Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
■ Izhaja vsako soboto Letna naročnina znaša Din 25—, za Inozemstvo 40 Din
Ček. račun št. 12.866 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo; Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesbnice, 19. novembra 1938
Nezdrave razmere pri KID
Redukcije delavstva pri KID: Velikopotezne intervencije ZZD za zaščito svojih članov proti očitnim krivicam
Kmalu po razpisu državnozborskili volitev so pri KID odpustili iz tovarne 100 delavcev. Za določitev, kdo naj bo odpuščen je bil izbran ključ, ki je nesorazmerno močno prizadel članstvo ZZD. Zaradi tega je organizacija po svojem zastopniku intervenirala na odgovornem mestu za svoje članstvo. Intervencija je bila zavrnjena z izrazi, ki jih naša organizacija ni mogla mirno prenesti. Mi kot organizacija slovenske katoliške skupnosti, torej toliko kot slovenskega naroda, dalje kot organizacija, ki pozitivno sodeluje z odgovornimi činitelji države za gospodarski in kulturni dvig naše ožje domovine in celo države, smo se čutili v živo zadeti in smo dvignili svoj glus v svojo obrambo! Zaprosili smo najprej za popravo krivice tistega, ki imi je gotovo največ na tem, da tovarna uspeva v mirnem sodelovanju med delavstvom in vodstvom, to je g. A. Westna. Vanj imamo zaupanje in upamo, da ne bo dovolil. da bi bila KID trdnjava političnih izkore-ninjencev, ki lahko uspevajo kvečjemu za zidovi tovarniških blagajn, prav nič pa med narodom, sredi katerega se dvigajo dimniki tovarn KID.
Westen ima gotovo moč, da napravi v tovarni tozadeven red in s tem gladko odstrani vse nezaupanje do KID, ki ga je zasejalo med slovenski narod njemu nasprotna klika v tovarni.
Le prenaravno je, da je ZZD objasnila položaj našega delavstva pri KID, vsem, s katerimi tvori narodovo živo telo: našim narodnim in državnim voditeljem, stranki slovenskega naroda in vobče Vsej slovenski katoliški skupnosti. Kadar smo namreč mi prizadeti, so prizadeti tudi vsi ti. Zato so v našo obrambo nastopili tudi oni. Prav to je odlika naše organizacije, da tudi v težkih časih ni osamljena in iz te odlike so in bodo izvirali •ijeni uspehi in koristi delavstva. Prav v teh dneh vidi vse pošteno slovensko delavstvo, da je edino /•ZD na pravi poti, na kateri je zaščiten naš delavec.
Z ozirom na brzojavno vlogo na lastnika to-^«rne g. Westna so se vršili v soboto, dne 12. no-^Pmbra v poslopju ravnateljstva tovarne KID na Jesenicah razgovori. Razgovorom je prisostvoval
strani tovarne sam g. Л. Westen, dalje teh-""•ni ravnatelj inž. dr. Klinar ter g. inž. Petrov-ki je neposredno odgovoren za odpuste. Od
strani delavstva so bili navzoči predsednik krajevne ZZD tov. Rajner in kaplan Godina, za JRZ pa mesto odsotnega dr. Šmčijda g. dr. St. Zupan. Ransko upravo je zastopal šef inšpekcije dela g. inž. Baraga.
Razgovori so trajali skoro štiri ure. Zastopniki delavstva so na izvajanja g. Westna, kakor tudi g. ravnatelja inž. dr. Klinarja izjavili, da imajo zaupanje v njihovo objektivnost in velike tehnične sposobnosti, od katerih bodo vsi gorenjski kraji imeli koristi. Naše delavstvo je z najboljšo voljo pripravljeno sodelovati za prospevanje pravične KID. Delavstvo pa nikakor ne more prenašati zapostavljanja in krivic in najmanj tistih, ki se dogajajo brez vednosti visokih faktorjev ki D.
G. inž. Fetrovčič je kakor v svojo obrambo skušal iz poslovnih knjig z obširnim navajanjem posameznih primerov dokazati, da ZZD pri odpustili nikakor ni bila čezmerno prkadeta. Vendar se mu to ni posrečilo. Uradno je bilo ugotovljeno, da njegovi podatki niso bili točni. Uradno je bilo tudi ugotovljeno, da je procent odpuščenih članov ZZD večji kot je on izkazal. Tipičen primer se je uradno beležil pri nekem obratu v tovarni, kjer so bili odpuščeni štirje delavci: 2 od ZZD in 2 od neke druge organizacije, ki je po svoji pripadnosti bližja g. inž. Petrovčiču. Naša dva sta morala iz tovarne, drugima dvema je l)ila odpoved preklicana in sta ostala v tovarni (kar jima mi kot tovariši od srca privoščimo). — Te ugotovitve so toliko večjega pomena, ker je pri količkaj spretne m u r a d o v a n j u mogoče kriti vsako p o -s t o JI a n j e s poslovnimi zagovori, čeprav so bili za postopanje m e r o d a j -ni vse drugi kot p a zapisani razlog i.
