samo pol dolarja?« »Včeraj sem sina vpisal na fakulteto.
Teksaški milijarder razkazuje prijatelju čudovito zbirko umetniških slik. »Izredno!« vzklikne prijatelj, ko obstane pred nekim platnom, »to je zanesljivo Modigliani?"
»Modigliani ali Jaguar, ne vem točno. V Londonu sem istega dne kupil to sliko in avtomobil, a še nisem utegnil pregledati računov.«
Siromak ustavi bogataša in mu reče: »Če mi plačate kosilo, vam bom povedal, kaj je vredno več kot deset milijonov dolarjev.« Lakomni bogataš mu da denar in nestrpno vpraša: »No, zdaj pa povej, kaj je vredno več kot deset milijonov dolarjev?«
»Enajst milijonov.«
Ugankarski slovarček:
AKARPIJA = neplodnost, jalovost; ALATRI = mesto v italijanskem La-ciju; ALOR = otok v Indozeziji; AMO = starejša nemška znamka moto-cikov; EZUL = begunec, izseljenec; KAMBUZA = ladijska shramba za živila; KREMBERK = kraj pri Zgornji Ščavnici; SKELIN = hrvaški veslač (Nikša, 1978-).
■jeopj} 'ezuejq 's^v 'e^Aoiuos 'sn -!pej '¡Luir '^iseioLjs '|ap 'oj 'NI 'J.S 'eiujo^aj 'ffijsay '|ae}s 'AV 'e^oejs '|u '»jAejdo '^s 'jai '¡se Isoupoqud 'eznqiuKj '»jv '|nze '^aisaue '>y 'qeey Yd 'oiuuj. 'ijOJiv 'ejpe"| 's>pv :ou/\eiopoA :a>|UBZ!J>j 8} Asijssy
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
DRISKA
PREUREDITEV
Govori se ...
... da gorišniški prvi mož občine po našem zapisu o plusih in minusih letošnje občinske proslave resno razmišlja, ali naj zamenja svoj Audi za kakšno manjše vozilce, ali naj raje vseeno za naslednjo proslavo financira večji oder in plahto, da bodo lahko odpadle primerjave med majčkenim odrom in velikim avtom ...
... da se lahko Videmčani oziroma Selani od prejšnjega tedna pohvalijo s prvim krož-iščem v svoji občini. Verjetno pa ne vedo, da so tudi absolutni prvaki v kategoriji krožnih križišč sredi koruznih njiv ...
... da bo obnova selške šole menda končana v pogodbenem roku, kljub temu, da je gradbeno podjetje vmes obnovilo še znamenito kužno znamenje. Med ljudmi pa so že padle prve stave, kaj bo vzdržalo dalj časa: kužno znamenje ali šola; na stavnicah zaenkrat vodi kužno znamenje ...
Vidi se ...
... da vodstveni kulturni
ustvarjalci v najmlajši haloški občini še niso vešči poziranja novinarjem. Takole so se namreč postavili za »foto session« po novinarski konferenci o domači razstavi ob 110 letni-
ci KD in 90 letnici rojstva rojaka dr. Bračiča. Upati je, da se bodo na osrednji proslavi čez dober mesec in pol že znali postaviti kot je treba ...
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1 : Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Sebi Kolednik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Ha, ali mislite, da se lahko uživa samo ob morju?! Poglejte, kako je nama luštno!« Takole bi lahko podnaslovili današnjo fotografijo, ki jo je poslal Sebi Kolednik, na njej pa sta sestrični Tija in Kaja z majhnimi Gormiti.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
			3					5
	4							
	1	8	6	7				
8		1			5			4
	7			8			9	
3			2			5		8
				9	8	1	7	
							8	
2					6			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€	O
Bik.	V	©	€€	OO
Dvojčka	¥»¥	©©	€	OOO
Rak	V	©©	€€€	O
Lev	VVV	©	€€	OO
Devica	VV	©©©	€	OOO
Tehtnica	V	©	€€€	OO
Škorpijon	VV	©©	€	OOO
Strelec	V	©©©	€€€	O
Kozorog	VVV	©©	€	OOO
Vodnar	V	©©©	€€€	OO
Ribi	VV	©	€€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. julija do 3. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 31. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Špela Kace, Trgovišče 11, 2274 VELIKA NEDELJA.
