Ukrajinec.
TTkrajinci so Malorusi na srednjem Dnjepru. Ukrajina znači deželo, le-žečo na mejah slovanske zeinlje; sosedovala je nainreč ta pokrajina v srednjem veku s Tatari.
Cujmo, kako preslavlja Ukrajinec svojo domovino: ,,Nij ga na svetu krasnejšega kraja, nego si ti, Poltavska gubernija! Za Boga milostfvega, kaka ta guberaija! Tn step in lesov, in vrtov in zarastlih globelij, in ščuk ia ka-razov, ia višenj in črešenj, in napojev in vol6v, in dobrih konj in dobrih ljudij, vsega, vsega je v obilosti! Tu mi je tako lehko dihati, tako veselo! Pridem v borni stan, takčj inora čepica na zemljo, jaz pa brzo na koleni pred sve-tiini podobami, molim in plačem.   0 kako ljubi najsvetejši Bog svoje stvari!
0 košnji gredd naši mladeuiči ua stepo, naprej ataman in dvngi za njiin inolčeč, le kose se bliskečejo in trava iu cvetice sklanjajo pred njiini glavice. Pokosili so, nastane večer; ta ki je doma kašo kuhal, obesivši suknjo na vile, zleze na rnogilo in kliče in kima, uaj bi šli večerjat. Pred kdčo tiže stojč veliki lonci polni vmasti topečih se knedljev; kosci so prišli, uže jed6 knedlje, natikajoč je na lesene vilice in pripoveduj66 si pri tem dnevne dogodke.
In o žetvi! Tu greš na vrt, vležeš se vznak pod liruško, in roka ti leži iu noga leži in ves ležiš; tu povzdigneš oči k višku in tam nad teboj mej temnimi vejaini vise kakor zlate kaplje zrele hruške; nevedoma suneš z uog6 ob drev6, in hruske se vsujejo nate kakor dež. Iu kake so te hruške! jedva je v usta vtakneš, už6 se ti razplinejo, naješ se jih, da se ti ustni sprijem-ljete in ti lehko postane okoli srca, tako so zrele in slastne! In kadar prizorf jesen, tu vzletiš tja ua stepo zaebiti se moreče toge. ,,Privedi mi konja, dečko!" veliš. Glej, uže drčiš na rižanu po stepi! Zares krasen konj, in to sedlo na ujem, kako je lično, kozaško. Zajec se je splašil, glej ga, kako jo briše po stepi, in ti za ujiin na rižanu po strnišči ia po polji ia po pašniku, in to brzo, da ti veter požvižgava memo ušes in ti sapo zapira; to, to je ve-selo! Ia ni ga bilo še zajca, ki bi bil ufcekel! Uže se vračaš v vas in zajec opleta ti o boku privezau k sedlu. Počasi jezdfš kadeč iz pipe; krnalu si doma, in tu je jedi obilo, to ti pojde v slast po takej ježi. Le urno v k6čo in za mizo ; tu ješ dobro raco, kašo, pečeno prase, to ti je večerja, da ne ktnalu take! Vrhu tega izpiješ polič trnovnika ali kake druge kapljice, 6e ti je na izbero ter ležeš počivat, sam svoj gospod!"                                      V.