RUi GLR5IL0 SIOVLM^KKR DLLfiVSlVTV- Štev. 20. V LJUBLJANI, dne 16. aprila 1909. S?Ds S52i Leto IV. SfcA * BBS B H® DB^ »BI 960 BIR 0 B 11 HBBBIBV n B ms * r~ -v V L= Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1*50 Četrtletna . . „ 075 Posam. štev. „ 010 TOBAČNO DELAVSTVO. POZOR ! Podporno društvo za delavkfe in delavce v ljubljanski tobačni tvornici vabi »na svoj reden občen zbor, ki bo v petek, dne 23. aprila 1909, v prostorih S. K. S. Z. takoj po končanem delu v tvornici. Na občnem zboru govori državni in deželni poslanec dr. Janez Ev. Krek. Sava. V nedeljo, dne 18. aprila, se vrši v »Delavskem domu«: a) Konferenca gorenjskega krščanskosocialnega delavstva. Pričetek ob pol 10. uri dopoldne. b) Popoldne ob pol 4. uri ustanovni shod Gorenjskega krščansko-socialnega delavskega politiškega društva za radovljiški in kranjski politiški okraj«. Banke, borze in njih vpliv na gospodarsko življenje. (Poročal na socialnem kurzu S. K. S. Z. Ivan Podlesnik.) A. BANKE. I. Zgodovina bank. Danke starega in srednjega veka se bistveno razlikujejo od današnjih bank. Banke starega in srednjega veka so bile le hranilnice in menjalnice denarja, pri tem ko so moderne banke sedanjega časa posredovalnice plačilnega in kreditnega prometa. Bančne zavode so imeli že Kartažani, Fe-ničani in Babilonci, zelo razširjene pa so bile banke pri Grkih in Rimljanih. V stari Grški so bili po največ duhovniki bankirji, ki so pri vseh pomembnejših tempelnih opravljali tudi bančno službo v tem smislu, da so s previdno upravo, posojili in oddajanjem v najem letne dohodke svetišča povečevali in tako nabirali zaklad svetišču. Svetišči v Delfi in Efezu sta veljali kot najbolj varni hranilnici denarja in drugih vrednosti. Vedno bolj prevladuje mnenje, da Hero-strat ni zažgal slavnega Dianinega svetišča v Efezu zato, da bi si ohranil svojo nesmrtnost, temveč zato, da bi s tem pokril rop, ki ga je storil nad zakladom tega svetišča. Toda tudi že v starem veku se je razvila med temi ban- Viri: Dr. Georg Obst: Geld, Bank und Bdrsenvesen. —- R. Beigel: Katechismus des Bank- und Borsenvvesens. — Friedrich Glaser: Die Borse. (Dre Gesellschatf, herausgegeben von Martin Buber, Band XXII.) — Dr. Ludwig 1 senner: Christlichc Volksvvirtschaftslehre. kanti živahna konkurenca. Najhujši konkurentje bank pri svetiščih so bili takoimenovani »trapezih. Njihovo ime izvira od trapeča — miza. Glavni njih posel je bil shranjevanje denarja in plačilno posredovanje. V starem Rimu pa so opravljali posel trapcistov »argentarii«, katerih glavni posel je obstajal v nakupovanju in prodajanju tujih denarjev, shranjevanju denarja in izposojevanju proti zastavi. Do časov križarskih vojsk ie bil bankir skoraj izključno menjalec denarja. Ti menjalci so postavljali ob priliki velikih sejmov svoje mize (banca« na trgih in so na teh mizah vagali in prodajali denar. Od teli mizi so dobili tudi ime. V Genovi n. pr. imamo že v 12. stoletju »bancherii« — bankirje. (Machod izvaja ime banka iz gotske besede »banck« = množica). Pozneje ti bankirji niso več denarja samo menjavali, temveč ga sprejemali tudi v shrambo in tako so se razvile depozitne kupčije. Začetkoma je bil v shrambo izročeni denar samo »depositium regulari«, t. j. bankir je moral na zahtevo hranilca izročiti prav tisti denar, tiste kose, katere mu je svoje-časnu hranilec izročil. Iz tega se je razvil »de-positum irregulare«. Bankir je mogel v shrambo mu izročeni denar naprej posoditi. Ni mu bilo treba več vrniti isti denar, iste kose, temveč samo isto vsoto. Kdor pa je zaupanje zlorabil. je bil za celo življenje s