Anekdote slavnih
Pruski kralj Friderik II. je znal prav dobro igrati na flavto. Njegov učitelj je bil skladatelj Johann Joachim Quantz. Nekoč je kralju predstavil mladeniča, kije izredno dobro igral na isto glasbilo. »Vidim, da si me grdo zanemaril, Quantz,« je rekel kralj, ko je nekaj časa poslušal odličnega flavtista. »Nikakor ne, vaše veličanstvo,« si je upal ugovarjati učitelj. »Le pri tem fantu sem uporabil drugo učno metodo.« In je mlademu glasbeniku navil uho.
»Če je tako,« se je zasmejal kralj, »bom poskusil krotiti svojo ljubosumnost.«
***
Slikar, ki ni bil zadovoljen s kritiko italijanskega kritika Uga Ojettija, mu je očital, da ne more biti kritik, če sam ne zna slikati. Ojetti mu je odgovoril: »To se mi ne zdi nujno. Nikoli nisem legel jajc, vendar vam zagotavljam, da se bolje razumem
na njihovo cvrtje kot vsaka kokoš.«
***
Ko je bil slikar Antoine Guillemet še učenec francoskega slikarja Jean-Baptiste Camille Corota, ga je mojster vzel k ribniku in mu rekel: »Slikaj samo tisto kar vidiš!« Čez nekaj časa je učenec stopil pred mojstrovo slikarsko stojalo: »Pravite, naj slikam samo tisto, kar vidim?« »Tako je.« »Kaj pa tele nimfe tukaj
pri vas?« »Jaz jih vidim. Ali jih ti ne?«
***
Francoski slikar Jean-Baptiste Camille Corot je hodil okrog hudo zanemarjen. Ko je bil ob petdesetletnici odlikovan s križcem častne legije in je prišel domov, je njegov oče zagodrnjal: »Zdaj ko si vitez, boš končno mogoče vendarle malo bolj pazil tudi na svoj videz.« Mati pa ga je objela in dodala: »Kako me
bodeš! Na tak dan bi se res lahko obril.«
***
Francoski slikar Hiacinthe Rigaud (rigo) je nerad portretiral ženske. Dejal je: »Težko jih je zadovoljiti. Če jih naslikaš lepše, kot so, pravijo, da si niso podobne. Če pa jih naslikaš take kot so, pravijo, da niso dovolj lepe.« Nekateri pravijo, da se glede žensk nekaj podobnega dogaja sedaj fotografom.
Sv. Tomaž • 23. redna seja občinskega sveta
Kje bodo zidali?
Na 23. redni seji minuli četrtek so svetniki razpravljali o 13 točkah dnevnega reda v katerih so se precej ukvarjali z zidanjem in infrastrukturo.
Jana Kovač iz mursko-soboške družbe za načrtovanje in inženiring ZEU je najprej predstavila občinski prostorski načrt občine Sv. Tomaž, ki je bil javno razgrnjen med 12. aprilom in 12. majem. V maju je bila tudi javna razprava in v tem času je bilo podanih skupno 30 pripomb, ki se vse nanašajo na spremembo namenske rabe zemljišč, in sicer 22 za spremembo kmetijskih v stavbna zaradi nameravanih gradenj ali že obstoječih objektov, 8 pa za spremembo stavbnih zemljišč nazaj v kmetijska. Glavno razpravo so spodbudile pripombe, ki jih ni bilo možno upoštevati.
Jana Kovač je obrazložila, da razpršene gradnje zakono-
Kot je povedal Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož, so zagorele smeti v kotanji, ki obsega 20 krat 20 metrov. K sreči je šlo za površinski požar, tako da gasilci pretirano težkega dela niso imeli. Kljub temu so morali poskrbeti, da ne pride ponovno do vžiga. S kompaktor-jem, s katerim stiskajo smeti, so pregledali tudi nižje plasti smeti in se prepričali, da je vse v redu.
Sicer požari na deponiji na
dajalec ne dovoljuje, čeprav je razpršena poselitev v teh krajih avtohton vzorec poselitve. Zato so v prostorski načrt vključili tiste predloge, ki želijo poselitev ob že obstoječih stavbah. Želje po gradnji povsem na samem, kot je bilo to v navadi nekoč, kljub temu da je na voljo osnovna infrastruktura - cesta, elektrika, pa so zavrnili. „Lastnina ni strokovni argument," je bila jasna Jana Kovač. Povedala je, da bo treba spremeniti miselnost, ki vlada v teh krajih, namreč, da se na parceli, ki jo ima nekdo v lasti, lahko tudi zida. Prav takšen način razmišljanja je podobne kraje in občine pripeljal v stisko, da morajo sedaj graditi kilometre najrazličnejše infrastrukture za zelo malo število uporabnikov. To pa je finančno zelo zahtevno in pogosto se
Dobravi in tudi na drugih deponijah niso nič posebnega, dogajajo se pogosto, predvsem zato, ker je med smetmi še vedno veliko stekla in kovin, kar ob visokih temperaturah povzroči samovžig. Zakaj je prišlo do požara, zaenkrat še ni jasno, vendar je najverjetneje tudi v tem primeru šlo za samovžig. Zato iz Komunalnega podjetja Ormož uporabnike pozivajo, da ločujejo odpadke.
