S Slovenci ni dobro črešenj Peter Miasia nam p^še z Dobcrdobske planote: '['n5t:a laSka ofenziva, ali bolje rečeno, kvvava borba na žhijenje in smrt je konftana kakor navadno 3 )X)|M)lnim porazom za polentar.ie. Ta borlia je prcsegala vse srditosti sedajnih vojsk, k3r polentar jo aporabljal v.sa sredstva, da bi nas pregnal z našn bojne 6rte. A po vsem njegov^em brezupnem prizadevanju je ostal brez uspeha, Niti za en stopaj ni dobii naSe zemlje, ker mi slovejiski vojaki stojiiao, kakor noprodoren zid, kalerega ne zmorejo še tako Stevilnc, polentarske granate. Takih dni, kakor so bili zadnji, nismo Se doživeli. To trdimo mi vojakl, kateri smo sc, udeležili groznih borb v Galiciji in to pravijo tudi višji ftastniki. To vam je bila lcovaCnica, ali bolje rečeno, tvornioa, kjer se tolče in razbija na levo in desno. Se medsebojnega govorenja nismo mogli sliSatu HujŠega ognja mislim, niti v poklu ni, kakor je bil tukaj nji Dobfirdobski planoti zaidnjih 16 dni. Pokalo je prec! oami, za nami, na levo In desao, kakor da bi se svet podiral. Zeralja se je tresla, kafcor da bi hotela vsp pogot^viti kar so naliaja na njenern pcn-ršju. Bilo ir Jako, 9a jo ftlo\-«ku fcar sapa zastajala. Gi^oznl sobili dnevi na tem bojišču, Burja, z mrzlini, redkim dežjem /o raosajala več dni zaporedoma. Grozna kanonacia je sledila brez presledka no8 in dan, Nad nnmi pa je krožil italijanski e-oplan, metal bombe ter polzv«doval po naših pozloijah, NaSi topovl so ga obBtrolle\*alI od jnga Ln severa, da je bllo nelw) prepre/^m) ?. rudfifrini niftglic^aini od samih Srapnelskih izstafelkov. liorba je bila divja. Streljaii srao noč in dan, m krili, opszovali uftinke uašega strediajija ter inislili nai s\"O^ce v preljubi domovini. Seveda \ih ]e tudi od uas nafcftj padlo. Vojska pafi ugasne marsikatero in.l>wio življenje. Vendar je po našem mnenju Dobeniobska planota prava mesnica za italijansko vojsko. Gr(mio, -koliio ;>& j» padlo zadnie dni. Toliko izgub Se dosedai v tej pvptovni borhi ni imsla riobena država, Irakor jih ima sedaj tukaj Italija, Tujcaj pred pašiini žičninii ograjami ležijo celi kupi mrtvih italijanskih vojakov. Bil jo buron ])rizor. Eden je padei. PriSel i« drugl ir hotol preko rai^voca, pa tudi ta paide n.a krvaiveg;: brata. To vara je bila žetev za italiiansko vojskr.. Padla je prva, druga, tretja. padla je tudi de^ta in deseta vrsta. To vse kosi streljanj© iz ua&ih pušt t^adlo je na tisoče italijanskih mladenifiev in mož. K, je ležalo vse mrtvo pred našimi žičnimi o^irami, se oglasijo zopet toi^ovi, ki naznanjajo, da je borba mož z možem kon6ana. Bojno poi;e }e ne-kaj ^asa mirao. A ne rauje ena ura, že pridrvlio druge pijane laške ftete, ki rjovejo, kakor divja zver. vpiiojo t«-- nroviinjaio. A te ie ftakala ravno taka usod«, knt preltol*. Naš ogenj je podrl vse ua la Ostanke pa. jo pobral^ ">x" :- .'-" '--t¦>-•!