tem onečaščen. da so mu razbili njegovo mizo — »banco rotto« odkoder izvira ime »bankoroter«. Poleg teh bankirjev pa so obstajale že v istem času posebne trgovske hiše, banke, ki so sprejemale denar v shrambo in ga tudi menjavale. Iz teh prvih depozitnih poslov za shranjevanje denarja so se razvili depozitni posli za upravo de-, narja. Trgovec n. pr. je vplačal pri banki znesek, katerega pa ni sam dvignil, temveč ga pustil pripisati v dobro računu svojega trgovskega prijatelja v poravnavo njegovega dolga. Ker je začel pri tem pri in odpisovanju denar krožiti, dobile so banke, ki so se pečale stemi posl: ime žiro - banke«. Najstareja žiro - banka je bila benečanska banka že leta 1171. Ker pa je največ teh žiro - bank, ki so bile v rokah privatnikov v Italiji, propadlo, za to se je ustanovila leta 1587. državna žiro - banka, znana »Banco di Riallo«. Druga zelo važna banka pa je bila v Benetkah »Banco del Giro«. Sele deset let po ustanovitvi te banke v Benetkah se je ustanovila druga večja, tej slična banka v Amsterdamu. Na Angleškem so bili prvi bankirji Židje. Ljudstvo jih je sovražilo. Ko je kralj Edvard I. izgnal 15.000 Židov in jih oropal njihovega premoženja, prešel je bančni posel na Angleškem na Lombarde. Ti so sprejemali obrestujoče depozite in dovoljevali posojila proti zastavi. Po njih se imenuje te vrste bančni posel »lombard-na kupčija«. Leta 1694. pa je bila ustanovljena najslavnejša svetovna banka »Bank of Eng-land«. Na Francoskem je ustanovil prvo banko Skotec John Law. Imenovala se je »Banque generale«. Ustanovna glavnica je znašala šest milijonov frankov. Mnogoštevilne špekulativne kupčije so to banko kmalu uničile. Leta 1776. je bila pod imenom »Coisse d’ escompte« ustanovljena nova banka, ki je propadla iz istega vzroka leta 1793. Tudi z mnogimi upi leta 1852. ustanovljena banka »Socičtč gčn£rale de Crč-dit molilier« je morala že leta 1867. likvidirati. Med modernimi privatnimi bankami na Francoskem zavzema leta 1853 ustanovljena banka »Credit Lyonnais« najodličnejše mesto. V Avstriji najstarejša banka je Avstro-Ogrska banka, ki se je razvila s cesarskim patentom I. junija 1816. ustanovljene avstrijske nacionalne banke. Za časa tridesetletne vojne je bila v Nemčiji ustanovljena prva banka leta 1619. Hamburška banka. Leta 1621. je bila v Niirnbergu ustanovljena Banco Publico; Friderik Veliki pa je leta 1765. ustanovil kraljevo žiro in posojilno banko v Berolinu, pri kateri pa je napačno poslovanje v tem oziru, da se je preveč razpoložljivega denarja vtaknilo v hipoteke, dovedlo leta 1806. do velike katastrofe. Zelo važno je tudi 1. 1851. ustanovljeno diskontno društvo. V Nemčiji je obstojalo tudi več privatnih bank, ki so izdajale bankovce. Med nemškimi kredit, bankami zavzema danes prvo mesto leta 1870. ustanovljena Nemška banka. Navzlic ogromni množini privatnih bank, banke v Nemčiji lepo prospevajo, vendar pa se zelo opaža tendenca koncentracije. Manjše banke zginjajo ali pa se združujejo v večje. Sedaj obstoje v Nemčiji štiri močna bančna okrožja: okrožje Nemške banke, okrožje diskontnega društva, okrožje draždanske banke Schaafhausen, okrožje banke za trgovino in industrijo. Ta štiri okrožja reprezentujejo v akcijski glavnici in rezer.vali vrednost 1.980,585 milijonov mark. II. Vrste bank. V tehničnem oziru delimo banke: banke, ki se pečajo s pasivnim posli, t. j. takrat, ako banka kredit vzame; banke, ki se pečajo z aktivnimi posli, t. j. takrat, ako banka kredit da; banke, ki se pečajo z indiferentnimi posli t. j., da banka kredita ne jemlje in ga ne da. Teoretično prištevamo