15. IV. 1988 iskrene čestitke ob dnevu žena Povzetek poslovnega poročila k zaključnemu računu Perutnine Ptuj za leto 1987 Splošni in kadrovski podatki STANJE ZAPOSLENIH Dne 31. 12. 1987 je bilo v delovni organizaciji zaposleno 1841 delavcev, od tega 899 žensk in 942 moških ter36 pripravnikov, od tega 19 žensk in 17 moških. Po posameznih TOZD je bilo stanje naslednje: TOZD Zaposleni 31. 12. 1987 Zaposleni 1.1. 1987 Plan 1987 Indeks 31. 12.-1. 1. Indeks 31. 12.-plan Tovarna krmil 71 70 72 101,4 98,6 Perutninske farme 314 297 310 105,7 101,2 Mesna industrija 759 730 730 103,9 103,9 Transservis 212 216 215 98,1 98,6 Commerce 236 235 234 100,4 100,8 TOK Hajdina 31 29 32 106,9 96,8 DSSS 134 131 132 102,2 101,5 Ptujska tiskarna 84 87 81 96,5 103,7 SKUPAJ: 1841 1795 1806 102,5 101,9 Število zaposlenih se je v letu 1987 povečalo za 46 delavcev, ali za 2,5% v primerjavi s stanjem na začetku leta. V primerjavi s planom delovne sile za leto 1987 se je zaposlenost povečala za 1,9 %. V letu 1987 je fluktuacija znašala 2,6 %, dočim je bila v letu 1986 v povprečju 4,05 %. Pripravniški staž je opravljalo 36 pripravnikov, 11 pa jih je odšlo po uspešno opravljenem pripravniškem stažu. 1 pripravnik je nadaljeval pripravništvo v drugi TO. Vsak pripravnik po končanem prapravniškem stažu opravlja izpit pred osebno komisijo, ki jo sestavljajo: neposredni vodja, mentor in vodja tajništva samoupravnih organov. KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA Struktura zaposlenih delavcev je naslednja: — vis. šola, III. stopnja, doktorat 38 — VK 42 — višja šola 50 — KV 558 — srednja šola 233 — PK 321 — nepopolnasrednjašola 54 — NK 545 IZOBRAŽEVANJE, ŠTIPENDIRANJE, PRIPRAVNIŠTVO Delavski svet delovne organizacije je na junijski seji 1987 sprejel program usposabljanja in izobraževanja v DO, hkrati pa imenoval tudi lasten predavateljski aktiv. K realizaciji programa smo pristopili načrtno, pri čemer je bila v ospredju potreba po strokovnosti in kvaliteti vsebin, da bi s tem uveljavili smotre usposabljanja, izpopolnjevanja in izobraževanja delavcev in kooperantov. Zvrstila so se sledeča predavanja: — Redni seminarji (preko pogodbenega sodelovanja z instituti oz. fakultetami ljubljanske in zagrebške univerze!) s področja zdravstvene problematike v perutninski proizvodnji. —- Dvodnevni seminar s predstavitvijo našega novega poslovnega partnerja ARBOR ACRES USA, v izvedbi njihovega predavateljskega teama. — Prirejeni transfer ARBOR ACRES seminarja za delavce DE Reprocenter s poudarkom na obnovitvi kodeksa delovnih opravil (ob pripravah na sprejem prve pošiljke DSP iz AA-USA I). — Predavanje o razkužilih oz. programu dezinfekcijskih sredstev Plive Zagreb. — Program zdravstveno-izobraževalne dejavnosti ptujskega Zdravstvenega centra TOZD OZV, ki sestoji iz treh delov: študijski posvet razširjenega kolegija s specialisti ZC ter poldnevni seminar o alkoholizmu v združenem delu sta realizirana. Pred pričetkom pa so tudi zdrav-stveno-izobraževalna predavanja za vse delavce po delovnih enotah TOZD in DSSS, ki jih izvaja zdravniški predavateljski aktiv. — Redni seminar za kooperante z opravljanjem preizkusov znanja. — Izvedba pripravniških izpitov. V letu 1988 se bo izobraževalna dejavnost nadaljevala z načrtovano intenziteto, s pričakovanjem, da bo objektivno možno uresničiti čim več zvrsti, ki jih opredeljuje naš izobraževalni program. Štipendiranje TOZD in DSSS štipendirajo 101 študentov in udeležencev izobraževanja in sicer: — TO Perutninske farme 41 — TO Mesna industrija 22 — TO Transservis 15 — TO Commerce 1 — TO Tovarna krmil 3 — TO Ptujska tiskarna 6 — TOK Hajdina 1 — DSSS 12 Od tega v šolskem letu 1987/88 miruje 6 štipendij in sicer: — TO Perutninske farme 3 — TO Transservis 2 —• TO Tovarna krmil 1 Za 4 štipendije je predlog za vrnitev štipendije. Vzrok: 3 niso nadaljevali študija, 1 se je po študiju zaposlil v drugi delovni organizaciji. Ob delu se izobražuje po pogodbi z delovno organizacijo skupno 22 delavcev in sicer: PERUTNINSKE FARME: —• 3 delavci na BTF — smer veterina II. stopnja —• 1 delavec na BTF — smer živinoreja I. stopnja, —• 1 delavec na BTF — smer živinoreja III. stopnja TRANSSERVIS: —■ 1 delavec na Višji šoli za organizacijo dela, — 1 delavec na srednji strojno tehnični šoli, — 1 delavec na Višji prometni šoli, MESNA INDUSTRIJA: — 1 delavec na BTF — smer živinoreja I. stopnja, — 1 delavec na Višji pravni šoli, — 2 delavca na Dopisni srednji tehnični šoli, —• 1 delavec na Srednji kovinarski, metalurški in strojni šoli — smer KV strojni ključavničar, PTUJSKA TISKARNA: — 1 delavec na VEKŠ — I. stopnja, — 3 delavci na srednji grafični šoli, COMMERCE: — 1 delavec na VEKŠ — II. stopnja, — 1 delavec na delovodski šoli V. stopnja, D S S S: — 1 delavec na VEKŠ — II. stopnja, — 1 delavec na VEKŠ — I. stopnja, TOVARNA KRMIL: — 1 delavec na srednji tehnični šoli. IZRABA DELOVNEGA ČASA Izraba delovnega časa od 1. 1. do 31. 12. 1987 primerjava 1986 1987 1986 Indeks 1987/86 1. Skupaj ur 4041345 3809611 106,1 2. Redno delo ur 3. Izkoriščenost 325537 3124321 104,2 delovnega časa % 80,5 82,0 98,2 4. Državni prazniki ur 116688 101457 Odstotek 2,9 2,7 107,4 5. Letni dopust ur 306037 281688 Odstotek 7,6 7,4 102,7 6. Boleznine ur 184507 174554 Odstotek 4,6 4,6 100,0 7. Porodn. in nega ur 159626 109586 Odstotek 3,9 2,9 134,5 8. Ostale odsotnosti ur 18861 18005 Odstotek 0,5 0,5 100,0 9. Nadurno delo ur 74796 59898 124,9 PRAVNE IN DISCIPLINSKE ZADEVE V tem poročilu bomo skušali na kratko prikazati dela s številčnimi in opisnimi podatki o gospodarsko kazenskih zadevah, prekrških, civilno — pravnih in kazenskih zadevah, delovnih sporih, disciplinskih kršitvah delavcev. Podatki so prikazani za delovno organizacijo kot celoto in tudi za posamezne temeljne organizacije. GOSPODARSKI PRESTOPKI Od skupnega števila 9 gospodarskih prestopkov je v 3 primerih izrečena obsodilna sodba, v 3 primerih sodišče še ni izdalo sodbe in je v teku še dokazni postopek, v enem primeru pa so opravljena le preiskovalna dejanja, medtem ko je v 2 primerih sodišče gospodarsko kazenski postopek zoper TO ustavilo, ker je javni tožilec umaknil obtožbo. DISCIPLINSKE ZADEVE Skupna disciplinska komisija je do 31. 12. 