Ob tem se je zgodila še ena
zaradi tega občine srečujejo z velikimi finančnimi težavami.
V samem centru Sv. Tomaža pa je drugi problem. Kljub izjemno velikemu številu nepozidanih zazidalnih površin je praktično nemogoče zidati, saj lastniki parcel ne želijo prodati zainteresiranim. K več reda pri številnih nepozidanih parcelah, ki jih sedaj „hranijo za vnuke, ki so se komaj rodili", kot se je izrazila Kovačeva, bi pripomoglo višje nadomestilo za nepozidana stavbna zemljišča, saj se praviloma lastniki znebijo parcel le v primeru, da jim predstavljajo finančno breme, ali pa jih spremenijo nazaj v nezazidljive. Pa saj nikogar ne bi motilo, da ima kdo nezazidane parcele, a ko želi nekdo drugi pridobiti parcelo za gradnjo, je ministrstvo
zanimivost. V nedeljo popoldne je PGD Ključarovci praznovalo 80-letnico društva. V času, ko je izbruhnil požar, se je tako večina gasilcev oblačila v svečane uniforme in se odpravljala na praznovanje. Ko je prišlo do alarma, so nekateri gasilci prvi hip menili, da gre za vajo, kljub temu so se dobro odzvali in uspešno opravili nalogo, ko so videli, da bo treba zares gasiti. Viki Klemenčič Ivanuša
po navadi ne odobri, saj je na voljo dovolj nepozidanih parcel. Pri tem ministrstva seveda ne zanima dejstvo, da imajo te parcele drugega lastnika.
Marjan Goričan je začel bentiti čez tako ureditev in opozoril, da bodo ob takšnem načinu poseljevanja okoliški hribi zaraščeni in da njega ne more nihče prisiliti, da proda parcelo, če je noče. Kovačeva mu je pojasnila, da se tudi stroki takšna ureditev ne zdi dobra, vendar je veljavna in jo je potrebno upoštevati. Svetnike pa je opozorila, da če bodo v prostorski načrt potrdili stvari, ki so v navskrižju z zakonom, bo zavrnjen in ga bo potrebno popravljati. V tem času pa se lahko zamudijo roki in postopek se mora preklicati ... Za svetnike je bilo to zadostno opozorilo in so sprejeli s strani pripravljavca predlagane rešitve.
Kmalu prostorska stiska v šoli?
Občinski svet je soglašal z dodatno zaposlitvijo pomočnice vzgojiteljice s polovičnim delovnim časom v vrtcu Ježek. V prihajajočem šolskem letu bo vrtec obiskovalo 54 otrok v treh skupinah. Največ jih bo v skupini 4-5 let, kar 24. Sistematizacijo je predstavila nova ravnateljica šole, h kateri spada vrtec, Pepca Kupčič. Povedala je, da se število otrok povečuje, hkrati pa se zaposleni starajo in s tem jim pada obveza, tako da so potrebe po dodatnem kadru na dlani. Vrtec je odprt 10,5 ur dnevno, veliko otrok prihaja zelo zgodaj in odhaja domov v poznih popoldanskih urah. „Precej otrok preživi v vrtcu 8 - 9 ur ali tudi več. V tem času jim je v vrtcu potrebno zagotoviti kakovostno bivanje, kar pa je s šestimi delavkami, od tega imajo tri zmanjšano obvezo, za tri skupine otrok težko," je sistematizacijo utemeljila Kupčičeva. Pa še zakonsko predpisano sočasnost 5 ur dnevno prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice jim je pri številčno najmočnejši skupini težko zagotavljati. Problem se pojavi v času po kosilu, ko
je prisotna le ena strokovna delavka, otroci te starostne skupine pa po kosilu ne počivajo, ampak se izvajajo različne aktivnosti. Svetnike je zaprosila tudi za plačilo dodatnih 90 ur letno, s katerimi zagotavljajo obogatitvene dejavnosti, kot so otroški zbor, folklora, računalništvo, pra-vljičarstvo in drugo. Seveda se pri Sv. Tomažu vsi veselijo porasta števila otrok, vendar je ravnateljica opozorila, da je, če ne prej, v šolskem letu 2011/12 je pričakovati prostorsko stisko v šoli. Pojasnila je, da se en oddelek pri pouku razdeli na več skupin in to potegne za seboj tudi več prostorov, ki pa jih v šoli nimajo.