Naše zastopstvo je tako g. Westnu in g. ravnatelju dr. Klinarju dovolj jasno povedalo, v koga ima zaupanje, pokazalo pa tudi, kje se uganja strankarska politika in se dela našemu delavstvu krivica. Na njih je, da ozdravijo razmere pri KID in zadovoljijo delavstvo in slovenski narod, katerega bistven del je naš delavec.
Kakšni bodo rezultati razgovorov, ki še danes (15. novembra) niso zaključeni, bomo delavstvu in vsemu narodu še sporočili.
Volitve
Volilno gibanje se je v zuclnjeni tednu močno razživelo. JRZ je v tem pokretu vodilna in daleko nadkriljii je tozadevno življenje opozicije. Na zunaj stoji v osj)redjii priprava na veliki {gorenjski volilni shod. ki se bo vršil na Jesenicah v nedeljo, dne 27. novembra. Točno uro še ne moremo napovedati. V zadnjem tednu smo opazili na vseh vidnih mestih velike volilne plakate dr. Stojadinovićeve liste. Plakati so okusno izdelani ter po svoji pisani in risani vsebini nčin-koviti. Nikdar še v Jugoslaviji ni šla kaka stranka s podobnim volilnim geslom na volišče. Zato je tudi jasno, da 1)0 izid volitev л'korist naše stranke tako sijajen, kakor še nikoli. Danes ne gre nič več zjj to, kdo bo zmagal. — to je že jasno —. sedaj gre samo še za to, da l)o ta zmagi! edinstvena v zgodovini svobodnih volitev v Jugoslaviji.
»Samo enega nie je sram, namreč tega, da sem moral dočakati 60 let preden sem spoznal zločinsko politiko našega naprednaštva.« Tako se je izjavil odličen železniški uradnik, ki ni Tiikdar politično z nami simpatiziral. Tudi na Jesenicah je marsikdo izmed dosedanjih naših nasprotnikov prišel do prepričanja, da je tkzv. »nacionalna politika« dr. Kramer i a vse drugo prej kakor pa nacionalna. V čast naših dosedanjih resnih nasprotnikov moramo reči, da 1)0 11. decembra to lahko ugotovil tudi g. dr. Kramer.
Delavci,
branite svoie strokovne organizacije v smislu in pravcu narodnih tradicij in skupnosti.
2
Delavci, študiratje krščansko socijalno literaturo
Delavstvo bo veliki volilni shod na Jesenicah. dne 27. iiovenilira, na katerem 1)0 govoril minister za socialno politiko K'. <'■■■ Dragiša ('vetković z veseljem pozdravilo in se ga pol-noštevilno itdeležilo. ker bo imelo priliko svojemu resornemu ministru po^ edati svoje želje in {ta seznaniti z industrijskimi ill delavskimi razmerami v našem gorenjskem kotu.
ZZD
Intervencije ZZD za /a.ščito in korist svojega članstva pri Kil) v zadnjem tednu so morale pač vsenin našemu delavstvu odpreti oči. da so spoznali, da je njihovo mesto samo v //D. Pri zadnjih odpustih je izmed vseh delavskih organizacij edino ZZD nastopila za svoje članstvo. Njen nastop je bil odlično pri-|)ra\ljen in tako vsestransko močno izv(4len. da lahko članstvo ZZD z največjim mirom gleda razvoj delavskega položaja pri ZZD. I'ri intersencijah se je posebno pokazalo, da kadar nastopa ZZD za svoje ljudi, da delavstvo takrat ni osamljeno, ampak se bori ves narod in voditelji tega naroda. Ce kdo v bodoče ne bo deležen varstva slo-\ euskega naroda, naj krivdo sam sebi [iripi-še. kdor noče, se mu ne more pomagati.
P n z i t e na razglase ZZD! Radi važnih dogodkom. ki se tičejo delavstva ZZD. je uaša organizacija pri mora na včasih na hitro sklicali sestanek, da vodstvo lahko obvesti članstvo o položaju in da sliši tudi mn(4ije člunst\a glede nadaljnjega postopanja. razit(^ zato kaj razglaša ZZD na svojih oglasnih deskah. Članstvo pa naj čita tudi dnevnik Slovenec* med dopisi pod naslovom Jesenice, kjer se bodo tudi razglašale najnujnejše zade\ e.