1987 na 10 sejah obravnavala 82 zadev. Zoper tri delavce sta istočasno tekla po dva postopka, zato je v vseh primerih disciplinska komisija postopke združila. Disciplinska komisija je rešila 71 zadev, od tega 3 združene, 11 pa je ostalo še nerešenih. Pregled izrečenih ukrepov pokaže sledeča tabela TOZD Opomin Javni opomin Razporeditev na druga dela Denarna kazen g CL PDR pogojno Ustavljen postopek Nerešeno Skupaj TK 1 PF 1 2 - — 5 4 1 2 i 15 Ml 11 8 — — 2 23 6 9 59 TOK 1 1 1 1 o — COM — — — 1 — — 2 PT — DSSS - 1 2 — — 3 SK. 13 10 2 0 8 31 7 11 82 Zoper sklep skupne disciplinske komisije je 8 delavcev vložilo zahtevek za varstvo pravic na delavski svet, ki je v vseh primerih potrdil sklep skupne disciplinske komisije. Šest delavcev je sprožilo postopek pri Sodišču združenega dela, ki je v enem primeru potrdilo sklep disciplinske komisije in delavčev zahtevek v celoti zavrnilo, v ostalih zadevah pa še ni odločilo. VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM VARSTVO PRI DELU Seminarja na področju varstva pri delu je opravilo 111 delavcev. V DO se je pripetilo skupaj 108 poškodb. Zaradi teh je bilo zgubljeno 1682 delovnih dni, za nadomestilo osebnega dohodka pa je bilo izplačano 12.364.101,00 din. Od skupnega števila poškodb se je pripetilo 6 poškodb na poti na delo ali z dela. Zgubljeno je bilo 157 delovnih dni, za nadomestilo osebnega dohodka je bilo izplačano 1.119.768,00 din. VARSTVO PRED POŽAROM Pooblaščene osebe v vseh TOZD, TOK in DSSS imajo opravljen ustrezni izpit o varstvu pred požarom. Z ozirom na nove zakonske predpise, služba za varstvo pred požarom še ni v celoti ustrezno organizirana. Z zakonskimi predpisi so podane možnosti za ustanovitev lastnega servisa za preglede ročnih gasilskih aparatov, hidrantov in gasilskega orodja. Ugotovljene pomanjkljivosti na področju varstva pred požarom je treba hitreje odpravljati. STANOVANJSKE ZADEVE, DRUŽBENI STANDARD IN ZADEVE S PODROČJA SOCIALNE SLUŽBE STANOVANJSKE ZADEVE V letu 1987 smo kupili 5 stanovanj in sicer: 1—21/2 sobno 2 — 2 sobno 1 — 1 1/2 sobno 1 — 1 sobno Za dodelitev najemnega stanovanja se je v letu 1987 prijavilo 46 prosilcev, 2 prosilca sta vlogo umaknila, 3 pa niso izpolnjevali pogojev po Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Izdelana je bila prioritetna lista in dana v obravnavo in potrditev delavskim svetom vseh TOZD, TOK in DSSS. Žal so bila stanovanja dodeljena le 4 prosilcem, 37 pa jih še čaka na rešitev stanovanjskega problema. Eno dvesobno stanovanje je predvideno za kadrovsko za potrebe TOZD Mesne industrije. * Vloge za posojilo za novogradnjo in adaptacijo je na podlagi razpisa v letu 1987 vložilo 196 delavcev in sicer: a) za novogradnjo 124 delavcev b) za adaptacijo 72 delavcev Po vseh postopkih v skladu s Pravilnikom o reševanju stanovanjskih potreb delavcev je bila izdana in potrjena prednostna lista prosilcev za posojilo, ki je bilo dodeljeno: a) za novogradnjo 84 delavcem b) za adaptacijo 41 delavcem Preostalih 71 delavcev ni izpolnjevalo pogojev po Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Stanje po TOZD: TOZD Št. vlog Za novogradnjo Za adaptacijo Kredit odo. za novogr. Kredit odo. za adaptac. Skupaj Niso izp. pog. novog Niso izp. pog. adapt. Skupaj TK 4 3 i 2 i 3 1 i PF 40 22 18 14 n 25 9 6 15 Ml 76 53 23 39 17 56 14 6 20 TOK 2 — 2 — — —■ — 2 2 TS 30 18 12 13 7 20 5 5 10 CO 22 13 9 8 2 10 5 7 12 PT 11 5 6 2 3 5 3 3 6 DSSS 11 10 1 6 — 6 4 1 5 SKUPAJ 196 124 72 84 41 125 41 30 71 Sredstva za a) novogradnjo v znesku b) adaptacijo v znesku 61.000.000 din 12.500.000 din SKUPAJ: 73.500.000 din so bila razdeljena v skladu s Pravilnikom o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. ODDIH IN LETOVANJE DELAVCEV V letu 1987 se je prijavilo za letovanje v naših počitniških kapacitetah 495 delavcev. Letovalo jih je 326 ali 66% od prijavljenih, 169 delavcev ni letovalo. Od tega je 51 delavcev letovanje odpovedalo, ostalih 118 pa ni bilo razporejenih iz več razlogov in sicer: — niso izpolnjevali kriterijev za letovanje po Poslovniku o letovanju, — zaradi prepozne prijave in jih kasneje ni bilo možno razporediti po njihovi želji, — niso se naknadno odločili za drugi kraj oz. termin, — nekateri prijavljeni niso bili resni interesenti. Pregled prijavljenih in razporejenih po TOZD: TOZD Prijav- ljeni Razpo- rejeni s? Nerazpo- rejeni Odpo- vedali TK 18 15 83 3 PF 77 46 60 25 6 Ml 122 75 61 37 10 TOK 14 6 43 6 2 TS 84 55 65 26 3 COM 87 66 76 17 4 PT 25 16 64 8 1 DSSS 65 47 69 11 10 SKUPAJ: 495 326 66 133 36 Gornje stanje prijavljenih in razporejenih se razlikuje od stanja, ki je bilo objavljeno na začetku sezone in sicer zaradi nenehnih sprememb med letovanjem (zamenjave, odpovedi, nove prijave itd.). V zimski sezoni 1986/87 smo od Impola v Slovenski Bistrici najeli za ljubitelje smučanja v RTC »Trije kralji« na Pohorju dve sobi. Od 23 prijavljenih interesentov je bilo 17 razporejenih, 4 so odpovedali, 2 pa ni bilo mogoče razporediti z ozirom na željeni termin. Razpolagamo še z lastnim bungalovom v RTC Unior na Rogli, ki ima 6 ležišč. Možnost koriščenja za oddih in rekreacijo je vse leto. V letu 1987 je izkoristilo to možnost 11 delavcev. SOCIALNA PROBLEMATIKA Številna delovna mesta v naši DO so izpostavljena škodljivim vplivom (mraz, vlaga, ropot, prah, plini, itd.), število delovnih invalidov iz leta v leto narašča. Po stanju 31. 12. 1987 ima status delovnega invalida 35 delavcev. Od tega je 18 invalidov M. in 17 invalidov III. kategorije. V letu 1987 je bil priznan status delovnega invalida 4 delavcem, 6 invalidov pa je bilo invalidsko ali redno upokojenih. Pri zaposlovanju delovnih invalidov imamo v praksi veliko težav, ko jim je po zakonu in na podlagi sklepa IK SPIZ potrebno zagotoviti ustrezno delo. Z ozirom na specifičnost delovnih mest je to največkrat neizvedljivo, oz. je težko najti ustrezno rešitev. Fluktuacija delovne sile upada, kar pogojuje naraščanje števila delovnih invalidov. Nujno potrebno je ukrepanje na ravni DO, glede sistemizacije določenih delovnih mest za invalide. PROBLEMATIKA ALKOHOLIZMA V DELOVNI ORGANIZACIJI V naši DO imamo evidentiranih 45 delavcev, ki so več ali manj podvrženi prekomernemu uživanju alkoholnih pijač. V letu 1987 so se zdravili od alkoholne odvisnosti 4 delavci, vendar pri 2 ni bilo uspeha. Prizadevamo si, da bi bil osveščen oz. poučen o tej problematiki in njenem razreševanju čim širši krog ljudi. Na podlagi Pravilnika o izvajanju in kontroli prisotnosti alkohola, mamil, zdravil in drugih sredstev je bil izdelan tudi program in izveden seminar za pooblaščene osebe za ugotavljanje vinjenosti med delom. SLO !N DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V letu 1987 smo vse varnostne iin obrambne načrte na novo izdelali po novi predpisani metodologiji. Prt izdelavi varnostnih in obrambnih načrtov so aktivno sodelovali vsi nosilci obrambnega načrtovanja v TOZD, TOK in DSSS. V vseh sredinah so bile izdane in sprejete politične varnostne ocene, iz katerih lahko zaključimo, da je politično varnostna situacija v DO dobra. Kar se tiče CZ v lanskem letu ni bilo organiziranih tečajev za pripadnike CZ, pa tudi nove opreme za CZ nismo nabavljali. V preteklem letu je naša enota PMP sodelovala na občinskem tekmovanju, drugih večjih aktivnosti pa nismo izvedli. V bodoče bodo morali posamezni štabi CZ sami izvesti io organizirati vaje ter dopolnilno izobraževanje ne samo za pripadnike CZ, temveč za vse zaposlene v svojih sredinah. S področja varovanja družbenega premoženja ugotavljamo, da se je varnostna kultura zaposlenih v TOZD in njihovih DE v preteklem letu izboljšala, čeprav bi ta lahko bila boljša, če bi bila boljša samozaščitna osveščenost vseh zaposlenih. DPO in vsi delavci, ki delajo na področju družbene samozaščite se bodo morali aktivneje vključiti v delo, da se bo stanje še izboljšalo. INFORMATIVNA DEJAVNOST INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE DELAVCEV Neposredno informiranje in obveščanje o poslovnih in drugih zadevah je bilo realizirano na zborih delovnih ljudi, raznih sestankih, sejah in konferencah. Informacije za odločanje so delegati dobivali v glavnem s ciklostiranimi informacijami in drugimi gradivi. Gradiva za razprave in odločanje o zaključnem