k bankam, ki se pečajo s pasivnimi posli sledeče banke: ban-kovčne, depozitne in banke, ki izdajajo zadolžnice; k bankam, ki se pečajo z aktivnimi posli pa prištevamo: diskontne, lombardne, kreditne in banke s tekočimi računi. Praktično pa se ta razpredelba ne da izvesti. Samoobsebi je razumljivo, da spada k aktivnemu- tudi odgovarjajoč pasivni posel in pa narobe. Po kombinaciji aktivnih in pasivnih poslov nastane banka. Z gospodarskega stališča pa delimo banke: Trgovske in obrtne banke, hipotečne in zemljiške banke, poljedelske banke. S pravnega stališča razločujemo: podjetje posameznika in družabno podjetje. To poslednje delimo zopet: javne trgovske družbe, ko-manditne družbe, akcijske družbe, komandit-ne družbe na akcije, družbe z omejeno zavezo, družbe z neomejeno zavezo, dalje delimo banke še: imobilarne kreditne banke, mobilarne kreditne banke, hranilnice. III. Gospodarski pomen bank. Banka in naj si bo velika ali majhna, ni nič druzega kot trgovina. Kakor imenujemo trgovca onega, ki svoj posel t. j. nakupovanje in prodajanje blaga obrtoma, to je večkrat spravlja in je njegovo opravilo združeno z namero, napraviti dobiček, tako imenujemo bankirja vsakega, ki obrtoma opravlja bančne posle, ki obrtuje v nakupovanju, prodajanju, shranjevanju, zamenjavanju, posojevanju denarja ali njega surogatov, t; j. vrednostnih papirjev, menic itd. Kakor imamo posamezne trgovce in trgovske družbe, ki se pečajo z blagovno trgovino, tako imamo tudi posamezne bankirje in bančne družbe, ki se pečajo z denarno ;trgovino. Gospodarski pomen bančne trgovine tiči glavno v koncentraciji denarja. Anglež Walter Bagehot je jako značilno karakteriziral angleške banke ko je dejal: Angleški denar je zelo »posojliv«. Angleži imajo pri denarni trgovini več poguma, kakor katerikoli drugi narod kontinenta. Pa če bi tudi poguma ne imeli, že dejstvo, da je denar pri banki deponiran, vpliva, da se lažje porabi. Milijon v posesti posameznega bankirja je velika moč: on lahko ta milijon posodi komur hoče; kdor denar rabi. pride k njemu, ker ve ali upa, da ima bankir denar. Ako pa se isti znesek v manjših delih seinintja porazdeli, potem ni več moč. Nihče ne ve. kdo ima denar in na koga naj se obrne. Koncentracija denarja v bankah je, četudi ne edini, pa vendar glavni vzrok, da je angleški denarni trg tako pomemben in močan«. Kar je ta Anglež rekel o angleškem denarnem trgu, velja tudi o drugih državah, kajti povsod opazujemo, kako se je povzdignila in kako je ravno zadnjih desetletij napredovala denarna trgovina. S koncentracijo denarja v bančnih podjetjih, ki nabrani denar posojujejo osebam in krogom, ki ta denar produktivno porabijo, je možno, da se povzdigne industrija, trgovina, obrt in poljedelstvo. Brez kredita bi ne imeli bank. zadrug, hranilnic in posojilnic. Banka pa pravzaprav ni drugega kot posredovalnica kredita. One same nabirajo potom zaupanja strank denar. ki ga potem zopet zaupajo strankam, ki denar rabijo. Kakor je blagovni trgovec posredovalec med producentom in konsumentom. tako je banka posredovalnica med onimi, ki imajo odveč denarja in onimi, ki rabijo denar. Ker pa je to posredovanje združeno z namenom si napraviti dobiček, zato vpliva kakor pri blagovnem trgovcu, tako tudi pri bankirju, Banke torej doiočajo tudi cene denarja in ta namen na ceno denarja. S tern določanjem cene pa vplivajo na industrijo, trgovino in obrt. Poglejmo razmere v sedanjem času: Pred letom še tako drag denar je sedaj poceni. Ponujajo ga skoraj banke, ki trpe nad težo obrestovanja hranilnih vlog. Že se zbirajo finančniki pri nas v Avstriji, ki