¦¦'¦'. k' irra nam je tudi velikc [.rijKrtnoglu do zmage. To je strašno! To je slika, katere človeška roka ne more popisati, le srce to občoti. l voveda.;1. Italijan se je ob DjOberdobski planoti oboippc boril, Pognal je proti nnm vse i^ezei^vie, da bi afte premagal. Ko na Cadorna vidi, da z narai ni6 m opravi, ie pokorno javil v Rlm, da s &lovenskiiiii fouti ni doUro ^regenj zobati. Sicer se j© Cadorna raahs drugače izrazil, ter vgo kri\xio obrnil na slabo vneme, Ml pa Cadorni zatrjuiemo, da nafte slovensik* zemlje ne dott nikolL Dovoljujemo pa mu, da srae računiti, koliko nam bo odstopil. Sednj imajno spet mlr. ^Slovenskegn-. (J-ospodarja." pra\r pridno i>rebiramo, ker nam priuaSa vesti ix preljube domovine ter z drugih bojišž. Želimo, d«. bi nam domarti ta naš toliko priljubljeni list naroftll; v vefijem šte\ilu. Za božično in novoletDo darilo aaročite nain vojak»m nSlov. Gospodarja". Sai atane a*. Četrt leta samo 1 krono. Sedaj pa prav Iepo fozdravljamo vse brale* ,,Slov. Gospodarja" slovenski fantje z Doberdobsk« planote: Matija Zibrat, doma pri Središču; desetnil Ivan Pir§ iz Koiijio; Ivan Arbeiter od Sv. Uarbairt v Halozah; Jvan Zajber iz Rajhenlmrga; Mart»r Kralj iz Spuhlje; Tomaž Glažar iz Stojue priPtuju, v^afanfi Jakbb od Sv. Jurja ob SCavniai. Pis»e tek vr&tic pa ix>sebno prav lepo p<>zdravlja vse znanet prelepe kapelabe župnije. Peter Missia iz Mote. Prliateljl, bodi nain pozdravljea t Z obali sinio Adrijo pp nam pi^fi: Bragi mi ,SlovenskJ Gospo^ar"! Spn»i.mi.m.iu)f2r iskrenlh pozdravov, dragl mi JSlovenski Gospodar* z obali sinjega Adrijanskega morja. Hvala ti, da ro« tako redno obiSčeg v&ako soboto. Ne veš, kako te z veseljem 6Ham, kakor tudi moji bojni tovariši. N« d&rao te prej rz rok, kakor da je \feaka tvoja vrstlca prefiitana. Ti ai nam v razvedrilo v nagih tead>: urah. Ti Dam krajšaš dneve, ko stojimo pri svojih U>po^h in čakamo na nesramnega polentarjii,. Pa. žalibog, si ta plašljivec ne upa posebno k nam, pu. še tednj, ko pride, je ]>od \*odo ali pa visoko v zrafcu. mlsleč, da tja ne raoremo do njega. Pa enkrat ae je do dobra zmotil, Sklatili smo «a iz zrafinih visofiia takc nizko, da si je niorai ul>ogi nesrei^nož svojo predr«nost v morski \odi hladiti. Ker se je bilo bati, da 86 prehladi, so ga naši vrli mornarji ro^ili iz neljubega položaja tor ga spremili v Polo, kjor je po^tal ujetnik s celo s^'ojo posadko. Od tistega 6asa pa na& ne pride vefi obiskat, ker ve, da stojiuio zvosto n& straži mi slovenski fantje iz Stajprske, Kranjske in Primorske. On \-e, da je >iaSa moft ix>sve6ena samor obrambo naSe ljube Avstrije in v pokonfievanje naSlt govražoikov. «Da vse za dom in za cesarja, zacesarja blago, kril" Vse oenjene fiitatelje iskreno pozdravljani v imeou vseh slovenskih topnifarjev. Ludovik Puftnik, predmojster, doma iz Ci-ešnjevca pri Slovenski Bistrid. Lao prl nas ne bo več dolal opeke. Slo^nski fantje nam pišejo z južnega bojišča: Bralci »Slovenskega Gospodarja" ste še prav malo sliSali o slovenskih fantili in raož, ki služimo tnkaj pri naši domobranski poljski topniSki diviziji Štev. .., ker se nihče nikoli ne oglasi od nas v kakšnem časniku, dasiravno vsi željno pričakujeme vsako številko ,vSlovonskega Gospodarja", ki n»aidi>nese novice iz rmše lnile domovine. Tukaj nas ie vhliko Slovencev, lri s pogumom branimo našo Ijubo domovino, slavno Avstrijo. KaTcor smo celo leto delaii stricu Rusu preglavice in smo vefikrat pomagali ga pognati v beg ter smo še mu za na pot navadno dajali kar cele lonce trde fižole v podobi šrapnelov ia kakšno debelejšo pekoRo jaboJtb v podobi gra'.