in periodičnih obračunih so bila pripravljena v vsem delavcem razumljivi obliki in pravočasno, za temeljite razprave pred odločanjem o le-teh. Posredno informiranje in obveščanje je potekalo preko glasila Ptujski perutninar, biltena, ciklostiranih obvestil in oglasnih omaric. Izjemoma preko razglasnih postaj (ozvočenja). IZDAJA INTERNEGA GLASILA V letu 1987 je izšlo 6 številk Ptujskega perutni-narja, 4 številke Informacij in ena priloga. Izredna skrb je bila namenjena seznanjanju širše javnosti o delu lin gospodarjenju delavcev in kooperantov v naši delovni organizaciji. O vseh pomembnejših dogodkih v kolektivu so skozi leto poročali lokalni regijski in osrednji časopisi v Sloveniji in izven nje. V prihodnje bomo tako obliko še utrjevali. Nismo pa zadovoljni s sodelovanjem z glasilom, ker se premalo sodelavcev odloča za aktivno sodelovanje. Premalo je povratnih informacij. Glasilo bi bilo z boljšim sodelovanjem delavcev iz vseh TOZD bogatejše in privlačnejše. Da bi se sedanje stanje izboljšalo, smo poskušali najti razloge za nepripravljenost sodelovanja. Zato je uredniški odbor izvedel Anketo o obveščanju, vendar željenega učinka tudi na ta način nismo dosegli. O tem smo širše poročali v Perutninarju. Uresničevanje planskih ciljev Z letnim planom za leto 1987 smo si zadali za cilj 1,4% porast proizvodnje in 0,9% porast produktivnosti. Leto 1987 je za nami in, ko primerjamo dejansko dosežene rezultate za celotno DO lahko ugotovimo, da so planski cilji v glavnem preseženi. Tako je planirana proizvodnja v DO presežena za 4,9 %, v primerjavi z letom 1986 pa se je povečala za 5,3 %. Planirana produktivnost je presežena za 2,4 %, v primerjavi z letom 1986 pa se je povečala za 0,8 %. Po posameznih TOZD so planski oilji v letu 1987 doseženi z naslednjimi kazalci: TOZD Mesna industrija kot eden od najbolj realnih pokazateljev rezultatov celotne reproverige, je planirano proizvodnjo presegla za 9 %, v primerjavi z letom 1986 pa se je proizvodnja povečala za 8,3 %. Na tako ugoden rezultat TOZD Ml je v največji meri vplivalo veliko povečanje razreza (za 29,4 %), 10,9 % povečanje proizvodnje mesnih izdelkov in povečan uslužnostni zakol v živinski klavnici. Tako se je proizvodnja perutninskega mesa v letu 1987 povečala za 734 ton in proizvodnja mesnih izdelkov za 597 ton. Dosežena produktivnost v TOZD Ml je na nivoju lanskoletne, čeprav so pri izračunih upoštevana vsa dodatna dela in višje oblike obdelave. Planirani izvoz perutninskega mesa je presežen za 24 %. Tako je bilo izvoženo 7.440 ton perutninskega mesa od tega 320 ton razreza in 297 ton fileja. Tovarna krmil je planirano proizvodnjo presegla za 4,2 %, posledica tega povečanja so višje teže piščancev kot so bile planirane. V primerjavi z letom 1986 se je proizvodnja krmil povečala le za 1,9 %, kar je glede na povečano proizvodnjo mesa ugoden kazalec. Tudi produktivnost je ugodno dosežena. V TOZD Perutninske farme planirana proizvodnja ni dosežena, medtem ko se je v primerjavi z letom 1986 povečala za 2,4 %. Tudi planirana produktivnost v TOZD ni dosežena. Kljub temu pa so bili v BRO proizvodnji tako na farmi Breg kot na farmi Kidričevo planirani cilji doseženi. Plan je presežen tudi v reprocentru. TOK Kooperacija je presegla planirano proizvodnjo za 4 %, v primerjavi z letom 1986 pa se je proizvodnja povečala za 5,5 %. Ugoden je tudi indeks produktivnosti. Transservis je planiran obseg storitev presegel za 9,5 %, v primerjavi z letom 1986 pa se je realizacija povečala za 1,7%. Tako ugoden indeks doseganja plana je v glavnem na račun transporta, še posebej zaradi večje uporabe prikolic kot je bilo planirano. Commerce je presegel planirani obseg prodaje za 3,1 %. v primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je prodaja povečala za 3,8 %. Planirana produktivnost je presežena za 2,3 %. TOZD Ptujska tiskarna je planirani obseg proizvodnje in storitev realizirala 100 %. V primerjavi z letom 1986 se je obseg povečal za 3,1 % Iz navedenega je razvidno, da so bili v letu 1987 v glavnem doseženi dobri proizvodni rezultati v celotni DO. Večjih težav in problemov med letom ni bilo, tako da se je proizvodni proces odvijal brez večjih zastojev. Doseženi rezultati v letu 1987 so dobra osnova, pa tudi vzpodbuda za delo v letu 1988. acije- Snvesticijska dejavnost Investicijska dejavnost je bila v letu 1987 zelo intenzivna. Največ pozornosti oz. vlaganj je bilo namenjenih rekonstrukciji in modernizaciji perutninske klavnice. Zaradi obsega del je bil celotni program rekonstrukcije in modernizacije že v začetku razdeljen v tri glavne faze. Prva in druga faza del sta bili v glavnem zaključeni v letu 1987, za tretjo fazo, ki je po obsegu del najzahtevnejša, pa se je Izdelal investicijski program, ki je bil sprejet na delavskih svetih tin zborih delavcev v mesecu oktobru. Pričetek HI faze je predviden v II kvartalu 1988. leta. Ker je pred nami največja naložba Perutnine doslej, ki je življenjskega pomena za delovno organizacijo, bo potrebno ostale naložbe temeljito pretehtati in predlagati samoupravnim organom le takšne naložbe oz. nabave, ki bodo temeljile na temeljitih predhodnih analizah upravičenosti tudi s strani strokovnih služb. V nadaljevanju je podrobneje opisana investicijska dejavnost po TOZD. V TOZD Tovarni krmil se je v letu 1987 nadaljevalo z izvajanjem del na rekonstrukciji tovarne krmil (gradnja nove peletirne linije, razširitev kotlarne in trafo postaje ter nabava pripadajoče opreme). Zaradi nepredvidenih del je bilo za to investicijo dodatno izločeno 19 milj. din — Gradis Ljubljana, TOZD Gradnje Ptuj. V mesecu novembru je bil izvršen tehnični pregled, sedaj pa čakamo še na uporabno dovoljenje. V Tovarni krmil so bila v letu 1987 investicijska vlaganja še v »kemično pripravo vode«, za kar je bila podpisana pogodba z IMP Maribor v znesku 196 milj. din. Investicija je v zaključni fazi in bo predvidoma končana v I. kvartalu 1988. leta. Za izvedbo namašče-valne linije je bilo izločeno 86 milj. din. V Tovarni krmil je bilo za investicijsko vzdrževalna dela porabljeno 62 milj. din in sicer za popravila na meteorni kanalizaciji, ponikalnicah, popravilo vratarnice, garderob. Za TOZD je bila nabavljena še razna oprema v znesku 35 milj. din. V TOZD Perutninske farme je bilo v letu 1987 porabljenih 95 milj. din za nakup razne opreme vključno z elektroenergetskim prispevkom za povečanje priključne moči na farmi Kidričevo. Za adaptacijo Testne postaje na VAŠ Maribor je bilo porabljeno za nabavo agregata 3,5 milj. din ter 7,6 milj. din za dodatna dela na ponudbi OZ Panorama Ptuj. Adaptacija Testne postaje je bila v letu 1987 zaključena. Opravljena so pripravljalna dela za povečanje garderob in sanitarij na DE Sela. V TOZD Mesna industrija je investicijska dejavnost najbolj intenzivna. V ospredju je investicija »Rekonstrukcija in modernizacija v TOZD MI«, ki je bila razdeljena v tri glavne faze. V letu 1987 je bila I. faza zaključena, II. faza, ki je zajemala gradnjo hladilnic, ekspedita s tehničnimi službami ter zunanjo ureditev pa je bila v izgradnji. Predračunska vrednost za II. fazo je bila 1.467.946.000,— din, vendar je bilo v letu 1987 zaradi dodatnih del (pri zunanji ureditvi, kanalizaciji, dodatna gradbena dela, nabava telefonske centrale, tehtnic) izločeno še 580 milj. din. II. faza rekonstrukcije in modernizacije TOZD Ml je bila v letu 1987 v glavnem končana, saj je bi! izvršen tehnični pregled v mesecu oktobru, čakamo pa še na uporabno dovoljenje. V teku so še dela na zunanji ureditvi, ki pa bodo zaključena v začetku leta 1988. V letu 1987 se je začela gradnja garderob, pralnice in skladišča embalaže v predračunski vrednosti 898 milj. din. Kot najugodnejši izvajalec je bil izbran SCT Ljubljana. Objekt je končan, tehnični pregled pa bo februarja 1988. Prav tako se je v letu 1987 začela izgradnja strojnice v znesku 298 milj. din po ponudbi SCT Ljubljana. Strojnica je še v gradnji. Za izvedbo lil. faze rekonstrukcije in modernizacije TOZD Mesna industrija, ki je po obsegu in vrednosti najzahtevnejša, je bila v začetku leta 1987 imenovana komisija za izdelavo investicijskega programa. Le-ta je bil izdelan in sprejet na zborih investitorja 27. in 28. oktobra 1987 in delavskem svetu DO dne 28. 