Svečana akademija
•Svečana akademija jeseniškega fanto\ skega odseka, ki bo na fantovski praznik dne 4. decembra ob H z\ečei, že zaradi širokih pripram zanjo vzbuja i/redno zanimanje med prebi-\ alstvom doma in po okolici. To zanimanje j(>
Vsa visoka Gorenjska poide
v nedeljo dne 27. novembra na
SHOD 3RZ NA JESENICAH
v Krekovem domu
Govorijo: Dr. Dragiša Cvetkovič
minister sa socijalno poiitilco
Dr. Albin Šmaid
■(andidat 3RZ za radovljiški okraj
DELAVCI! TO JE VAŠ SHOD!
Podla borba
\ treimikii. ko so iičirodni zajcdaxc-i .s])Oziuili .svojo šihkost ill Ijriv.poiiKMiiljiiost v narod min /.ivljonjII, so si \ svoji ()l)jestnosti zamislili no\ načrt volivnr l)orl)i\ ki po svojih nčinkili tolmači miselnost izvajalco\ \ najgrši luči. S to svojo podlo 1)Ог1м), ki vočkrat preseda mejo znkoiiiio.sti. so so pravočasno prrdstax ili sloviMiskcimi narodu z najlepšimi s|)()s()l)nostmi. da tudi te zavrže med staro šaro in z njo vred ohsodi borbo samo. ki ga žali \ dno nedotakljivih narodnostnih čustev. 10 je: udinjali so .se voditelju hrvaškega naroda, da v njegovi sinžhi in |)o njegovem hri)-lu zrastejo nad lastni narod z namenom, da mn služijo v prid svojim osehnim koristim, laki narodni veljaki, ki so začeli dvigali glave |М) najbolj neznanih kotiščih političnih drobcev, so zanesli tudi na Jesenice po svojih enakovrednih tovariših ta način voliviie borbe, kateri so jo zasejali med poštenim slovenskim delavcem. Mi smo o lem že rekli svoje mnenji-. Da pa je tudi takim načinom pridobiv anja osebne veljave zagotovljen konec in določena usoda po goiovih ])га\ ilih, prinašamo nekaj odstavkov iz Samouprave . kateri naj bodo vsem prizadetim v svarilo ill pravočasen opomin. Takole piše:
Ostati hočemo na liniji demokracije in širokih političnih svoboščin. Naši nasprotniki pa naj vedo, da ima vse svoje meje. Dokler se zatikajo v našo stranko, moremo biti tolerantni, ker to le nas briga. Kadar pa opozicija začne
ogrožali (lrža\iH" iiiti'i'csf. Ji- |1ч-1)а /.аГч-ti uporabljali zakon... Kailar takt- intrigi- in laži /ačno. razširjajo iri-ili-nto in a.s|)iraciji- šovinistom \y inozi-mstva. ti-ilaj ji- I o luiji- od м-li-izdaji- in \ taki-in prinu-rn \ lada ni- mori- vi-č biti toli--ranliiu . . . Ki-r ji- opozic ija v svojo družbo spn -ji-la kaj It-mni- ilrincnli-. zari-nja sedaj akcijo, ki postaja velika nevarnost, /ato je zadnji čas stopiti na prste \ eleizdajalci-m in |)rovi)kator-jein. ki razširjajo ni-resniem- govorice glede (mI-nošajev z našimi sosedi, v pogledu zemlja naše države in glede mednarodnega stanja. Nobenega dvoma ne more več biti. da take govorici- razširjajo sovražniki naše države, ki .so \ naši zaslepljeni in brezglavi opoziciji našli posredovalca in morda celo plačano orodje... Nikdar nikar lil- pozabimo, da narod in država stojita nad vsemi osebnimi interesi! Od svojih puli ličnih nasprotnikov ne zahle\amo uiti tega. da bi nas ljubili, niti da bi nas h\ alili. I.i- naj branijo svoje interese in se bore za svoje mesto pod božjim soncem s sredstvi, ki jih imajo. .Ni pa govora o lakih metodah, .ki slabe iigli-d in moč vsi- države.
I ako delo namreč ni vi-č politični boj. marveč prava včleizdaja. \ eleizdajalci-m, ri-ni-gatoni in lu-rostratom pa ne bo šla nobi-iia milost!.,. Našega demokratizma in naše tolerance je konei listi hip, ko opozicija dano svobodo zlorablja za |)rolidržavno akcijo.
'	V znamenju zelene kravate
IX. v Mengšu je pa bilo hudo...
.\ii že opisani širši si-ji .nripravljaliii-ga oilhorii /.i\ proslavi- lir. Korošcu iiii viii-bohoil iliii- ?. maja v ilni-št\i-iti-m iloinii \ (irol)ljah ji- bilo iloločeno, ila sipo ilomžalski proslavi, ki bo ilopolilni- I?, maja. \ rši tega lini- (»opoliliii- še proslava \ Mengšu. Ker so pa bill- po/.ni-ji- proslave pri-povixlane, za Mengeš ni pripravljal iiihči- iiikakili manifestacij. V Domžalah sije vršila samo maša /.a ilr. KoriKŠca in so za manifestaciji- in ralmki- po masi poskrbeli prav za prav orožniki. V Mengšu ni mogla biti maša, ker je bila tamkajšnja proslava namenjena za popohlne.