na svojih shodih premišljujejo, kako bi znižali tako nenavadno visoko obrestno mero. Kako tudi ne. Diskontne postavke pri nas v Avstriji so najvišje. Berolin. Pariz, London, vse zaznamuje občutno nizki diskont. Privatni diskont v Parizu je padel na en četrt, pri nas stoji še vedno na višini,? in ena osrriinka do tri in ena četrtinka. Razumljivo torej, da prihajajo množine denarja iz Nemčije, Francoske in Angleške v Avstrijo. Povsod denarja na izobiljo. Kam ž njim? Na borzo? Pri nas straši na borzi. Homatije na Balkanu vplivajo. Kurzi rastejo in padajo. Kam z denarjem? V industrijo? Ta cvete. Celo pri nas na Slovenskem se ji obetajo boljši časi. Kar pa ni mogoče spraviti v industrijo, pa v hipoteke. Tudi ta misel se je že pri nas udomačila. Mnogo se zida. Domovi rastejo kar iz tal. Naše Rajfajznovke tarnajo, da delajo včasih pri ogromnih posestvih premajhne dobičke. Premalo posojil, preveč skoraj vlog. Vloge pa ne prinašajo dobička. Za našo denarno organizacijo je odprt ventil v Dalmaciji in Istri. Deželi gospodarsko zanemarjeni sc dvigati, zato potrebujeta kredita. Pri iias ga je nekaj. In vendar roma naše ljudstvo v Ameriko! Da, ker je tudi pri nas denar neako-merno razdeljen. So kraji, kjer cvete gospodarstvo, kjer je gospodarsko že močno probuje-no ljudstvo. Imamo pa tudi našo Belo Krajino, kjer gospodarstvo spi, kjer je še malo gospodarskega duha, malo pa tudi pripomočka za gospodarski dvig in napredek dobrega ondotne-ga ljudstva. Zato srečavamo ravno največ teh ljudi med potniki v Ameriko. Pri nas je samo malo v malem, kar se godi po svetu. Na celem svetu je postal denar po končani gospodarski krizi leta 1907—08 ceneji. Borze v Ameriki, Francoski, Angleški in Nemčiji so sejmi za gospodarstvo celega sveta. Na te borze izpeljejo banke denar v množinah in zato pada tudi njega vrednost. Posebno lahak je denar v Parizu. Credit Fonciereje znižal obrestno mero posojii na hipoteke od 4 5 odstotkov na 43 odstotka. Posebno se pozna lahkost denarja v Parizu po končani ruski emisiji. Težko je na Francoskem placirati vsakdanji denar po linpol odstotka. Tudi v Nemčiji ni dosti boljše, tudi tamkaj omahuje odstotek za vsakdanji denar med linpol do 2 odstotka in privatni diskont je padel na 17/8%. Zato silijo te dežele svoj denar v industrijo, ki se bujno razcveta, kar pa nam obeta čez nekaj let zopet gospodarsko krizo. Zakaj? Industrija, ki je vsled zadnje gospodarske krize mnogo trpela, bo sedaj vsled cenega kredita tudi prodirala, dokler ne bo dosegla višine, na kateri bo obstala. Nastopilo bo zopetno pomanjkanje denarja. discontne mere bodo zrastle, postale nepreno-sne, oddaja blaga bo postala vsled hiperpro-dukcije nemogoča in posledica bo mrtvilo v produkciji. Konkurzi, brezdelje, padanje in izgubljanje dobička bo še bolj vplivalo na nemož-nost oddaje blaga, kupčija se bo omlakužila. Banke torej vplivajo neposredno na draženje, na ceno produktov industrije in obrti in pa tudi na delavstvo. Vsa industrija, obrt in trgovina je navezana dandanes na kredit. Banke pa so posredovalnice kredita. Ako je torej denarja dovolj na denarnem trgu, potem je tudi kredita dovolj in ta kredit je poceni. V takih časih cvete industrija, obrt in trgovina. Ako pa se zgodi to, kar se je zgodilo lansko leto v Ameriki, da se zamaši pas velikih dotokov denarja na denarni trg, potem se skrči kredit, njega cena zraste, industrija, obrt in trgovina trpi. Vsled pomanjkanja denarja začno banke kredit odpovedovati, mu zvišajo obrestno mero, industrija trpi, po nji obrt. trgovina, delavstvo in ljudstvo pa največ: cena blagu