10. 1987. Predračunska vrednost za III. fazo znaša po stalnih cenah 32,7 milijard din, po tekočih cenah pa 67,6 milijard din. Strukturno predstavljajo lastna sredstva 41,3 % krediti (finančni in komercialni) pa 58,7 %. Pričetek gradnje je predviden v aprilu 1988, dovršitev do konca leta 1990. Glavni del naložbe bo dokončan že koncem leta 1989 tako, da bo načrtovana proizvodnja stekla v letu 1990. V letu 1989 do 1990 bodo dograjeni spremljajoči objekti: kafilerija, biofilter čistilna naprava, zaklonišče in zunanja ureditev. Za predhodna dela III. faze je bilo izločeno v letu 1986 139 milj. din, v letu 1987 pa 184 milj. din. V letu 1987 je bila za TOZD nabavljena še razna oprema v znesku 269,5 milj. din. Poleg investicijskih vlaganj so v TOZD Ml potekala še razna investicijsko vzdrževalna dela. V TOZD Transservis je bilo v letu 1987 porabljeno za nabavo dotrajanih avtomobilov in ostale opreme 241 milj. din. V TOZD Commerce so se v letu 1987 odločili za nakup prodajnega skladišča v Zagrebu v vrednosti 450 milj. din. Skladišče je v stanovanjsko poslovni stavbi, v kateri so tri komore LTH a 5 ton, večji manipulativni prostor, dve pisarni, prostor za skladiščnika, garderobe s sanitarijami in nakladalna rampa. Izdelana je bila projektna dokumentacija za razširitev prodajalne v objektu ŽILAVEC na Potrčevi c. v znesku 4,8 milij. din. Za nabavo razne opreme je bilo porabljenih še 85 milij. din. V TOZD Commerce je bilo v letu 1987 porabljenih še 16 milij. din za razna investicijsko vzdrževalna dela. Za DSSS je bila nabavljena oprema v višini 23,2 milij. din (v glavnem za EOF). V TO Kooperacija v letu 1987 ni bilo novogradenj hlevov za rejo piščancev pri kooperantih, tako da so bila le vlaganja v obstoječe hleve. Gradbeno obnovljenih z delno menjavo opreme je bilo 73 hlevov, omogočeno pa je bilo še sofinanciranje nakupa elektro agregatov v hleve še 35 kooperantom. Za vzdrževanje teh hlevov je bilo porabljenih 161 milij. din sredstev združene amortizacije in kredita. Komercialno poslovanje NABAVA Leto 1987 je bilo v pogledu oskrbe surovin in reprodukcijskega materiala mnogo težavnejše od preteklih let. Visoka stopnja Inflacije je pripomogla k skrajni neurejenosti tržišča. Cene surovinam in materialom so narasle tudi do 300 %. Tovarna krmil je bila oskrbljena prvo polletje s koruzo, kupljeno v jeseni leta 1986. Ob rekordni proizvodnji leta 1986 je bila cena ugodna, kljub visokim obrestim, ki so bremenile zaloge. Problem oskrbe je nastal v poletnih mesecih. Družbeni sektor je umetno sušeno koruzo delno porabil za lastno proizvodnjo, večje količine pa izvozil. Ob velikem povpraševanju po kvalitetni koruzi in ob zelo slabi ponudbi privatnega sektorja, je cena koruzi močno naraščala in dosegla v mesecu avgustu že ceno 200 din za kg. V tem času nas je delno rešil neposreden odkup in prevzem od privatnega sektorja na osnovi takojšnjega izplačila. Elementarne nesreče (toča — neurje), ki so prizadele večji del Slavonije in Bačke, so pripomogle k slabi ponudbi naravno suhe koruze do nove žetve. V tem času smo se slovenski perutninarji odločili za uvoz sirka, ki pa je prispel v Jugoslavijo zelo pozno, šele v začetku nove žetve. Žetev koruze letnika 1987 je bila zaradi navedenih vzrokov v povprečju manjša za 30 %. Kljub zamrznitvi cen je cena koruzi narastla do konca leta na 250 din/kg. Z nakupi ostalih surovin in repromateriala domačega izvora smo zadovoljevali potrebe v količinah in kakovosti za vse temeljne organizacije. Zavedamo se, da so zaloge surovin po današnji zakonodaji velika obremenitev v stroških. Na žalost jugoslovansko težišče ne jamči, da bi lahko ob minimalnih zalogah nemoteno skrbeli za tako veliko živo proizvodnjo. Smatramo, da smo za Mesno industrijo zadovoljivo reševali oskrbo z nakupi surovin, polizdelkov, repromateriala in embalaže. Pri izvozu blaga občasno prihaja do pripomb na kakovost embalaže, vendar moramo računati tudi na stroške, ki spremljajo to nabavo. Za potrebe Perutninskih farm in TOK Kooperacije smo stelje nabavili dovolj. Radi večjega izbora dobaviteljev, smo se odločili za nakup najkakovostnejše stelje to je hoblovine in luske. Opustili smo nakup žagovine, ki vsebuje preveč vlage. REZERVNI DELI IN OPREMA Pri nabavi rezervnih delov in opreme v letu 1987 nismo imeli večjih problemov. Nabava je tekla, lahko bi rekli, dokaj normalno, z občasnimi zastoji le pri nekaterih kritičnih materialih, Vse to pa ni motilo redne proizvodnje. Tudi založenost z ostalim reprodukcijskim materialom je bila dobra. Poseben problem so cene, ki se iz dneva v dan spreminjajo. ENERGETSKI VIRI Pri nabavi energetskih virov ni bilo nobenih zastojev, zahvaljujoč pravočasnim nabavam in določenim zalogam po TOZD. Med letom so se v nekaterih obdobjih pokazala pomanjkanja predvsem pri tekočih gorivih in plinu. Z ozirom na pravočasnost nabav pa v proizvodnji nismo tega občutili, zato lahko rečemo, da v letu 1987 na tem področju nismo imeli težav. PRODAJA MESNIH IZDELKOV Pri prodaji perutninskih izdelkov beležimo iz leta v leto občutno rast, saj smo prodali 561 ton več izdelkov kot leto poprej. Presegli smo tudi planirano količino za 9,6 %. Na ugodno rast prodaje je vplivala predvsem ustaljena kakovost, oz. razširitev prodajne mreže. Povečano prodajo beležimo v vseh predstavništva razen na območju Banja Luke, pri kupcu »ZMAJEVAC« Zenica in maloprodaji ter potniški prodaji na območju Maribora. Količinsko je največja rast prodaje v Srbiji, kjer prodamo 57,6 % celotne proizvodnje. Prodaja je po-rastla še v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani, MIP — Ptuj. Padec prodaje beležimo pri »ZMAJEVCU« Zenica in na območju Banja Luke. Še vedno so neugodni kazalci pri prodaji prek lastne maloprodaje v Ptuju, Mariboru in potniški prodaji. Nujno je potrebno v prihodnje razširiti program ponujenih izdelkov, kajti konkurenca je vedno bolj agresivna z dobrim dizajnom in širokim asortimanom. Potrebno bi bilo preiti na egalizacijo tudi ostalih izdelkov, kar je še vedno zahteva predvsem naših večjih kupcev. PRODAJA PERUTNINSKEGA MESA Skupna prodaja perutninskega mesa v letu 1987 je bila za 1 % večja kot v predhodnem letu s tem, da je bila za 8 % manjša prodaja na domačem trgu. Značilnost je, da nam je primanjkovalo mesa na domačem trgu celih 9 mesecev zaradi izredno povečanih količin prodanih v izvoz, saj beležimo indeks 151 ali 2.250 ton več kot v letu poprej. V zadnjem kvartalu pa je močno padlo povpraševanje zaradi zadnje korekture cen in pa manjših izvoznih količin, kar je vzrok za precejšnje povečanje zalog. DELEŽ DOMAČE PRODAJE ZNAŠA 76,3 % DELEŽ PRODAJE V IZVOZ 23,7 % SKUPAJ 100 % Volitve 14. marca KOLIČINSKI PREGLED DELEŽEV PRODAJE PO POSAMEZNIH PODROČJIH Področje Indeks 86/87 % real. plana Delež dom. prod. Slovenija 100 97,6 33,4 Srbija 91 99,2 27,8 Hrvatska 100 100,3 20,9 BiH 85 91,2 15,6 Prod. rep. rez. 17 — 0,8 Makedonija 90 73,6 1,5 Skupaj dom. prod . 