I'd poiniijciijii \ Dom/.aliili siiio sr ilonovOrili /. g. kiipctanom McitcrovičiMii, da sc pmpoldiii^ soslanc-iiio pri ('aši piva \ gostilni Mulletja Antonu v Domžal iili. I'll kosilu SI ni v smislu dogovora res šel spet v Domžale, Toda g. kapelana MeSleroviea ni bilo. 1'ovpraAevali smo po njem, da niliee ni vedel pravega odgovora. Nekdo je omenil, <la ga je videl ihI-peljati se v Mengeš, (i. Seniea je nato ponudil, da l)i se peljali /. njegovim avtom \ Mengeš in pogledali, ee je morda lam. Saj lii se tudi v Mengšu laliko kuj /. njim pomenili. Kolikor se spomnim, se nas je pe-
3
Ijiilo \ Mciigc« ) ali (). Vozili smo skozi Irziii in Spodil ji Mengeš do mengeške cerkve. Tam je stalo л tnalih grneali nekaj ljudi, kakor je to ol)ičajno vsak nedeljski popoldan. Pri prvi gruči smo se ustavili in povprašali za g. kapetana. .\iliee ni iiie vedel o njem. Šaljivo smo tudi vprašali, češ. |)ri Vas je pa odpadlo \se. kar ste pripravljali! Nekdo je odgovoril: C'e ni, ni. Sicer je pa pri maši v l)omžtilali bilo dovolj lepo. ker g. kapetana nismo našli, smo .se peljali takoj dalje in sicer domo\ v Domžale mimo (Irobelj. kjer sem jaz izstopil. Ves popoldan sva bila oba z g. predstojnikom Martinom Ocepkom (loma. .Nekaj časa sem bil v drevoredu, malo na vrtu. proti šesti uri pa sem šel preko dvorišča k cerkvi. Mimo cerk\e je šla ra\ no gruča ljudi, katerih pa nisem poznal. Ustavili so se in me vprašali, če vem. kako je bilo popoldni' \ .Mengšu. Nato so pripovedovali, da so se \ ršile tam burne demonstracije in manifestacije in da so nastopali orožniki tako ostro, da je mal ) manjkalo, da niso streljali. Ker pri teh dogodkih nisem bil zra\en. jih težko o))isnjem. .Na razpolago mi je s|)ct orožiiiSko poročilo, ki se hrani \ aktih o šenčii rskiti dogodkih pri dr/a\ nem sodišču \ Beogradu.
Preisko\ alni sodnik držav nega .sodišča za šenčiir-ske dogodke g. tir. (Gradnik je liotel v preiskavi na vsak način od mene izsiliti priznanje, da sem sodeloval pri mengeških dogodkih, kar bi ziiačilo toliko, kakor da sem odgovoren zanje. (I. dr. Cradnik se lahko tudi iz tega odkritosrčnega opisa prepriča, da nisem imel nobenih opravkov z dogodki v Mengšu. Jo. da sem mu zanikal, da bi bil v Mengšu, je ziiačilo toliko kot to. da nisem bil pri manifestacijah 41 da jih nisem pripravljal. .Njemu je itak šlo samo /a to. Da sem se pa tisti dan slučajno peljal skozi Mengeš, pa nima z mengeškimi doiiodki nobene zveze. Za te dogodke sem zvedel, kakor sem zgoraj povedal, šele zv i'čei.