poskoči, industrija in obrt ne producira več toliko kot v času obilega kredita in zato se delavstvo odpušča iz služb. Banke same pa samo pridobe. Denar je v takih časih drag, zato ga tudi dražje oddajejo. Pravna oblika vseh večjih bank je akcijska družba. Brezdvomno je pomen akcijskih družb za gospodarstvo velevažen, obenem pa je tudi splošno za ljudstvo pogubonosen. Zakaj? Zato ker akcijske družbe že po svoji naravi in sestavi nimajo namena delati v splošno, ljudsko korist. temveč delajo samo v korist velekapitala, iz katerega in za katerega se samo ustanavljajo te ali one vrste akcijske družbe, s tem aii onim namenom. Poglejmo samo nekatera poročila avstrijskih bank o njihovem poslovanju za preteklo leto. Ogrska hipotečna banka izkazuje za preteklo leto K 4,608.000 dobička in je dala dlivi-dende 8 odstotkov. »Mercur« izkazuje za preteklo leto K 2 milijona 193.070 dobička in ie dal 9 odstotkov dividende. Prometna banka izkazuje K 1,484.717 dobička in je dala 678 odstotkov dividende. Union banka izkazuje K 4,427.947 in je dala 7inpol odstotkov dividende. Anglo - avstrijska banka izkazuje K 5 milijonov 349.559 in je dala osem odstotkov dividende. Avstrijska hipotečna banka izkazuje K 677.051 dobička in je dala osem odstotkov dividende. Dunajsko bančno društvo izkazuje K 13 milijonov 197.176 in je dalo 7inpol odstotkov dividende. To je samo sedem bank, ki so napravile skupaj preteklo leto K 31,936.520 dobička. Kako se je ta dobiček porabil? V korist ljudstva? Ne temveč v korist akciouaijev, ki imajo ogromne svoje kapitalije založene plodo-nosno v akcijah teh podjetij. Dve tretjini tega dobička se je razdelilo kot dividenda. Seveda se reče, da je lastnik akcij ter podjetij lahko kdorkoli. To pač, toda glavni akcijonarji so vendar velekapitalisti, ki imajo vložene milijone v teh podjetjih in so tudi pravi gospodarji teh podjetij. Oni odločujejo v poslovanju teh podjetij, oni si določujejo dividendo itd. in kar je tudi zelo važno: oni določujejo tudi ceno akcijam lastnega podjetja na borzah. Če pa pogledamo sedaj naše zadruge, naše hranilnice in posojilnice. Kako majhne so v primeri s temi velemočmi svetovnega denarnega trga. In vendar, kako jih nadkriljujejo ? V čem? Po svoji moralni moči. Po moči svojih ciljev in namenov. Tudi te vrste naših zadrug izkazujejo v svoji celoti lepe dobičke, ki pa se porabijo v splošni, ljudski blagor. I udi te nase zadruge reprezentujejo gospodarsko moc, velesilo, pa ne po množini vplačane delniške glavnice, temveč po množini posameznikov, ki so v njih združeni v nepremagljivo enoto, iz katere veje vsepremagujoči duh delati za splošno korist na podlagi prijateljstva in ljubezni, ki temelji na nepremagljivem fundameutu vecno-lepih, večnoveljavnih krščanskih načel. Kakšna razlika tamkaj in tukaj! I arnkaj stotine ljudi ki se kopljejo v zlatu, ki mislijo samo na se, ki poznajo samo eno strast, strast po denarju tukaj pa tisočglava množica poštenega, delavnega ljudstva, katerega vsak se čuti in se mora čutiti člana ene same družine, katere gospodarska moč se ne kaže v tisočih velikanskih gospodarskih podjetjih, temveč v tisočih src, ki se zavedajo, da če ni ljubezni ni moči, če ni moči ni dela, če ni dela ni blagoslova božjega, ki je vendar več vreden ‘kot milijoni in milijarde. ugrabljene, oropane, izsesane iz mozga ljudstva. Nastane vprašanj'e: ali mora biti tako? ali mora ostati naše gospodarsko in politično življenje odvisno samo v rokah posameznikov koncertriranega velekapitala? Brezdvomno je, da bo pri tem ostalo, dokler ne bo prišel v ljudstvo in sicer v najširše mase ljudstva