92 97,7 76,3 PRODAJA PLEMENSKEGA MATERIALA V LETU 1937 Primerjava realizacije prodaje DSP staršev s planom kaže dokaj neugodne rezultate, saj je bila domača prodaja realizirana le s 55,8 % in izvoz le z 10 %. Ob upoštevanju količne DSP staršev, ki so bili izvoženi v obliki valilnih jajc in količin DSP staršev, ki so bili vhlevljeni doma pa je realizacija reprocentra 92,7 %. V primerjavi z letom 1986 pa so rezultati zelo dobri, saj je bilo izvaljenih 38 % več DSP staršev, na domačem trgu pa prodanih za skoraj 62 % DSP staršev več kot v preteklem letu. V izvoz je prodanih 85 % več valilnih jajc od starih staršev. Nekateri indeksi vrednostno niso primerljivi zaradi primerjave realizacije, ki je s fizičnim planom zastavljen drugače kot je realizacija dejansko mogoča. Tako je še najrealnejša realizacija s preteklim letom, ta pa kaže dokaj ugodne rezultate. Ko primerjamo realizacijo prodaje valilnih jajc za BRO, ne moremo mimo dejstva, da so pri nas v posameznih obdobjih viški valilnih jajc zelo veliki v drugih obdobjih pa nam valilnih jajc skorajda primanjkuje. V primerjavi z letom 1986 pa smo prodali skupno 16 % več valilnih jajc ter za 4 % povečali izvoz. Pri prodaji DSP-BRO rezultati niso ugodni saj je prodaja realizirana le z 32 %, kar je treba pripisati dokaj neenakomernim viškom DSP, ki se pojavljajo v dnevnih količnah po 100.000 komadov ob dnevih, ko klavnica ne dela zaradi praznikov. Takih količin pa praktično ni mogoče plasirati na tržišče. Na neenakomerno pojavljanje viškov DSP kaže tudi dejstvo, da smo kljub nerealizirani prodaji morali v posameznih obdobjih dokupiti skupno 430.000 komadov DSP. To je sicer bistveno manj kot v letu 1986 vendar pa 10 krat več kot smo načrtovali. 14. marec — dan volitev 14. marca bomo na običajnih voliščih v vsej delovni organizaciji volili predlagane kandidate v organe upravljanja na nivoju TOZD in DO. Volišča bodo odprta že pred začetkom dela. Izkažite svojo pripadnost delovni sredini! BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO IN GLAVNI KAZALCI IZVOZA IN UVOZA V LETU 1987 IZVOZ v 000 din ____________________USA $ - 451,60 1986 1987 Količina Vrednost Količina Vrednost Perut, meso —kg 4.922.448 2.016.092 7.439.994 3.670.296 Divjačina —kg 65.180 56.694 58.068 80.794 Val.jajca-bro-kom 2.156.040 114.995 2.315.600 99.707 Val. jajca-star,-kom 302.200 51.455 561.240 89.552 DSP_______________________—_________— 30.000 11.927 Skupaj din 2.239.236 din 3.952.276 $ 4.958.450 $ 8.751.718 UVOZ 19 8 6 19 8 7 TOZD Tovarna krmil 3.115.430 2.763.037 kliring 140.750 70.427 TOZD Mesna industrija 216.348 148.416 kliring — 40.445 TOZD Perutninske farme 427.050 425.427 TOZD Transservis 13.405 2.152 TOZD Commerce 12.460 7.625 TOK Hajdina 104 TOZD Ptujska tiskarna 361 469 DSSS — din 3.785.158 din 3.346.677 $ 8.381.660 $ 7.410.710 kliring 140.750 kliring 111.321 $ 311.670 $ 246.500 IZVOZ PIŠČANČJEGA MESA PO POSAMEZNIH PODROČJIH v kq Celi piščanci File Bedra Prša Krila Skupaj Italija 1.104.658 90.916 _ _ 1.195.574 Avstrija 97.715 26.277 8.952 10.070 — 143.014 Švica 2.704 2.028 3.348 — 792 8.872 Grčija 790.053 — — — — 790.053 ZR Nemčija 1 58.515 — — — 58.515 Belgija — 119.085 — — — 119.085 Kanar. otoki 223.688 — — — — 223.688 Jemen 4.901.193 — — — — 4.901.193 7.120.011 296.821 12.300 10.070 792 7.439.994 Plan izvoza za leto 1987 6.600.000 Realizacija 8.751.716 132,60 % Plan uvoza za leto 1987 9.000.000 Realizacija 7.410.710 82,34 % Podatki kažejo, da smo v letu 1987 izvozili za 76,5 % več kot v letu 1986 in za 33 % več kot smo planirali. Pokritost uvoza z izvozom je prav tako ugodna in sicer 118 %, s tem smo ostali izvozno aktivna organizacija. Po izvozno skromnem letu 1986 smo lani izvozili za polovico več piščančjega mesa kot v predhodnem letu, Največ v Jemen (skoraj 2/3 vseh količin, 2.539 ton pa smo prodali na zahtevnejša zahodnoevropska tržišča. Načrtovali smo močnejšo prodajo v razvite zahodne države, vendar smo se tu srečevali z izjemno močno konkurenco in zaščito domačih proizvajalcev. Konec leta so se v svetu uvozne dajatve in carine za jugoslovanske piščance povišale, kar za nas predstavlja pri praktično vseh kupcih pritisk na znižanje cen. Ponudba piščančjega mesa je na svetovnem trgu bistveno večja od povpraševanja, zato smo se borili za vsakega novega kupca, z ogromnimi na- pori pa obdržali stare. Precej manjše količine kot v letih 1985 in 1986 smo lani prodali v Italijo in Avstrijo. Vzrok za to lahko iščemo edino v cenah, saj je konkurenca nudila 10—20 % nižje cene. Kljub nesporni kakovosti mesa naših piščancev se moramo sprijazniti z dejastvom, da spadamo na zahodnih tržiščih v nižje cenovne razrede. To je tja, kjer so Madžari, Brazilci, Romuni, čehoslovaki in Poljaki. Našo perspektivo v prihodnje vidimo v prestopu v višji cenovni razred, to je med Francoze, Nizozemce, Dance. Prav je, da danes razmišljamo o tem, realne možnosti pa bomo pridobili šele z novo klavnico in predelavo, ki bosta registrirani tudi za izvoz v dežele Evropske gospodarske skupnosti. Poleg piščančjega mesa smo lani povečali izvoz brojlerskih valilnih jajc za 7,5 %, starševskih pa celo za 86 %. O težavah pri uvozu smo v preteklem letu že veliko govoriili. Vrednostno je bil uvoz v letu 1987 za približno miljon dolarjev nižji kot leta 1986, pa tudi plana uvoza nismo dosegli (le 82 %). Kljub temu je bila naša proizvodnja v zadostni meri oskrbovana s potrebnimi surovinami, repromaterialom in rezervnimi deli iz uvoza. Finančno poslovanje V prejšnjih točkah smo navedli podatke o rasti proizvodnje, produktivnosti dela, znižanju porabe krmil na enoto prirasta in izboljšanju nekaterih proizvodnih normativov. Iz tega bi izhajal zaključek, da bodo tudi vrednostni poslovni kazalci dobri. Temu pa ni tako. Glavni vzrok za to pa je novi obračunski sistem, saj so nekateri elementi pri obravnavanju finančnega poslovanja težko primerljivi ali celo neprimerljivi. Glavni poslovni kazalci za DO so: v 000 din Elementi 1986 Plan 1987 1987 Indeks 4:2 4:3 1 2 3 4 5 6 Celot, prihod. 83.129.131 160.996.550 169.802.220 204 105 Mater, stroški 69.751.251 146.542.403 210 Amortizacije 1.660.500 2.933.374 3.270.748 197 112 Dohodek 11.717.380 19.159.061 19.989.069 171 104 Obvez, iz dohod. 2.897.882 5.714.617 197 Čisti dohodek 8.819.498 13.841.276 14.274.452 162 103 Osebni dohodki iz čist. dohod. OD iz naslova 4.416 329 9.291.598 9.432.360 214 102 upr. dr. sr. ČD za stanov. 724.182 666.780 92 izgradnjo inv. SP 193.574 456.357 466.023 241 102 ČD za osluge pot. inv. SP 100.000 33.411 33 ČD za rezr. sklad 445.307 710.169 744.822 167 105 Pris. sredstva mat. proizv. 