Svetniki so vse predloge potrdili, zamislili pa so se tudi nad dejstvom, da bodo v bližnji prihodnosti morali misliti tudi na to, kako v šoli zagotoviti dovolj prostorov.
Občina se bo zadolžila
Svetniki so sprejeli odlok o zaključnem računu, o katerem je natančneje spregovorila tudi predsednica NO Karolina Žajdela.
Ker so bile s strani finančnega ministrstva podane drugačne smernice za izračun finančne izravnave in da se vključijo dodatne investicije, je bil potreben rebalans proračuna, je utemeljila Stanka Kosi iz občinske uprave. Z rebalansom se je občina zadolžila za 160.000 evrov, kar v proračunu ni bilo predvideno. Denar bo porabljen za modernizacijo javnih poti Rucmanci - dolina in Korači-ce - Mlinarič. Na rebalans je bilo vloženih več amandmajev, ki so jih svetniki, tako kot tudi rebalans, potrdili.
Okrog 15.000 evrov iz proračunske rezerve bodo pri Sv. Tomažu porabili za urejanje poškodovanih lokalnih cest in javnih poti, ki so jih poškodovala neurja.
Svetniki so sprejeli tudi investicijski program oskrbe s pitno vodo na območju Drave,po katerem bo občina Sv. Tomaž sofinancirala 102.306 evrov od skupno 11.304.576 evrov vrednega projekta. Navdušeni nad pri-
spevkom svetniki seveda niso bili, so se pa zavedali nujnosti zagotovitve pitne vode.
Svetniki so sprejeli projekt za modernizacijo ceste Rakovski kot v dolžini 1182 metrov. Vrednost del znaša 109.482 evrov. Predvideni znesek sofinanciranja države znaša 66.858 evrov, iz občinskega proračun pa naj bi primaknili 42.624 evre. Investicija se bo fizično in finančno končala v letošnjem letu.
Občinski svet se je strinjal tudi z nakupom njive ob kulturnem domu. Lastnik njive je rimskokatoliško župnijstvo Sv. Tomaž. Prva cena, ki jo je za 4700 m njive postavila škofija, je bila menda 47.200 evrov. Po nadaljnjih pogovorih so prišli na polovico cene. Svetnikom pa je bilo popolnoma nerazumljivo, da je župnijski svet, ki ga sestavljajo sovaščani, ceno dvignil na 30.000 evrov. Prostor ob kulturnem domu je občina odkupila za razne prireditve, saj nameravajo v prihodnosti urediti športno igrišče in zato vse prireditve od tam preseliti na prostor pred dom kulture.
Proti koncu seje je Franc Rajh predstavil še predlog za gradnjo večnamenskega prostora v centru Sv. Tomaža - nasproti nekdanje gostilne. Svetniki so bili nad idejo, da se v centru kraja končno nekaj premakne, navdušeni, ne pa tudi nad načrtovano trgovino z mešanim blagom, za katero je značilno, da se ukvarja tudi s prodajo gradbenega materiala. Podžupan Aleš Luci je bil striktno proti tej zamisli, saj so se pri Sv. Tomažu odločili, da bodo poslovno-industrijsko cono, kamor po njegovem mnenju sodi tudi tovrstna trgovina, umestili na skrajni zahodni del kraja. Investitor bi bil pripravljen v kraju postaviti trgovino, če bi v večnamenski prostor pritegnil tudi občino in pošto. Občina bo v naslednjih letih namreč morala razmisliti o svojih prostorih. Na zadnji četrtkovi seji, ki se je prevesila skoraj v petek, pa je bilo jasno videti, da gotovo potrebujejo malo večjo sejno sobo in da tudi klima nikakor ne bi bila odveč. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Požar na odlagališču Dobrava
K sreči brez posledic
V nedeljo pet minut pred 13. uro je Center za obveščanje 112 prejel obvestilo, da je zagorelo na odlagališču komunalnih odpadkov Dobrava. Kmalu za tem so na deponijo prispeli gasilci PGD Hardek in PGD Ormož, skupno jih je bilo okrog 20. Požar so pogasili do 15. ure.