glo-bočji gospodarski duh in pa več smisla za skupno zadružno gospodarsko delo. Poglejmo samo na Angleško. Neoporekljivo je, da se je razvila angleška trgovina in industrija s pomočjo bank, ki niso nič drugega kot veliki reser-voarji, v katere se steka milijonov studenčkov ljudskega denarja. Smisel za varčevanje je prešla v angleško ljudstvo že tako globoko, da ima tamkaj že skoro vsak delavec; vsaka branjevka svoj žiro - konto pri banki. Celo malenkosti se ne plačujejo več v denarju, temveč potom bančnih nakaznic ali čekov. Na ta način zbira ljudstvo ogromne kapitalije v bankah, katere potem seveda z vsemi ogromnimi prometnimi glavnicami podpirajo veleindustrijo m trgovino. Dobiček seveda se steka v večini tudi v žepe akcijonarjev. Ne smemo pa tajiti, da participira tudi ljudstvo neposredno pri tem dobičku s tem, da dobiva obresti od najmanjših zneskov, ki jih vlaga. Ali pa ne bi moglo ljudstvo samo, mali obrtnik, mali-trgovec, kmet, delavec itd. direktno imeti dobiček od dobička, ki ga delajo banke z njegovim denarjem. Pač, toda le tedaj, ako bi dobile banke in sploh večja gospodarska podjetja zadružno obliko. Kaj je toraj naša naloga? Kaj je naloga pravic socialnih politikov celega sveta? Zbirati raztresene gospodarske moči v zadružna telesa, iz katerih naj se ustvarijo zadružne sile, ki bodo same prevzele ustanovljanje in upravljanje bank in drugih večjih gospodarskih podjetij in tako postavile na mesto v kapitalistično velemoč združenih posameznikov zadružna telesa, ki bodo reprezentirala moč tisočev posameznikov, katerim kapitalije sama na sebi pomenijo malo, združene pa v velemoč, ki ne služi posameznim bogatašem, temveč ljudstvu. Velika naloga čaka na tem polju naša izobraževalna društva, ki ravno s svojimi predavanji lahko odpirajo oči ljudstvu, da bo dobilo jasnejši pogled na gospodarsko polje in se intenzivnejše udeleževalo našega zadružnega dela. Pomislimo samo, koliko nejasnosti je še med našim ljudstvom glede naših gospodarskih naprav, glede hranilnic in posojilnic, kmetijskih društev itd. Koliko dela, in sicer lepega; koristnega dela čaka v tem naša izobraževalna društva, ki naj ne iščejo svoje naloge samo v prirejanju navdušujočih predavanj in veselic, temveč tudi v pojasnjevanju in razlaganju pomena podrobnega gospodarskega dela. Duh je, ki oživlja. Ta duh pa mora preiti v najširše mase ljudstva. Mora iste vzbuditi, navdušiti, strniti s silo, ki edina se bo mogla postaviti proti premoči v bankah koncentriranega kapitala posameznikov-bogatašev in pa tudi premoči v kartele združenih bank, katerih voditelji ne vplivajo samo s svojo velemočjo na industrijo, obrt, delavstvo itd., temveč obvladujejo svet, vladajo politiko, domačo in svetovno, razpolagajo z velesilo časopisja, vodijo vojske itd. Njim služi tudi Borza. Kaj je borza? Borzo imenujemo trg, na katerem se srečavajo vse v deželi ustvarjene narodnosti in na katerem iščejo vse po trgovini pripeljani produkti svoje odjemalce. Borza je trg, na katerem se srečavata ponudba in potreba. Rezultat tega srečavanja pa j'e cena aii kurz blagu (Geigel). Od navadnih sejmov se razlikuje borza v tem, da kupcem kupljenega blaga ni treba takoj in natura prevzeti, temveč da ga ali lahko takoj prevzame, ali pa šele v poznejšem določenem času, ali pa tudi nikoli. V tem poslednjem sc vzravna med prodajalcem in kupcem samo razlika cene med dnem prodaje in med dnem, ko bi se moralo blago izročiti. Naloga borz je posredovati med producenti in konsumenti, med tistimi, ki blago rabijo in med tistimi, ki ga imajo v zalogi. Na podlagi povraševanja po blagu in