Orožniško poročilo o teh bo kolikortoliko točno. A edeti je treba samo. da so bili orožniki zaradi teli dogodkov pod silnim politično-oblastvenim pritiskom in da so zaradi tega pritiska prikrojevali svoja poročila tako. da so ugodili željam takratnih oblastnikov. Zelja teh oblastnikov je pa bila, da bi se te inanifestacije prikazale kot vstaja proti državnim oblastem in da so to vstajo pripravljali bivši vodi-
tel ji Sl.S in da so s temi voditel ji roko v roki delali duhovniki in samostani. V tem smislu je treba tudi raxnmeti naslednje uradno ))oročilo:
Dne 15. maja |)0])0ldne po tretji uri je prišel na tukajšnjo (Domžale) stanico z avtom po pomoe neki .Mengšan. Imena po njegovi želji ne morem izdati.' Poslan je bil od komandirja v Mengšu. Tja sem poslal 16 žandaijev pod vodstvom narednika Anibro-žiea Vida z žandai merijskim kaplarom Stevovićem Miliajloni. Drugi so J)ili iz pripravljalne šole v Ljubljani, poslani v |)omoč pri tukajšnjih demonstracijah tega dne po))oklne. V .Nlengšu se je zadeva po Am-brožičevi izjavi vršila takole: Ko so tja prišli, je bila na trgu pred cerkvijo množica ljudi, ki so kričali na \se načine in demonstrirali. Cilavna četa demonstrantov je odšla s slovensko zastavo na čelu po cesti proti Tizinn. Za njimi je odšel kaplar Stevovič in še nekaj žandarmo\ na pomoč že tam zaposlenim domačim orožnikom. O tem bo vedel več izjaviti Ste\ović sam. Ambrožič pa je ostal na cesti, ki pelje proti cerkvi, in razganjal množico, ki je razpodena od prve {pati ole šla čez mejo iii mimo hiš in se zopet zbirala zadaj. Silno so vsi vpili: Živijo svoboda, dr. K:)rošec. slovenska zastava itd. Vendar klicov Dol s kraljem . Zivio republikav ni slišal. Ambrožič je množico pozval \ imenu zakona, da se razide. jim pred-očeval. da je kaznivo pat rolo tozade\ no ne ubogati, pa vse ni nič |)ouiagalo. Večkrat je tudi z vojaško komando postrojil svoje žandarine po strelce in na roku ter jih s svojimi možmi ("—H) tiral pred seboj z nasajenimi bajoneti. A ljudje so se umikali le neradi, šele če se mu je bajonet prav na prsa nameril. \ pili so: l.e bodi. če si upaš.« Ker pa ulica ni strnjena. so med hišami in mejami uhajali nazaj v hiše ter v gostilne in takoj jih je bilo zadaj za vrsto žandarmo\ toliko kot prej. Pii tem so zabavljali na \se načine in izzivali patrolo: Kaj niste Slovenci tudi vi. sramota itd. Posebno so bile nahujskane ženske, kot divje, prave Amazonke. Silile so žandar-me in vpile iiad njimi: jaz sem tvoja slovenska mati. sramota! , tako da so jih morali žandarini od sebe pehati. \ splošnem so se ljudje tako obnašali, kot bi bili vsi podivjani, ko vendar tukaj ni navade, da bi orožnikov ne ubogali.
' Bil je to mengeški obrtnik I. Kosec, ki ga je zaradi tega pozneje vsa okolica bojkotirala.
PtiCi ene barve skup letel
Zaradi zan iiiiiv osti objavljamo naslednje vrste, ki nazorno kažejo, kakšno mnenje ima slovenski delavec o zmešnjavi Združene opozicije. To ji- ena izmed neštetih častnih legitimacij, ki jo bodo prejeli vsi oni. ki bodo glasovali za Zmešnjav:) iiad zni"-šnjavami .
kakor pripelje jeseni luiiaviii nagon pliee ^ielivke skn|>aj od \ seli strani. <la se /bero \ j ale '4 (xliete na jiig'. lako se zbirajo po razpisu volitev iias|)i'otniki slovenskega naroda vseli skupin in frakcij, katerim je glavni namen naska-koxati to, kar je se/itlal in nsivaril dr. korošee.
lako obenilovanja v redno lastnost zbi ran ja so pokazali tudi na Jesenic ali. \ odilelji vseh teli IK) oblasti ležečih gibanj so se končno zbrali pod •strelio socialističnega poboinika. da se ilokoneno pogovore o nadaljnjem dein. Prav nič se ni sramoval sesti k isti mizi zastopnik siipernaiconaliz-ina |)oleg zastopnika inteniacionalizma. ni se sramoval prisesti marksislieni nskok k ekstreninemn lixleralistn, da po nemogočem receptn skuhajo kaso. Šla sla v objem kladivo in srp s kladivom in pere.soni. Da se omogoči uspešen polet, so se morali nekateri |H)slanski kandi<lati in namestniki umakniti (Irngim. seveda proti konei-si jam. kalerili eneimi je obljubljen bodoči županski ■''toleek na Jesenicah. (Odvisno seveda od voli v -••■v.) I a kot elastika raztegljiv a lastnost njihove l><>li(iene in kiiltiirne opredeljenosti, jih vleče k ^Iviipnemn zaletu proti v semu pozitiv nemn. kar Jili narodu odbija, (ilavni. prvi in zadn ji namen in je. zadali smrtni udarec klerikalnemu znia-|4 in se preko njega povzpeli do oblasti, potre-naroda jim niso mar; te so postranska stvar, lake Ijndi. ki si samo oblasli želijo, pomagali ""•'odn pa ne mislijo, mi odklanjamo.
Slovenski «i(>l)ivcc.
Dragemu prijatelju
Janezu Cegnarju
Dolgost /.i\IJciijii našfgii je kratka.
kil j ziianc ('\ /t' /asu la je lopata.