Prireditvenik
Torek, 28. julij
Od 27. do 31. julija Otroški art projekt CID-a Ptuj; otroci bodo pod vodstvom mentorice Lee Kolednik vsak dan med 10. in 12. uro obiskali likovne umetnike iz tujine, ki ustvarjajo v okviru festivala Art Ptuj 2009, in skupaj z njimi ustvarjali tudi sami. 12.00 do 18.00 Salon umetnosti Ptuj, Festival Art Ptuj 2009: Odprti atelje Italije (Luca Gastaldo, Leo Ferdinando Demetz); 18.00 predavanje Biance Maria Rizzi in Mattiasa Ritterja : Italijanska sodobna umetnost; 19.30 slavnostna dvorana ptujskega gradu: Art Ptuj 2009: gala
koncert mladih evropskih umetnikov - pianisti 21.00 uprava Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož - dvorišče in klet nekdanjih ptujskih zaporov: Vonj po vinu - potovanje po vinorodni Sloveniji
Sreda, 29. julij
12.00 do 18.00 palacij na ptujskem gradu in Miheličeva galerija: Festival Art Ptuj 2009 - Odprti atelje - Nemčija (Bastiaan Maris, Florian Langmack, Manfred Moorkamp in Marek Schovanek)
17.30 dvorišče ptujskega gradu: Art Ptuj 2009 - Zvočna instalacija Bastiaana Marisa; 18.30 plesna predstava društva Modri konj - Wonderland 19.00 slavnostna dvorana ptujskega gradu; Festival Art Ptuj 2009: koncert udeležencev poletne glasbene akademije; 20.30 Koncert vokalnih skupin Musica Ptuj in Basset - Sarajevo
Četrtek, 30. julij
CID Ptuj; Poletna potepanja z Viko Dabič: izlet z vlakom v Celje na
grad in v otroški muzej Hermanov brlog 10.00 ormoški park: četrtkova počitniška delavnica Mladinskega centra Ormož: ustvarjanje iz naravnih materialov pod vodstvom Terezije Lukman 12. do 18.00 Miheličeva galerija in Salon umetnosti Ptuj: festival Art Ptuj 2009: odprti atelje Slovaške (Jarmila Džuppova in Monika Mikyškova 19.00 Slavnostna dvorana ptujskega gradu; Festival Art Ptuj 2009: Večer komorne glasbe - koncert udeležencev mednarodne glasbene akademije 21.00 Dom KULTure MuziKafe, Vrazov trg Ptuj; Festival Ptuj Art 2009: Senca tvojga psa: glasbeno-gledališka predstava 19.00 Spodnja Polskava: Spodnjepolskavsko poletje: lutkovna predstava in otroške delavnice
Kino Ptuj
Zaradi dopusta zaprto do 31. julija.
Mali oglasi
STORITVE
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAM bukova ter brezova drva, z dostavo. Tel 041 723 957.
PRODAM mešana drva, možen razrez, cena 35,00 €. Tel. 031 848 466.
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna, kamen skril za oblaganje ter tri okna PVC - nova, 105 x 143 cm. Tel. 051 890 761.
KAMEN ZA OBLAGANJE škarp, zidov, tal, travnih poti in tudi za posip okrasnih gred prodam. Tel. 031 733.112.
PRODAM TELICO v devetem mesecu brejosti. Tel. 757 47 41.
PRODAM prašiče nad 30 kg,dva kozlička in svinjo težko 100 kg. Tel. 031 221 750.
PRODAM slamo v balah. Tel. 031 594 716.
PRODAM TELICO, brejo - v devetem mesecu. Tel. 769 39 41.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM telico simentalko, pašno, brejo - v devetem mesecu. Telefon 769 35 51, zvečer.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO - prodam dvosobno stanovanje 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, velik balkon, klet, tel., KTV. Tel. 031 244 748.
PO IZJEMNI ceni prodam novo, obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
MOTORNA VOZILA
PRODAM fiat pando 4x4, terenec, l. 93, reg. do 21. 06. 2010, drugi lastnik, vozilo garažirano, dobro ohranjeno, cena po ogledu. Telefon 02 761 08 21, po 19. uri.
Tebe ni, srce boli, grenka solza po licu drsi, ostaja le še spomin na tiste dni, ko skupaj smo bili še mi in ti.
SPOMIN
Danes mineva osem let žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat
Ferdo Roškar
IZ SLAVŠINE
Tvoji najdražji
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.		
	fi	
ZAHVALA		
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka		
Franca Čerpnjaka		
IZ ULICE VIDE ALIČ 4		
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti.		