ponudbe blaga se določi potem cena ali kurz. Ako je povpraševanje veliko, ponudbe pa so majhne, potem cena poskoči. Ako pa so ponudbe velike, povpraševanje pa je majhno, potem cena pada. Med brati in sestrami. Dekleta, zavedajte se svojih pravic! Trst. Potrebno je, da pride v javnost zadeva, o kateri se mnogo govori, posebno med našimi slovenskimi služkinjami. Slišijo se namreč pritožbe, da se naša dekleta premalo zanimajo za zavod sv. Nikolaja in da ga premalo podpirajo. Od druge strani se pa dekleta pritožujejo ,da veje v zavodu njim nasprotni liberalni duh in da ga kot tacega ne bodo podpirale. Recimo, da zavod v resnici hoče sedeti na dveh stolih, pastorka pa le nobena ni rada. Ko bi se dekleta hotele le nekoliko bolj zanimati za stvar, bilo bi že bolje. Dasi je zavod le neko dobrodelno društvo, ki je namenjeno podpirati brezposelne služkinje, poleg tega pa sprejema tudi dekleta, ki so v službi, kot članice, da zavod podpirajo s svojimi mesečnimi doneski in v prostem času iščejo tamkaj razvedrila. Zatorej bi bilo prav umestno, da bi se ga dekleta nekoliko bolj oprijele in ga podpirale, ker ima res hvalevreden namen, da sprejca dekleta za časa brezposelnosti, jih prenočuje in hrani. Ako pa tamkaj veje liberalna sapa, tega tudi vodstvo ni krivo, temveč dekleta, ki se na občnem zboru ne zavedajo svojih pravic. Ali morda vodstvo samo sebe voli, če je to drugim všeč ali ne? Teh pravic ni nikjer in tudi tu ne smejo veljati. Ako pogledamo § 19. zavodovih pravil, vidimo pod črko a) da »občni zbor ima pravico razsoievati, potrjevati ali pa ugovarjati o od-borovem delovanju«, pod črko c) ima pravico »voliti odbor«. Torej je bila v teku desetih let že marsikdaj priložnost dana, si izvoliti osebe bolj po svojih mislih. To je že precej pretirano, da se radi par neljubih oseb cela stvar pusti samo sebi kar tje v en dan. Dotičnc osebe pa, ki so že toliko morale radi tega preslišati, so prav čudne, da že same od sebe od vodstva ne odstopijo. Ljubljanski zavod sv. Marte prav lepo napreduje, dasi ves odbor, razim č. gosp. predsednika, sestoji iz samih služkinj in se nimajo nikomur klanjati, tu pa še tiste, katere so v odboru morajo le kimati, če je prav ali ni prav. Torej dekleta, zavedajte se v prvi vrsti svojih dolžnosti, potem pa tudi svojih pravic, ni če se vam jih ne da, jih pa zahtevajte! Idrija. V zadnji številki »Naprcja« je zopet nekdo napisal nekaj neumnosti. Piše namreč: da kakor vidi, da je z njegovim pojasnilom o tistem cukerčku Lapajneta precej živo zadel. Radovedni smo, v kateri števiiki »Napreja« je to pojasnil, v resnici ni še nikjer pojasnil, kam da je spravil ravnatelj mokraškega konsuma isti račun, kateri je bil naravnost na mokraški konsum naslovljen, katerega je morah dasi nerad, končno le obdržati. Halje piše: Cez mesec dni začne Lapajne govoriti o nekem Frančku z Linča, za kar se pa niso v mokraškem kon-sumu nič brigali. To pa radi verjamemo, da se niso nič brigali za isti račun, dokler ni Franck opominjal, tudi ni čuda, saj to je njih stara navada. Halje tudi piše: Torei to naj bi povedal Lapajne svojim članom, kakor je bilo s tistim računom za 61 kron, ki trdi, da ni njegov. Našim članom smo dosti pojasnili v »Naši Moči« št. 9. in št. 11. Ako mogoče dopisnik »Napreja« ni bral, naj se oglasi v pisarni Krščanskega gospodarskega društva«, tam dobi obedve številki brezplačno. Konečno piše dopisnik: Pove naj tudi mož svojim članom, kako je mogoče, da se v katoliškem konsumu ravno za toliko kron dividende izplača, kot se proda blaga, ter kam gre pa dividenda od izgubljenih znamk. I ega pa ni