Odprta IKK- in (lan so j^roba \ liTta.
a dneva ne pove nobena pratka.
lako je začel \ pesmi razpletati svoje misli o minljivosti iia.š veliki pesnik. Po kratkem življ(Mijii bridka loeite\. Nenadoma je odšel \ večnost in na tej /emlji se ne bomo \ideli več. Ni se utegnil niti posloviti. Pa vendar na njegovem grobu človek ne more jokati. Da, če bi ne gledal ob grobu tvojih dragih, ki drhte žalosti, ter bi z njimi globoko ne sočiistvoNal. bi se človeku preje izvila iz prsi hvalnica Hogii. /akaj pa? .Mi zato. ker nas je zapustil tisti, ki je bil najboljši med naini? Ne zato ker nas je zapustil, ker zaradi tega bi pač lahko jokali, temveč zaradi tega. ker vemo, da je že v nebesih. Kajti o Uog nebeški, če on še ni ipri tebi v večni radosti, ki je že tu tako hrepcMiel po Tebi. kaj bo z nami ubogimi, kako bo nam obstati pred I vojo sodbo. Kdor je videl sij sreče \ njegovih očeh. ko se je dnevno po svetem obhajilu, zahvaljeval svojemu (iospoclii za obisk, ta \e. da je bilo njegovo hrepenenje po njem tako \eliko. da je nemogoče, da bi ga Bog sedaj, ko ga je poklical po plačilo, hotel pustiti samo malo še čakati na tako zaželjeno svi<lenje z njim. Zato mi že zaradi njega, ki se je preselil v tako nepopisno srečo in blaženost ne moremo jokati. Il(\s je nastala vrzel \ naših trdnih vrstah, in ga bomo povsod pogrešali. Toda sedaj, ko je za se izprosil vse, kar mu je bilo potrebno, smo lahko veseli, kajti on se ho odslej potegoval pri Bogu za nas vse, za ,posameznike ill za naše pokri te, lako, <la bo ljubi Bog vrzel, ki je Zli njim nastala na njegove prošnje in zaradi njegovega zgleda, stoterokrat zamašil s tem, da bo enim dal milost spreobrnen ja. drugim pa milost večje popolnosti.
Na svidenje pri Hogii!
Samo v delu je rešitev!
popolnoma razumljivo, saj velja odsek 7.a tehnično najboljšega v Sloveniji. ki je z vsako svojo jirireditvijo pokazal izredno telesno kulturno višino in moč. Sedanja akademija pa ho pokazala miniaturno sliko dela katoliške mladine na Jesenicah — tako splošno telesno kulturno. narodnostno, versko vzgojno in idejno zrelost. Ker je v tem delti toliko žrtev in sa-moodpovedi, naj Jie bo nikogar, ki bi z obiskom te akademije ne dal mladini javno priznanje.
Stavbno gibanje
število posestnikov se je na Jesenicah močno pomnožilo. Stavbno gibanje je v letošnji sezoni imelo obseg, kakor že več let ne. Poleg niičnih novih stavb na zgornjem ali v središču mesta je v Knrji vasi nastala zares lepa in okusna delavska kolonija. Stavbno gibanje pri nas je močan dokaz varčnosti našega delavca in velika želja po lastnem domu. Mnogim je omogočila postaviti si lastno hišico KID, ko je skoro z brezobrestnim posojilom ])riskoči-la na pomoč. Večina delavcev, ki so postavili svoje lastne domove, so se že vselili.
Poleg delavstva pa so zidali svoje hiše tudi nekateri je^seniški zasebniki, me<l drugimi tudi advokat dr. Aleš Stanovnik. Imenovani advokat je na Jt\senicah šel(! nekaj let. Delavstvo se o tej krasni stavbi med seboj meni. da jo je sezidala jeseniška delavska neumnost. Značilno in omembe vredno pa je pri stvari to. da je pri zadnjih občinskih volitvah kot kandidat za županski stolček, imel mnogo potreb na ustih do jeseniškega obrtništva, vsa dokončna dela v stavbi pa so na upravičeno nevoljo domačih obrtnikov izvrševali tuji obrtniki. Morda je želja o poslanskem mestu to narekovala. To )ač g. kandidat v d nižji zvezane in zverižene opozicije pač sam najbolje ve. Delavstvo življenje tudi zasUnliije in bo izreklo tudi v pred-stoječi borbi svojo obsodbo \ tretjič.
Meščanslca šola se širi
Meščanska šola ima sedaj že štiri raznxle v prostorih ljudske šole. kar je za proCvit ljudske šole vsekakor vse prej kakor koristno. Ljudska šola. ki daje podlago vsemu nadalj-njiunii študiju, s(- ne. more razvijati, ker ji
4
primanjkujejo prostori. Рг(ч1 leti se ji je vzela risalnica. Otroci \y. višjih razrwliii ne morejo risati v tesnih klopeh, zato so uspehi v tem predmetu tudi temu primerni. Kabinet za učila je mnogo premajhen in neprikladen.