Žalujoči: vsi njegovi		
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
ji f POP 7 TOP
K POSKOČNIH
1.	Ans. BRATOV GASPERIC - Ljubezen je greh
2.	MALIBU - Cigu migu
3.	Ans. LIPOVŠEK - Ne zaradi druge
4.	MLADI UPI - Le zapoj srce
5.	ISKRICE-Fant iz četrte klopi
6.	NOVI SPOMINI-V ritmu flamenka
7.	ČAR - Črna muca
1.	ELA- Glas sirene
2.	SKATER-Tista bela roža
3.	DAVID HERGA - Poljub kar na obraz
4.	MAMBO KINGS - Naj bo september ali maj
5.	KATJA KLEMENC - Ko se znoči
6.	FRANC GORZA-Portorož
7.	KORIDA - S teboj lahko je biti srečen
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti naprej živiš.
ZJAHVALA
drage
Izmučeno od bolečin se je v 79. letu ustavilo srce naše drage mame in babice
Milice Kosi
IZ VELIČAN
Ni pravih besed, s katerimi bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh izrekli ustno ali pisno sožalje in našo mamo pospremili k večnemu počitku. Hvala g. dekanu za opravljen cerkveni obred. Hvala darovalcem cvetja, sveč in darov za svete maše, nosačem znamenj ter pogrebnemu podjetju Bratuša. Posebna zahvala gre Petru s prijatelji in vsej družini Gojkošek iz Šikol. Po njihovi zaslugi so govor, pesem in godba tako lepo zveneli. Iz srca hvala. Hvala tudi osebju CSO Ormož za nudenje skrbne nege ob hudi bolezni naše drage mame in tudi vsem, ki ste jo kadarkoli obiskali v domu. Hvala družinam Mavrič-Rakuša, Krajnc-Škafar, Vamberger in Ber za nesebično pomoč v teh težkih dneh in tudi v dneh težke bolezni. Hvala sodelavcem KZ Ormož in vinske kleti Jeruzalem Ormož ter vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Ne boš pozabljena.
Žalostnih src: hčerka Zlatka z družino
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:___
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
s p
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 28.7.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Žetev na Destrniku
SREDA 29.7.
8.00 Praznovanje v Gerečji vasi 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Blagoslov novih zvonov na Hajdini
ČETRTEK 30.7.
8.00 Valeta OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Košnja na Polenšaku
PETEK 31.7.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Ptuj • Podvinška iniciativa eno ieto po ustanovitvi
Samostojna občina - edina sprejemljiva rešitev?
Mineva dobro leto, odkar so v Podvincih ustanovili Iniciativni odbor kot odgovor na nezadovoljstvo vaščanov na delovanje Mestne občine Ptuj in obljube iz preteklosti v zvezi z izgradnjo kanalizacije, neurejeno prometno infrastrukturo (rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Podvince ter ureditev razsvetljave in pločnika) in ne nazadnje zaradi problematike v zvezi z odlagališčem Gajke (zaradi smradu, gradnje mimo projekta in delovanja mimo obratovalnega dovoljenja).
Foto: Črtomir Goznik
Za cesto skozi Podvince so projekti pripravljeni, po zapletih pa naj bi bil zagotovljen tudi denar za zagon projekta, čeprav so Podvinčani pričakovali, da bodo lopate na njihovi cesti zasadili že letos.
Tridesetega maja lani se je se-šla skupina nezadovoljnih občanov in ustanovila Iniciativni odbor Podvinci, da bi lokalnim oblastem preprečili samovoljne postopke, ki delajo veliko škodo lokalnemu prebivalstvu, je po ustanovitvi iniciative povedal predsednik Aleksander Voda. V zvezi s problematiko odlagališča Gajke so konec januarja letos pisali tudi ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu, v njem pa zahtevali, da se skliče skupni sestanek predstavnikov mO Ptuj, članov Iniciativnega odbora Podvinci, vaščanov Podvincev, ministra za okolje in prostor ter drugih odgovornih na Ministrstvu za okolje in prostor, da bi se na lastne oči prepričali, da deponija ni zgrajena s trenutnimi standardi, ki veljajo v EU in v Sloveniji.
Osmega decembra lani so vaščani Podvincev na zboru krajanov povedali, da odločno nasprotujejo širitvi deponije, sprejeli so tudi sklep, da se deponija zapre, saj je njena lokacija izrazito sporna, ker leži na vodovarstvenem območju Ptujskega polja, ki je bilo z uredbo določeno 4. julija 2007. Po petih mesecih je Iniciativni odbor dočakal odgovor v zvezi z obratovanjem in širitvijo odlagališča Gajke. Seznanjajo jih, da bodo v zvezi z njihovimi navedbami o nevzdržnem življenju v bližini odlagališča in navedenih nepravilnostih v obratovanju Gajk njihov dopis odstopili Inšpektoratu za okolje in prostor, ki skladno z določbami uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih opravlja nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepa.