577.147 122.410 592.985 103 484 ČD za zboljš. mat. os. dolg. 99.946 163.448 164 ČD za poslovni sklad 3.087.195 2.436.260 2.174.623 70 89 Revalor. PS 1.015.026 9.181.492 10.573.812 1042 115 Na ravni delovne organizacije smo v letu 1987 dosegli 169.802.220.000 din celotnega prihodka, kar je za 104 % več kot leto prej in 5,5 % nad načrtovanim celotnim prihodkom za leto 1987. Rast celotnega prihodka izhaja delno iz fizične rasti proizvodnje in sicer 5,3 % ostali del pa iz višje ravni cen. Na celotni prihodek so vplivali tudi dohodkovni odnosi iz poslovanja Posebne finančne službe, vendar letos zaradi spremenjenega obračunskega sistema le iz prihodkov realnih obresti v išini 428.350.765,97 din. Prihodki iz dohodkovnih odnosov med TO so: TOVARNA KRMIL PERUTNINSKE FARME MESNA INDUSTRIJA TOK TRANSSERVIS COMMERCE + 8.847.509.152 din + 2.933.235.093 din —13.168.732.427 din + 347.541.341 din + 676.086.161 din + 364.360.680 din 428.350.765,97 din Poslovni presežek PFS Relativno visoki zneski dohodkovnih odnosov so zato, ker smo ekonomske odnose med TOZD in TOK načrtovali z bistveno nižjo inflacijo kot je bila. Z dohodkovnimi odnosi smo poračunali tudi nov element stroškov, to so revalorizacijski odhodki, ki so posledica novega obračunskega sistema. Materialni stroški so porasli za 101 % in bi v primerjavi s celotnim prihodkom njihova rast zaostajala za 3 %, kar pa ni tako, saj med odhodki najdemo novo kategorijo t. j. revalorizacijske stroške, ki so doseženi v višini 8.108.728.000 din in če te prištejemo k materialnim stroškom, je njihova rast 113 %, kar je za 9 % nad rastjo celotnega prihodka. Iz te osnove je relativno skromna rast dohodka in čistega dohodka. Povečana produktivnost, znižana konverzija in mogoče še kakšen pozitiven element našega poslovanja, se je zaradi spremenjenega obračunskega sistema v primerjavi s preteklim letom v revalorizacijskih stroških izgubil. Minimalna amortizacija je porasla za 92 %. če upoštevamo tudi revalorizacijski del oz. v preteklem letu pospešeno amortizacijo, je rast amortizacije 97 %. Reklamni stroški, reprezentančni stroški, dnevnice in kilometrine rastejo nadpoprečno, v glavnem zaradi višjih cen teh storitev, zato smo to povečanje z rebalansom plana tudi sprejeti. Povračilo poslovnih stroškov delovne skupnosti je tudi zaradi obračunske spremembe neprimerljivo, saj bi primerjava povračil poslovnih stroškov po enotnem sistemu pokazala le 220 % rast. Izdatki za prehrano delavcev ter povračila za prevoz na delo so v glavnem višji zaradi rasti cen. Dohodek na ravni delovne organizacije je dosežen v višini 19.989.069.000 din in je višji za 71 % oz. za 4,3 % nad planiranim. Obveznosti iz dohodka rastejo dosti hitreje kot dohodek in bi tu težko govorili o razbremenitvi gospodarstva. Tudi v živinski klavnici zaključujemo poslovanje z izgubo. Tu vsako leto znova ugotavljamo, da delavci Perutnine pokrivajo razkorak cen za ostale vrste mesa. Vendar se ta razlika iz leta v leto le veča, saj je porasla v primerjavi s preteklim letom za 298 %. Izgube so še v nekaterih drugih enotah, predvsem v posameznih poslovalnicah Commerca, ki pa deloma izhajajo iz naših dohodokovnih instrumentov, s katerimi smo načrtovali nižjo stopnjo inflacije kot je bila. Poprečni bruto zaslužek kooperantov za leto 1987 znaša 98,32 din za kom oz. 118,3% več kot v letu 1986. Taka rast je v skladu z rastjo dohodkov delavcev. Tako je čisti dohodek v delovni organizacij 14.274.452.000 din in je 62 % večji kot v preteklem letu in le 3,1 % nad planiranim. PREDLOG DELITVE ČISTEGA DOHODKA Na osnovi rasti fizičnega obsega proizvodnje, rasti produktivnosti dela in doseženih poslovnih rezultatov so delavci v TOZD in TOK s kooperanti in delavci DSSS sprejeli naslednjo delitev čistega dohodka za leto 1987: v 000 ELEMENTI Doseženo 31.12. 86 Doseženo Indeks 31.12.87 3/2 1 2 3 4 ČISTI DOHODEK 8.819.498 14.274.452 162 OD in splošna poraba 13.235.827 23.706.812 179 ČD za stan. potr. inv. SP 193.574 466.023 241 ČD za druge potr. inv. SP 33.411 ČD za rezervni sklad 445.307 744.822 167 Prisp. SIS mat. proizv. 577.147 ČD za izb. mat. osn. dela 592.985 103 za nova del. mesta ČD za posl. sklad 99.946 163.448 164 obv. posojila 245.417 895.726 365 za TO PS iz neto revoloriz. 2.841.778 1.442.344 51 prihodkov 1.015.026 10.573.812 Za osebne dohodke in nepsredno skupno porabo je razporejeno 10.099.140.097 din. V tem znesku so pokrite izplačane akontacije OD med letom, oblikovana sredstva za neposredno skupno poraba v višini din 210.459.000 ter din 666.779.747 kot osebni dohodek za gospodarjenje z družbenimi srestvi, ki ga izplačamo kot individualno stimulacijo za IV. tromesečje v znesku din 336.301.401 in znesek 330.478.346 din kot OD za minulo delo Za stanovanjsko izgradnjo je razporejeno din 466.023.000, kar je v skladu s SaS. Sredstva za druge potrebe investicijske izgradnje v znesku din 33.411.000 so se formirala iz ostanka čistega dohodka v delovni skupnosti in se bodo za te potrebe združila na nivoju delovne organizacije. Za rezerve razporejamo v skladu z zakonskimi določbami 744.822.000 din. Prispevek SIS materialne proizvodnje v znesku 592.985.000din je oblikovan skladno z obveznostmi po sprejetih SaS za SIS materialne proizvodnje, na nivoju republike in občine. Po SaS za združevanje sredstev za odpiranje novih delovnih mest smo oblikovali din 163.448.000. Tako ostane za poslovni sklad 2.338.070.000 din in sicer za posojila za manj razvite republike in avtonomne pokrajine din 895.726.000, za poslovanje v delovni organizaciji pa din 1.442.344.000, kar je le 51 % doseženega v lanskem letu. Zaradi spremenjenega obračunskega sistema lahko rečemo, da so tako ugotovljena sredstva za poslovni sklad v delovni organizaciji slabo primerljiva s preteklim letom. Bolj realna je primerjava, če k tem sredstvom poslovnega sklada ustvarjenih z delitvijo čistega dohodka prištejemo še neto povečanje poslovnega sklada iz revalorizacijskih prihodkov v znesku din 10.573.812.000 in tako ugotovljena sredstva poslovnega sklada primerjana z lanskim letom kažejo na 209 % rast. Končni poslovni rezultat lahko ocenimo tudi skozi bruto akumulacijo, ki je: v 000 din 1986 1987 Indeks Amortizacija 1.660.500 3.270.749 197 Rezervni sklad 445.307 744.822 167 Obvezna posojila in združ. 