Meščanska šola nuj nikar ne sprejemu več učencev, uko nima zato dovolj prostorov. Kajti nihče me ne more prisiliti, da bi sprejel več učencev, kakor pa imam na razpolago razredov. I a izgovor je ničev.
Ljudski šoli naj se vrnejo nazaj odvzeti prostori, ki jih sama krvavo potrebuje. Pomisliti niorumo, da smo na Jesenicah in ne kje v gorski vasici. Jesenice so obmejni kraj, glede kulture pa prednjačijo drugim mestom. Dobru ljudska šola je zrcalo vsake občine. Ali naj Jesenice po mačehovsko ravnajo z ljudsko šolo?
Mojstrana
v sredo 9. t. m. okoli 12. ure se je smrtno ponesrečil gozdni delavec Jurij Benet, rojen v Ratečah. Ponesrečeni je bil zaposljen |)ri spravljanju hlodov v dolino na hribu Bruni (ob vznožju tega hribu se nahuju mojstrunska skakalnica). Kako je prav za prav prišlo do nesreče se ne ve, ker je bil njegov sodelavec zaposlen nu drugem kraju in je tovariša pogrešal šele čez čas. Iskal ga je in našel mrtvega pod pečinami. Sklej)a se, du je Beneta zbil hlod. ali da mu je spixlletelo nu strmini in ga vrglo čez skalovje v globino približno SO metrov. Ponesrečeni zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke, katerih najmanjši je star šele dva meseca.
Koroška Dela
v ponedeljek pred pruznikom Vseh svetnikov sem se slučajno mudil pred mojo hišo, ko so šli ljudje z venci, šopki itd. na pokopališče TI a Koroško Belo; dotično skupino je srečal neki jeseniški delu-vec — imena ne vem — ter gledul mimoidoče in ironično pristavil: »Zu-me pu kaj tukegu ne bo treba, takih reči jaz ne bom potreboval — iz megle sem prišel in bom šel zopet v meglo.« To je govorjenje človeka, ki se še šteje med tkz. olikance. Kje je to izvedel, da je ,iz megle prišel — ne bo težko uganiti. — In taki ljudje so danes pod Mačkovo streho!
Jeseniška katoliška mladina pri delu za narod
Kakor ima pri vseh paiiogal) telesno kulture mhuliiui prvenstveno in odločujoče mesto, tako jo moramo šteti tudi ])ri združevanju vseh pozitivnih sil v narodu med tiste činitelje. ki dajejo vsakemu gibanju prožnost in najbolj vidno barvitost. Njena udeležba in sodelovanje je tako močno, da je od nje prej ko slej odvisen vsak uspeh, pa naj ima program še toliko upa polnih izgledov ali še toliko slabili strani — ee ga sprejme mladina, bo gotovo nspel.
I o so dejstva, ki jih morajo spoštovati vsi idejni voditelji in avtorji programov, posebno tisti, ki hočejo dati oijčestvu novo smer ali kakorkoli vplivati na njegove življenjske prilike. Mhulina je jedro, je pogonski motor, ki je v polni sili rasti in dozorevanja, zato potrebuje poleg izredne nege tudi najširši prostor, najmočnejšo oporo ill — najlepše zglede.
Ti zgledi so odločujoči |)ri njeni opredelitvi, pri njenih simpatijah za to ali ono gibanje, so izredne važnosti za njeno pravilno rast iii dozorevanje, so — bi rekli — najvažnejši pogoj za njeno sodelovanje pri tem ali onem življenjskem gibalu.
I o se nam je zdelo potrebno omeniti, da bomo mogli pravilno nmeti vse napore, ki jih slovenska katoliška mladina prostovoljno žrtvuje v korist narodu, katerega voditelji so ji v popolni svobodi s svojimi zgledi in uspehi, s svojimi žrtvami in ljubeznijo do iiarcxla zagotovili, da je Ui pot edino prava in uspešna, toda mogoča le z deli samoodpovedi, vernosti in udaiio.sti ter viteške plemenitosti značajev.
Po dosedanjih uspehih slovenske katoliške mladine imamo premnogo živih dokazov, du je pravilno doumela potrebe naroda, ker mii je poslala izvir življenjske moči, temelj njegovega duhovnega in telesno kulturnega razrasla s svojimi .številnimi celicami fantovskih odsekov, v krepke in zdravem telesu Zveze slovenskih fantov.
Kakor čuti mladina povsod nujno potrebo, da se veže v zdravo celoto (v fantovske odseke) in v tej skupnosti ustvarja blaginjo in moč naroda, tako je ta potreba tem večja v industrijskih krajih, kjer je občestvo podvrženo hujšim ideološkim vplivom ter v vedni nevarnosti, da ga življenjska borba stare.