Za obratovanje po 15. juliju
ima upravljavec odlagališča na Agenciji RS za okolje vlogo za pridobitev dovoljenja IPPC (okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolje večjega obsega) in bo za pridobitev le-tega moral dokazovati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev. Na pobudo MO Ptuj je bilo odlagališče Gajke uvrščeno tudi v operativni program odstranjevanja odpadkov, da bi se zmanjšala količina odloženih biološko razgradljivih odpadkov, saj dolgoročno načrtujejo postati regijski center ravnanja s komunalnimi odpadki za 17 občin. Za umestitev novih objektov ravnanja z odpadki v okviru regijskega centra pa bo moral nosilec posega iti skozi celoten postopek pridobitve okoljevar-stvenega soglasja in dovoljenja. Tako bo tudi Ministrstvo za okolje v postopku presoje vplivov na okolje moralo javnosti zagotoviti vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju ter omogočiti izražanje mnenj in dajanje pripomb. Trideset dni od objave naznanila naj bi imela javnost pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb.
MO Ptuj ne izpolnjuje obljub
»V času, odkar delujemo, smo vložili kar nekaj naporov, da smo dosegli vsaj to, da so nas na MO Ptuj začeli jemati resno, a žal ugotavljamo, da razen obljub nismo bili v tem času deležni prav ničesar, čeprav nam

je bilo na zboru krajanov decembra lani s strani župana dr. Štefana Čelana predstavljeno, kaj in kako se bo vlagalo v naselje Podvince in da se bo pričela rekonstrukcija regionalne ceste. Žal v tej smeri ni narejenega kaj dosti in lahko se nam kljub vsem obljubam kaj hitro zgodi, da od obljubljenega ne bo nič, kot je pač v povezavi s Podvincami že običajno. Iniciativni odbor je konec januarja letos poslal pismo ministru Erjavcu, kjer smo mu predstavili problematiko, predvsem v povezavi z Gajkami. V odgovoru, ki smo ga od vodje kabineta ministra prejeli junija, nam je bilo obljubljeno, da se bo dopis odstopil Inšpektoratu za okolje in prostor, ki v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepa.
Na pobudo župana dr. Štefana Čelana smo se marca se-
stali predstavniki Iniciativnega odbora z vodstvom MO Ptuj, kjer so povedali, da od nas pričakujejo neko strpnost in sodelovanje z MO Ptuj v zvezi s projekti, ki se nanašajo na naselje Podvince. Obljubljeno je bilo, da bo v delo komisij oziroma odborov, ki se nanašajo na projekt izvedbe kanalizacije in delovanje Gajk, vključen član Iniciativnega odbora, pa žal ugotavljamo, da so bile vse to le prazne obljube.
Z načinom dela, ki se ga poslužujejo na MO Ptuj, Iniciativni odbor Podvinci v nobenem primeru ni zadovoljen, čeprav smo pokazali, da znamo biti strpni in smo mirno čakali na rezultate naših pogovorov in obljub, a vedno bolj ugotavljamo, da to ni prava pot, saj se nas ponovno zavaja. Trdno smo odločeni, da nadaljujemo svoje začrtano delo, pa četudi komu to na MO Ptuj ne bo prav. Še zmeraj trdimo, da smo zapostavljeni in pozabljeni s strani MO Ptuj, s tem pa se ne strinjamo. Iniciativni odbor načrtuje, da bo svoje delovanje v jeseni okrepil. Mnenja smo, da so imeli v Mestni hiši na Ptuju dovolj