345.364 895.726 365 Pslovni sklad 2.841.778 1.442.433 51 Skupaj Poslovni sklad iz 5.292.949 6.353.730 120 neto rev. prih. 1.015.026 10.573.812 Skupaj 6.307.975 16.927.542 268 Doseženo bruto akumulacijo z neto povečanjem revalorizacijskega dela poslovnega sklada pa je brez dvoma tudi realno povečanje družbenih sredstev, ki jih imamo v upravljanju. Glede na to smo z našimi rezultati še lahko zadovoljni. Primerjava z lanskim letom kaže, da so naši osebni dohodki porasli za 120,2 %. Izplačani osebni dohodek na nivoju Slovenije znaša 271,063 din z rastjo 121 %. Tako je naša rast skoraj na poprečju Slovenije in tako so naši osebni dohodki za 5,4 % realno nižji glede na stopnjo inflacije letos. POSLOVNI REZULTATI TOZD Poslovne rezultate TOZD, TOK in DSSS bomo ocenili glede na rezultate dosežene v preteklem letu po glavnih poslovnih kazalcih: V indeksih 1987/86 TOZD Proizv. Zaposl. Realizirana produkt. Dohodek PS z reval. povečanjem Povp. neto OD na mes. Tovarna krmil 101.9 103 105,7 166 280 223 Perutn. farme 102.4 105 99,2 146 375 225 Mesna industrija 108.3 108 104,0 163 215 225 TOK 105.5 103 102,1 163 508 215 Transservis 101.7 102 107,2 183 446 216 Commerce n 103.8 101 102,3 183 563 212 Ptujska tiskarna 103.1 100 79,6 246 687 228 Skupne službe 105.3 104 108,2 241 DO 105.3 105 102,4 171 312 220 V preglednici se vidi, da sta fzični obseg proizvodnje oz. dejavnosti najbolj povečala TOZD Mesna industrija in TOK Kooperacija. Vendar, zaradi sorazmernega povečanja zaposlenosti v Mesni industriji je porast produktivnosti minimalen. V TOZD Perutninske farme je porast zaposlenosti celo večja, zato produktivnost lanskega leta ni dosežena. Rast dohodka je dokaj homogena, le da je sorazmerno skromna. Kot smo že rekli, je dohodek zaradi spremenjenega obračunskega sistema slabše primerljiv, pa ga uporabimo le za primerjavo med TO. Najvišjo rast ima TOZD Ptujska tiskarna, delno tudi zaradi najnižjega rezultata v preteklem letu. Primerlji-vejši je podatek oblikovanja poslovnega sklada z neto povečanjem revalorizacijskega dela za poslovni sklad. Rast poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka je dokaj usklajena. Odstopanja v glavnem izhajajo iz individualne stimulacije, ki bi pa morala biti še v večji meri odvisna od realnih proizvodnih rezultatov. Zato je treba pravilnik o stimulativnem nagrajevanju še dopolniti. Splošna ocena poslovanja DO Delovna organizacija je v letu 1987 povečala fizični obseg za 4,9 % v primerjavi z zastavljenim planom in za 5,3 % v primerjavi z letom 1986. Produktivnost je v letu 1987 porastla za 2,4% v primerjavi s planom in za 0,8 % v primerjavi z letom 1986. Zelo dobri rezultati v reji piščancev so doseženi zlasti v drugi polovici leta, ko je bil zabeležen precejšnji napredek pri povečevanju povprečnih tež piščancev, znižanju konverzije in skrajšanju rejnega časa. Trend rasti pri klobasičarskih izdelkih se je nadaljeval tudi v letu 1987 vendar z oscilacijami tržišča. Nihanja na trgu povpraševanja so povzročale zaloge piščančjega mesa zlasti v začetku in proti koncu leta 1987. Proizvodnja ni napredovala samo količinsko ampak tudi kakovostno. Prišlo je do precejšnje spremembe v strukturi proizvodov pri kosanem blagu. Prodaji doma, ki je bila še kar zadovoljiva preko vsega leta z značilnostjo povečanega povpraševanja v letnih mesecih je sledil tudi izvoz. Ta je v primerjavi s planom pa tudi z letom 1986 porastel in se ponovno ustalil na višini predhodnih let. To bi bile osnovne karakteristike poslovanja in doseženih rezultatov, ki najdejo svoj odraz tudi v ustvarjeni akumulaciji. Rezultat je zadovoljiv čeprav nas je novi obračunski sistem postavil v težavnejšo situacijo kot leto poprej, s čimer pa ne bi hotel reči, da ni realnejši. Dosežem rezultati so odraz različnih negativnih pa tudi pozitivnih premikov v gospodarjenju bili pa bi lahko boljši, če ne bi bil sistem gospodarjenja tako posplošen in neprilagojen in ne-bi vseboval tako velikih, nelogičnih cenovnih razmerij pri vhodu in izhodu surovin in blaga. Pri relativno velikem izvozu je zlasti negativno deloval nerealen tečaj dinarja in velike obremenitve pri uvozu surovin in ostalega materiala. Motiviranost pri delu je bila še kar zadovoljiva, kar se kaže tudi v doseženem povprečju osebnih dohodkov, ki so s svojim stimulativnim delom omogočati nagrajevanje več in boljšega dela. Leta 1987 so bile uspešno dokončane tudi priprave za nove investicije, ki smo jih v tem letu pričeli. Tu mislimo na izgradnjo klavnice in posodobitev v ostalih delih proizvodnje (TMK, Farme-provience itd.) Plan poslovanja za leto 1988 sprejet Koncem leta 1987 smo v naši DO sprejeli I. del plana t. j. plan proizvodnje za vse TOZD in TOK za leto 1988. V delovni organizaciji smo si za leto 1988 zadali za cilj 4,4 % porast proizvodnje in 1 % rast produktivnosti. Ob sprejemanju ZR za leto 1987 smo v vseh naših sredinah obravnavali in sprejemali tudi II. del plana — finančni plan za leto 1988. Glede na to, da se I. del plana za leto 1988 že uresničuje naj zapišem le nekaj misli o pravkar sprejetem II. delu plana poslovanja za leto 1988. II. del plana — finančni plan predstavlja finančno ovrednotenje fizičnega obsega proizvodnje za leto 1988. Bistvena sestavina finančnega plana je določitev osnov za delovanje instrumentarija dohodkovnih odnosov v DO. Tako so osnovna sestavina II. dela plana kalkulacije planskih cen in cen za začasni obračun za leto 1988. Pri kalkulacijah smo izhajali iz cen surovin in materialov koncem leta 1987, za leto 1988 pa upoštevali resolucijske usmeritve, pričakovane podražitve v letu 1988 in usmeritve gospodarske politike za leto 1988. Za vse TOZD in TOK so kalkulacije cen izdelane na enakih osnovnih izhodiščih: Za vse TOZD, TOK in DSSS ter delovno organizacijo kot celoto je izdelana planska bilanca uspeha v skladu s sedaj veljavno metodologijo BU. V DO je v primerjavi z letom 1987 planirana rast celotnega prihodka z indeksom 199. Planirani indeks rasti čistega dohodka znaša 197 in planirana rast mase osebnih dohodkov 199. Akumulacija v DO je planirana z indeksom 190. Dodati je potrebno, da je finančni plan za leto 1988 dokaj optimistično zastavljen. Planirani dohodek II, to je razlika med planskimi in dejanskimi cenami proizvodov januarja 1988 je v DO planiran v višini 6 milijard dinarjev. Dohodek III. to je tisti del zaslužka, ki ga pričakujemo kot pozitivno razliko med rastjo cen surovin in končnih proizvodov v DO pa je planiran v višini 9 miljard dinarjev. Od ostalih pomembnejših sestavin finančnega plana je potrebno omeniti še: Plan amortizacije, ki je izdelan za vsa osnovna sredstva v uporabi, pri izračunu pa so upoštevane predvidene nove nabave med letom in aktiviranje osnovnih sredstev v izgradnji. Skupna planirana višina minimalne amortizacije v DO znaša 4,3 milijarde dinarjev in ima indeks 217. Poleg te pa je planirana še revalorizacijska amortizacija v višini 1,1 milijarde dinarjev. Plan investicijskega in tekočega vzdrževanja je izdelan na osnovi ugotovljenih potreb TOZD, TOK in DSSS. Skupna vrednost planiranih sredstev v DO za leto 1988 znaša 4,4 milijarde dinarjev. Pri tem je potrebno dodati, da je v TOZD Perutninske farme plan razdeljen na dve prioriteti od katerih je prva v višini 357 milijonov dinarjev vkalkulirana, medtem, ko bo drugi del vključen v plan med letom v odvisnosti od dohodkovnega položaja DO oz. TOZD. Plan stroškov katerih višino morajo v skladu z Družbenim dogovorom posebej sprejemati delavci (dnevnice, potni stroški, reklama, propaganda, reprezentanca.) so planirani skladno s pričakovanimi možnostmi in družbenimi usmeritvami v letu 1988. Do 30. 6. 1988 je potrebno upoštevati omejitve, ki jih je predpisal Zvezni izvršni svet. Združevanje sredstev za potrebe DSSS v letu 1988 je planirano v višini 3,7 milijarde dinarjev, kar je za 105 % več od združevanja v letu 1987. Od tega skupnega zneska je planirano za potrebe skupne propagande in reklame v DO 62 milij, 619 tisoč in za potrebe skupne rezprezentance 14 milij. 