potreba posebej praviti članom, ker dobe vsako leto računski zaključek tiskan v roko, na katerem je tudi isto zabeleženo, kar tudi člani dobro razumejo. Prepričani smo pa, da tudi dopisnik »Napreja« dobi naš računski zaključek v roko, samo razume se ne na njega, akoravno je čisto razločno sestavljen, zatorej se mu je pa še bolj smejati, kakor sodrugom na Pokopališču pri pogrebu rudarja Sedeja, in za-tegadel ni dopisnik »Napreja« le oslova senca, kakor idrijski sodrugi, ampak popolnoma osel, Potem pa najsi bode tudi ravnatelj mokraškega konsuma. Občni zbor I. tržiškega delavskega kon-suninega društva vršil še je v nedeljo, dne 4. i t"xJ” ob '3- uri Popoludne. Zastopano je kar n! 0 na tem zboru v lepem številu, na-Mu v,V rn em prog,raiH- Predsednik pozdrav- le\u- ustanovila"^ ?Žii'delovanie v mimi|em letu. ustanovila se je tudi podružnica v Križah, kateia deluje povoljno in se bo v bodoče razvila po vsem okraju najsi nasprotniki sklepajo se take lazi. naj obrekujejo šc tako. Zastonj vsa prizadevanja. Društvo bo šlo mirno naprej do ci|ia. ki ga ima začrtanega, razvidno je delovanje iz računskega zaključka, res, da ni Bog yy kaj, a prvo ieto, ko se je vse poralo v po-'uznicj opraviti, je zadostno, v prihodnje bo Pa večje poročilo. Zborovanje se je z navdušenostjo zaključilo. Računski zaključek se objavi Cl>i prihodnjih številk. Afera Čobal-Gostinčar. Glasilo rdečkarjev v- J?-1 ed nec*avilim časom prineslo poročilo o ' !cni razpravi proti Mihaelu Čobalu v ka-nnsil zati9.vi ra in nikelnastih ur. verižic, stenskih In nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje In zamenjava .taro rlnto in .rebro, tjosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo foumitur. — — Glavno za- stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre. Pozor, slovenska tlplnutka tfništ»n| Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: :. 3eml(e C«5nil{ (pri Česniku) Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena In zanesljiva. Gene najnižjo. |ooo| (ooo| [ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |o°°l i000i l°°°l UP Kongresni irssu reg. zadruga z om. por. Mesni Irm sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4“/0, to je: daje za 200 kron 9 kron ===== 50 vinarjev na leto. = Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje - prekinilo. —. Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejta prilika za Medenje. Kanonik R. Kalan I. r., predsednik. Kanonik R. Sušnik 1. r., podpredsednik. |[ooo| Joooj (5ool [čop] |555| loool |ooo| loooj |ooo| |oo°l Pivovarna J. PERLES Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana -----: priporoča =—— izvrstno marčno pivo v sodčkih in stoklonioah. Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti. FR. ŠUPEVC priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče za cerkev, pogrebe in procesije, voščene zvitke, izborni med-pitanec koji se dobiva v steklenicah, Skatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. - Zn obiia naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči. Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova ia. Prva slovenska modna trgovina Engelbert Skušek Ljubljana, Mestni trg št. 19 se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence. Na drobno! Na debelo! t f t | 4* 4* + t + Glavna trgovina: Zaloška cesta I A. Šarabon Ljubljana Filijalka: Martinova cesta 24 Veliko zalogo špecerijskega blaga, zganja, moke m deželnih pridelkov, t Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava. ir Glavna zaloga rudninske vode. *m 4* 4 Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.