Jeseniška mladina, ki rasle ob trpljenju svojih očetov-delavcev in ob skopo rezanem kruhu, si je postavila na trdne temelje svojo skupnost, svoj kulturni in narodnostni branik, katerega duhovni vrelee so jasna in vekotrajna katoliška načela in neklonljivi narodni duh. 1'iikaj je mesto vseh, ki so dali svojo voljo in napore na /-rivenik nar(xla, mesto, na katerem .se vrši vsakodnevna daritev sil mladega rodu za njegovo bodočnost.
jeseniški fantovski odsek je živo zarezal v življenjska dogajanja absolutno delavskega kraja ter se vanj vsidral z vso mlado silo, krepko posegel iz svojega kulturnega torišča v vsa polja javnega življenja ter z uspehi potrdil občo koristnost in zdravo pojmovanje svojega poslanstva.
Program le mladine, ki sloji strnjena in na žrtve pripravljena v prvih vrstah naroda, je vse-obsežen, sloneč na trajnih resnicah in zato ležeč po blaginji, do katere naj bi pripeljal slovenski narod brez hudih pretresov, brez ponižanj preko ideoloških Iren j do duhovm-ga in narodnostnega prečiščeiija.	(Dalje drugič.)
Slavko Savinšek:
TfHed
(Dalje)
-Nikar ne bodi nervozen. Dreja in ne puši toliko, škodovalo ti bo! — Le zakaj si ))rišel iz Prage?«
Moral sem. ne bi imel drugače miru! Morda se bo zdaj zjasnilo tudi v meni.<
Prav bi bilo in zadnji čas. \ eš. meni je že tudi nerodna. Njena mama me je zadnjič pošteno oštela. češ. zakaj se naša dva jezita iia Anico, ker ti hodiš za njo. Rekla je. da ona veliko raje vidi, če jo pustiš v miru. Nisi zanjo, ker — liog ve. kdaj boš gotov s študijami, pa se boš gotovo še stokrat premislil. Anica bi se zdaj lahko možila. je rekla mati. pa si ti pre-prečil.«
Jaz?
> I ako je rekla. Da bi jo bil Jože v zel in da mu je že napol obljubila Anica, pa si prišel ti in vse je šlo po \odi. Jože (Ui je slišal, kaj sta se menila oni večer pod oknom, ko si prišel domov in je videl, kako sta si bila dobra. Od takrat noče nič več slišati o njej. še manj pa o poroki in je rekel materi, naj ima Anica še druge malo za norca. Njega da je vlekla že dovolj. Izbira j)a bo izbiiek dobila, vorjemi. Dreja!«
»Tega nisem vedel. Marjanica. Čemu mi nisi že |)rej povedala, laže bi mi bilo danes!«
Nisem hotela, ker -sem čakala, da sam vidiš in spoznaš. I i pa si bil kakor gluh in slep. Mama in ata sta na vso moč huda nate!«
»K. ženske tudi veliko preveč govore in iz muhe slona na rede. \ se že ni resnica, kar pripovedujejo ter atu in mami obešajo.«
»Dreja. čo je resničen samo <leseti del govorjenega, je dovolj! Pusti dekle, ki ti bo samo v пехгеСч), saj l)i m- imel .nikdar mirne. ure. tii<li
Če bi jo takoj poročil. Posebno, ko I)i s teboj prišla v boljšo drnžlio. kjer se gospodje laskajo in sladkajo z omamnimi manirami in pokloni in jeziki, kakor bi muhe na sladkost lovili. Mnoge ujamejo, tudi poročene.«
Da. tega sem se tudi jaz bil. Pa vendar sem zaupal Anici, ker sem misli, da me ima še rada. čeprav se včasih vidi. kakor bi ji bil lanski sneg.«
No. nocoj vidiš, da si ji res!
Ni ji odgovoril, ker bi bila glasna beseda preveč v reza I a v srce in v ponos! Molče je vihtel pesti in kadil in meril ceslo z nervoznimi koraki.
Prišla sla mimo Delca. Na oknu sle stali Bel-čeva mati in Milka.
Dober več-er!« pozilravi Marjanica in Dreja dvigne klobuk.
»liog daj. gospodična, pa vam tudi. gos|X)(l Dreja. kje pa hodile, da vas ni nič videti? prijazno povabijo lielčeva mati.
Marjanica polegiie I)rejo pod okno.
Doma čepi v knjigah, mesto da bi si dal miru. da se od|M)čije in malo okrepi.
I'], ni tako hudo. gospa. Lenuh sem |K)slal. odkar sem doma. — Joj. kako imate lepe nageljne!	(Dalje prihodnjič)
Na zelo ugodne mesečne obroke na novo dospeli
RADIO APARATI
svetovne znamke Philips
3. PUČKO, 3ESENICE
Ogitd aoarstov z« nakuo neobvezen
%, konzorcij lisla >Na mejahc Jože Godina, Jesenice. - Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.