567 tisoč din. Plan združevanja po posameznih TOZD je izdelan po ključu, ki se v letu 1988 v bistvu ne spreminja in je odvisen od obsega del, ki jih DSSS opravlja za posamezne TO. Plan koriščenje sredstev sklada skupne porabe za leto 1988 je izdelan v dveh delih. Prvi del je namenjen koriščenju po TOZD, drugi del pa je namenjen za združevanje in za dodeljevanje skupnih potreb v DO. V letošnjem planu sklada skupne porabe je del sredstev v višini 210.459.000,— din oblikovan po ZR 1987 razliko potrebnih sredstev pa bo potrebno formirati v letu 1988. Celotni plan sredstev skupne porabe za leto 1988 znaša 552 milijonov dinarjev. Oblikovanje sredstev za posamezne potrebe SSP je planirano v skladu z našimi samoupravnimi akti, novost predstavlja 2 milijona dinarjev za potrebe delovanja novo ustanovljenega kluba upokojencev. Novost je tudi sprememba osnov za jubilejne nagrade in odpravnine. Za te namene ni več planiran enoten znesek za celo leto ampak se izračunava na osnovi določila SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev ČD in OD v DO v odvisnosti od gibanja povprečnega OD v SRS med letom. Običajno je bil v tem delu plana tudi plan investicijskih naložb. Plan investicij v letu 1988 predstavlja naložba rekonstrukcije in razširitev Ml III. faza s predračunsko vrednostjo 69 milijrad dinarjev. To je prioritetna naložba v letošnjem letu za katero bodo vse TOZD združevale svojo akumulacijo v letu 1988. Vse ostale investicije bodo odvisne od finančnih možnosti in nujnosti potreb o čemer bo sprotno odločal Odbor za gospodarstvo. Finančni plan je torej sprejet. Dejstvo je, da bo dejanski finančni rezultat med letom odvisen od dobrega dela, doseganja dobrih proizvodnih rezultatov, ter prihranka pri stroških poslovanja na eni strani ter od cenovne politike na drugi strani. Zavedati se moramo, da je ekonomska politika enaka za vse udeležence in da bo boljše finančne rezultate dosegal tisti, ki bo imel boljše proizvodne rezultate dosežene z manjšimi stroški. K temu pa lahko prispeva vsak član naše DO na svojem delovnem mestu svoj prispevek in rezultati ne bi smeli izostati. Velika finančna obremenitev za našo delovno organizacijo v letu 1988 in 1989 bo investicija v Mesni industriji, ki je tudi v slovenskem prostoru največja kmetijska naložba, za nas pa bo preko 20 milijard obvezne lastne udeležbe pomenilo veliko breme, ki ga bo potrebno prenesti v času gradnje in za kar bodo potrebna tudi določena odrekanja. Tone ČEH Upokojenci DO Perutnina Ptuj so na prvem zboru upokojencev dne 30. 12 1987 sprejeli naslednja pravila kluba POVZETEK PFIAVJL KLUBA UPOKOJENCEV PERUTNINE PTUJ ® Klub upokojencev Perutnine Ptuj (v nadaljnem besedilu: klub) je skupnost delavcev Perutnine Ptuj, ki so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izpolnili in uveljavili v DO Perutnini Ptuj. • Klub predstavlja predsednik izvršnega odbora, ki ga v primeru odsotnosti nadomešča njegov namestnik. O Klub uresničuje naslednje smotre delovanja za svoje člane: — organizira družabno življenje in tovariška srečanja, — skrbi za reševanje social-no-zdravstvene problematike, solidarnostne pomoči članom kluba, sam in v sodelovanju z organi oz. službami DO in z drugimi pristojnimi organi, — organizira športno in rekreativno dejavnost članov kluba, — organizira kulturno prosvetno dejavnost članov kluba. 9 Članstvo v klubu je prostovoljno. Član lahko postane vsak, kdor je bil upokojen v DO Perutnina Ptuj. Člani kluba plačujejo članarino, ki jo vsako leto določi zbor kluba. • Članstvo v klubu ne izključuje včlanjenega v druge organizacije upokojencev. • Člani kluba imajo predvsem naslednje pravice in obveznosti: — da aktivno sodelujejo v organih, krožkih ali sekcijah kluba in sodelujejo pri oblikovanju programa, vsebine dela in načina njegovega uresničevanja, — da se neposredno angažirajo pri uresničevanju sprejetih stališč lin sklepov, — da dobijo pomoč pri reševanju svojih življenjskih problemov, — da po svojih nagnjenjih in interesih sodelujejo v posameznih aktivnostih interesnih področij, krožkov ali sekcij, — da prisostvujejo na organiziranih proslavah, družabnih, rekreacijskih in športnih prireditvah in drugih oblikah družabnega življenja kluba, — da redno prejemajo Ptujski perutninar in dopisujejo vanj, — da koristijo proste počitniške kapacitete Perutnine Ptuj izven glavne sezone, — da so v okviru možnosti deležni preventivnega zdravstvenega oddiha v zdravilišču. • Delo kluba je organizirano v interesnih področjih ali sekcijah, ki se oblikujejo glede na postavljene smotre kluba, kot so navedene! v 3. členu teh pravil v skladu s potrebami in interesi članov. • Klub ima svoje organe: — zbor, — izvršni odbor, — nadzorni odbor, — tovariško razsodišče. ® Zbor je najvišji organ in so mu za svoje delo odgovorni vsi ostali organi kluba. Vodi ga delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana ter se voli javno na predlog prisotnih članov. © Zbor kluba (letni zbor ali izredni zbor) sestavljajo vsi upokojenci Perutnine Ptuj, ki so včlanjeni v klub. ^ Letni zbor se sklicuje enkrat letno, praviloma pred koncem koledarskega leta. ® Zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov kluba. Zbor je tudi sklepčen ob vsaki udeležbi po preteku pol ure od napovedanega časa začetka zbora. Sklepi so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh navzočih članov. 0 Sklepi zbora se objavljajo v internem glasilu Perutnine Ptuj. O Mandatna doba izvršnega odbora, nadzornega odbora in tovariškega razsodišča je dve leti. Po izteku mandatne dobe so lahko člani izvršnega odbora, nadzornega odbora in tovariškega razsodišča ponovno izvoljeni za isto funkcijo. • Izvršni odbor sestavljajo: — predsednik, — namestnik predsednika, — tajnik, — blagajnik, — člani izvršnega odbora, ki so po funkciji vodje interesnih dejavnosti. O Nadzorni odbor ima tri člane, tovariško razsodišče ima tri člane. • Izvršni odbor skrbi za uresničitev nalog po letnem programu dela in sklepov zbora, vodi evidenco članstva, odobrava morebitne solidarnostne pomoči, obvešča članstvo o svojem delu na sejah, sprejema sklepe in priporočila za tekoče delo. Izvršni odbor kluba sprejema svoje odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov izvršnega odbora. ® Predsednika in člane izvršnega odbora, izvolijo člani kluba na zboru. • Člani izvršnega odbora, ki so vodje interesnih dejavnosti, so dolžni: 1. organizirati sekcije, krožke ali druge oblike delovanja za izvajanje posameznih dejavnosti, 2. sestaviti program dela in organizirati delovanje na področju za katerega so odgovorni, 3. usklajevati delovanje svojega področja z interesi delovne organizacije, 4. poročati o delu in problemih na področju, ki ga vodijo in predlagati nove oblike dela, 5. opravljati druge dejavnosti, ki jih zahteva izvajanje interesne dejavnosti. • Izvršni odbor je dolžan na seje povabiti tudi člane nadzornega odbora. • Nadzorni odbor ima tri člane in nadzoruje delo kluba. Enkrat letno daje poročilo zboru kluba. • Tovariško razsodišče ima tri člane in rešuje morebitne spore v klubu. • Pravila kluba veljajo takoj po sprejemu na zboru, spremembe in dopolnitve se opravijo in sprejmejo po istem postopku kot pravila. cs S io d Cj s d ^ S 'C d ^ d ^ ^ © d S ^ -d •««J 3 d § 'S5 LJVJ Nj d ••j d "M d 10 d d d 'd e- i 0)