časa, da bi pokazali dobro voljo, a tega žal niso izkoristili. Vedeti je treba, da nismo opustili ideje o ustanovitvi svoje občine, ki je po naših prepričanjih edina sprejemljiva rešitev, vendar je potrebno k zadevi pristopiti celoviteje in preudarneje, da se nam ne bo zgodilo to, kar se je krajanom Turnišč in Brega. A zadeva je izvedljiva in je ni opustiti, pa čeprav to mestni oblasti ni všeč. Dejstvo je, da je za leto 2009 za ČS Rogoznica namenjeno iz proračuna okoli 150.000 evrov. Kaj se s tem denarjem lahko naredi ? Nič kaj dosti. Kot izgleda, se tudi ne bo. Narobe je to, da to še trpimo in prenašamo. V ČS Rogoznica nas je okoli 3800, vse začrtane projektne in želje, ki jih imamo, in še kaj drugega zraven bi lahko izvedli brez težav, če bi bili v samostojni občini. V tem primeru bi proračun naše nove občine znašal med tremi in štirimi milijoni evrov, kar je veliko več, kot jih sedaj za nas namenja MO Ptuju,« je dosedanje delo Inicitivnega odbora Podvinci in nekatere načrte povzel predsednik Aleksander Voda.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Darja Pintarič, Za-mušani 76, Gorišnica - Žano; Janja Razlag, Biš 50, Trnovska vas - dečka; Nataša Letonja, Breg 68, Majšperk - Anjo; Suzana Drevenšek, Gorca 49, Podlehnik - Lucasa; Danijela Vesenjak, Senik 17 a, Sv. Tomaž - Lariso; Marija Čuček, Pečke 34, Makole - Jerneja; Bri-gita Rajšp, Ljutomorska cesta 20, Ormož - Eneya; Vida Lačen, Podvinci 52, Ptuj - Timija; Tanja Raj, Ciril-Metodov drevored 14, Ptuj - Luka; Suzana Pignar, Lan-cova vas 89, Videm pri Ptuju -Blaža; Mateja Hliš, Tržec 18/a, Videm pri Ptuju - Lana; Polona Korošec, Strmec pri Leskovcu 48, Zg. Leskovec - Vida; Romana Skledar, Lovrenc na Dr. polju 38, Lovrenc - Enio; Jerneja Regoršek , Korbunova ul. 7, Maribor - Zojo; Saša Kovačec, Sodinci 20 a, Velika Nedelja
-	Ulo; Suzana Bele-Ravnikar, Vinec 10 a, Rogaška Slatina
-	Leo in Ano; Alenka Kodrič-Vo-da, Ob železnici 14, Ptuj - Jea-nino; Suzana Krajnc, Brezovec 19 a, Cirkulane - dečka; Lidija Drevenšek, Jadranska ul. 17, Ptuj - Sofijo ; Ines Dretar, Grajena 50/b, Ptuj - Maxima. Umrli so: Frančiška ŠVARC, roj. Mlinarič, Ul. 25. maja 9, Ptuj, roj. 1932 - umrla 3. julija 2009; Vinko KOPŠE, Hrasto-vec 106, roj. 1928 - umrl 15. julija 2009; Antonija JERIČ, roj. Egartner, Stoperce 18, roj. 1931 - umrla 15. julija 2009; Rozalija KEČEK, Pavlovci 7, roj. 1947 - umrla 16. julija 2009; Marija PERNEK, roj. Serdinšek, Spuhlja 125, roj. 1927 - umrla
17.	julija 2009; Dušan PAJNKI-HER, Brezovec 93, roj. 1960
-	umrl 18. julija 2009; Justina LEBER, roj. Lizzi, Zgornja Hajdi-na 159, roj. 1923 - umrla 18. julija 2009; Matilda ROŠKAR, roj. Pondrk, Formin 35 , roj. 1919 - umrla 16. julija 2009; Franc BOŽIČKO, Tržec 27, roj. 1927 - umrl 17. julija 2009; Alojz TAŠNER, Ločič 25, roj. 1931 - umrl 18. julija 2009; Marija KLAJNOŠEK, Grabono-ški Vrh 25, roj. 1935 - umrla
18.	julija 2009; Marija SELIN-ŠEK, Praprotnikova ul.9, Ptuj, roj. 1921 - umrla 20. julija 2009; Janez BUKOVIČ, Kočice 27, roj. 1928 - umrl 21. julija 2009; Branko ŠARLAH, Dornava 2, roj. 1953 - umrl 21. julija 2009; Gerica ŠVIGELJ, roj. Zo-tlar, Volkmerjeva c.21, Ptuj, roj. 1929 - umrla 21. julija 2009; Franc ČERPNJAK, Ulica Vide Alič 4, Ptuj, roj. 1935 - umrl 14. julija 2009.
Poroke - Ptuj: Marko PODPE-ČAN, Borovci 29/b, in Lidija CIGULA, Dornava 96; David KRIŽANIČ, Pobrežje 147, in Oxana LEBEDEVA, Moscow region, Dubna, Rusija; Goran KRALJEVIČ, Zagrebška c. 98, Ptuj, in Irena BRLEK, Severova ul.3, Ptuj.
Danes bo sprva pretežno jasno. Kasneje čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne se bodo od severozahoda začele pojavljati krajevne plohe in nevihte. Proti večeru bo na Primorskem zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 17, najvišje dnevne pa od 23 do 29, na Primorskem do okoli 31 stopinj C. V sredo bo sončno, na Primorskem bo sprva pihala šibka burja. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. V četrtek bo dopoldne še precej jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
Napoved vremena
Če je julija presuho, ostane grozdje drobno.